Leto 1896.
363
Državni zakonik
VA
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XXXV. Izdan in razposlan dne 26. junija 1896.
Vsebina: St. (00. JU.) DO. Razglas, daje izgubili) svojo mot dopustilo z due "25. decembra 18N(i. 1. za lokalno železnico iz Marijanskih lažni v Karlove vare s kriloma — 91. Dopustilnica za železnico iz Marijanskili lažni v Karlove vare. — 92. Zakon o oprostitvi po povodu Mojega petdesetega vladarskega leta narejenih ustanov in uamcmh od kolkovnih in neposrednih pristojbin. — 93. Razglas o pristojbinski (uriti za kemično-analitičue preiskave po c. k. generalnem preskuševalnem uradu na Dunaju. — 94. Ukaz, da se selska občina Oberkreuzstetten odkazuje okolišu okrajne sodnije Mistelbach na Dolenjem Avstrijskem.
90.
»1.
kuzglas ministerstva za železnice z dne 13. junija 1896. L,
Dopustilnica z dne 21. maja 1896. 1.
da je izgubilo svojo moč dopustilo z dne 25. decembra 1886. I. (drž. zak. št. 12. iz I. 1887.) za lokalno železnico iz IVI rijanskih lažni v Karlove vare s kriloma.
za železnico iz Marijanskih lažni v Karlove vare.
Mi Franc Jožef Prvi,
Na podstavi Najvišega pooblastila v. dne 21. maja 1896. 1. se z Najvišo dopustilnico z dne 25. decembra 1886. 1. (drž. zak. št. 12. iz 1. 1887.) juženčrju V. Danielu v Polznju dodeljeno, toda ne izvršeno dopustilo za gradnjo in obrat lokalne železnice iz Marijanskih lâzni v Karlove vare s kriloma iz Schönwehra v Loket in iz Karlovih varov Dalvice proglaša za ugaslo.
Guttenberg s. r.
po milosti Božji cesar avstrijski;
apostoljski kralj ogrski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, saleburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-sleški in dolenje-sleškij véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so opat tepelske opatije, prelat Alfred Clementso, okrajni načelnik v Tepli, dr. Anton Stölir, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, dr. Ferdinand Fleischner, mestni svetovavec v Karlovih varih, dr. Avgust Herzig, župan v Marijanskih lažnih, dr. Jožef Zintl, župan v Tepli in Ernst Veit,
(Sloveulsoh.)
67
okrajni načelnik v Bečovu, 'zaprosili, da bi se jim dalo dopustilo, zgradili in obratovati železnico iz Marijanskih lažni v Karlove vare, se Nam je z ozirom na občo korist te podjetbe vzvidelo, imenovanim koncesionarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), kakor tudi na podstavi zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1895.1.) in zakona z dne 19. junija 1895. 1. (drž. zak. št. 83) podeliti tako-le:
§• 1.
Koncesionarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot glavno železnico od postaje Marijanske lažni na progi državne železnice Polzenj —Heb napraviti črez I eplo, Bečov in Schönwehr v Karlove vare v stik z osrednjim kolodvorom, ki se tam naredi na doni-ških zemljiščih, pristoječili mestni občini Karlovo-varski.
§. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§• 3.
Za železnico, omenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega čistega donosa, ki je enak šliriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega posojila v nominalnem znesku
4.050.000	gl. a. v. v notah, katerega je v nabavo novcev vzprejeti pri deželni banki kraljevine češke ter odplačati v 76 letih, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donbs dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, državno upravstvo dopolnjevalo primanjkljaj.
Letni čisli donos, za katerega velja poroštvo, se ustanavlja za čas, ko se obrat po železnici prične, do preteka 76. leta dopustila na naj večinski znesek
172.000	gl. a. v.
§. 4.
Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega posojila, ki se vzprejme, uporabiti oni znesek, ki ga državno upravstvo določi po razdolžnem črtežu, katerega ono odobri in po katerem se mora vsa napravna
glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler bo trajalo dopustilo.
Pri tem naj se posojilo odplača prej, kakor delnice.
§■ 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva je opraviti zadnji £as tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potem, ko je bil ta račun pregledan.
Erar bo vendar tudi poprej opravljal delna plačila za obrestovanje posojila ob dogovorjenih rokovih dospélosti po meri potrebščine, na podstavi proračuna o donosu izpravljene, a s pridržkom obračunana podstavi, letnega računa, ako koncesionarji dotično prošnjo vložč šest tednov, preden rok doteče.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predlagati tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, morajo konce-sijonarji precej vrniti prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku doličnega obratnega leta, ker bi sicer prestala pravica do njega.
§• 6
Z zneskom, ki ga državno upravstvo plačuje vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od slo na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, se mora dotični prebitek precej odpraviti na državno upravstvo v vračilo dane na-prednine z obrestmi vred, dokler ta ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Terjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, je opravljati iz še ostajajoče imovine podjetbe.
§• 7,
Kaki stroški za beležbo efektov na tozem-skih in inozemskih borzah in pa davki, ki jih bo
Podjetba morala plačevati po preteku davka pro-fr'd^lf' SG Sme'° V °*:,ratn' ra<'un postavljati kot raz-
lo isto velja o upravnem prispevku, katerega °’ dokler se drugači ne vkrene, plačevati deželni »■luki kraljevine češko v višini (/„odstotka posojil-ne8a znéska, ki je vsak čas še ncrazdolžen, in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih je dajali ravno ti banki.
Za državna doplačila podjetba ne bo plačevala nikake dohodarine.
8- 8.
Gradnjo v § 1. imenovane železnice je začel' Prej ko mogoče in dokončati jo najdalje v poltretjem letu, računjaje od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler bo leajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roku za gradnjo, % koncesijonarji dolžni na zahtevo državnega "pravstva dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati oovei varovancev.
Ako se no bi izpolnjevale zgorcnje dolžnosti P(l krivdi koncesijonarjev, se sine izreči, da je ta varščina zapala.
§• 9-
Da izdelajo dopuščeno železnico, za to se do-Oeljujo koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarjem dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in 0 katerih bi državno upravstvo spoznalo, da jc njih naprava v javni koristi.
§• io.
Koncesijonarjem se jc ob gradnji in obratu ('opuščene železnice držali tega, kar ustanavlja ta 'lopustilnica, in pa ukazil, ki jih zastran tega vkrene ministerstvo za .železnice, pa tudi tega, kar velevajo SRmkaj meréôi zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic ž dne 14. septembra 1854. 1. 01'ž- zak. št. 238) in red za obrat železnic z dno 1*>. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1. iz 1. 1852), lri pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dado.
§• H-
Gradnja dopuščene železnice se po ukazilih, ki jih izda ministerstvo za železnice, izvrši pod neposrednim vodstvom in nadzorom ministerstva za železnice, oziroma generalnega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic.
Gradnjo in dostavke je oddajati pod neposredno ingerenco. vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki jih je zagotoviti s prevzetkom osnovnih delnic, se določi po porazumu med državo in deležniki, in ako bi se la ne dal doseči, po sodni cenitvi.
Vozila, šine in drugačne železniške sestavine, in pa vsi predmeti za opremo se morajo dobavljati samö in edino iz domačih tvornic (fabrik).
Izjemo od tega določila more minisferstvo za železnice dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače tvornice ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledč na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po isti11 pogojili, kakor jih ponujajo vnanje vnanje tvornice.
§. 12.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva ins pogoji, ki jih to postavi, nuredč v izvršitev dopuščene pod-jetbe lokalne železnice posebno delniško družbo, katera stopi v vse pravice in zaveznosti koncesi-jonarjev.
Znesek resnične in pa nominalne napravile glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri lem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državnega upravstva res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagaj-nične dotacije, kalerega ustanovi državno upravstvo, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvoto, ki se med grajenjem res izplačajo, in kar bo res kurzne izgube ob nabavi glavnice.
Ako bi po preteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novili staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški
prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjene nove stavbe ali v pomnoži-tev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Posojilna pogodba, ki se sklene z deželno banko kraljevine češke, nadalje družbena pravila, in pa obrazci delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo vsi udje načel-ništva (upravnega sveta, ravnateljstva) biti avstrijski državljani ter domovati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§• 13.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči sc bo v tem oziru in pa gledé poiajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se bodo uporabljala tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obeh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagaj-riice, ampak tudi kadar bodo te osebe služabno potovale na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesionarji se zavezujejo, da pristopajo dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in iinetka opravnih reči za prevažanje vojakov in zastran vzajemnega pripo-maganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prenose, dalje da pristopijo vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki je obveljal I. dne junija 1871. 1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je prevažati ležčče na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč in veljavo z dnem, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi omenjene vrste, ki se izdadö po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavo tedaj, kadar se jim uradoma priznanijo.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe sc ozirati v zrnislu zakona z dne 19. aprila 1872. I.
(drž. zak. št. 60.) na doslužile podčastnike iz voj' stva, vojne marine iu deželne hrambe.
§. 14.
Za. prevažanje civilnih stružnih čel (varnostne straže, finančne straže i. e.) je slično uporabljali znižane tari (nie postavke, ki veljajo za prevažanje vojaščine.
§• 15.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, vodila na račun koncesijonarjev država, in koncesijonarji bodo morali upravstvu državnih železnic povrniti stroške, ki mu s tem obratovanjem zares nastanejo in kateri se eventuvalno ustanové s poprečnim zneskom. Način, kako je voditi obrat, se vravnä z obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarji.
Pri tem se državnemu upravstvu, dokler se državno poroštvo res še zahteva in dokler še niso povrnjene poroštvene naprednine, ki jih d d država, pridržuje po svojem prevdarku vredba obrata, ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh na prevažanje tovorov se nanašajočih postranskih določil, kakor tudi ustanavljanje dajatev, ki jih železniška pod-jetba opravlja za javne namene, sosebno na korist poštnega upravstva in državnega telegrafskega zavoda, pri čemer se je vsak čas ozirati na obstoječe prometne potrebe.
Nadalje se vredba tarif za osebe in blago in pa vredba dajatev za javne namene vsak čas pridržuje zakonarstvu, in taki vredbi se morajo koncesijonarji podvreči.
§■ IG-
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih i'1 pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1895. l-)> državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopuščati skupno porabo železnice za promet nU'd že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo imelo državno upravstvo pravico, prosto usta-navljaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posa-I meznih njenih kosili.
8- 17.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. !). lit. I) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba Proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računjaje od današnjega dne, ter tuine po tem roku.
Državno upravstvo sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesionarjev ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 8. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po §. 11. zakona o dopuščanju železnic.
§. 18.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da «inč dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Da se ustanovi odkupnina, se seštejejo letni čisti donosi, kar jih bo podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih pelih let.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po do ločilih odstavka 1. najdeni srednji čisli donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega potrebščini za pogojeno obreslovanje in povračilo pri deželni banki kraljevine češke vzprejetega posojila (§. 3.), s prišteto listo lelnino, ki je potrebna za štiriodslotno obrestovanje in razdolžbo po državnem upravstvo odobrene delniške glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj se ta spredaj oznamenjeni letni zne-Sl'k določi za čisti donos, ki ga je jemati v pod stavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da se koncesionarjem v še ostali dobi dopustila izplačujejo za pogojeno obrestovanje in razdolžbo poso-jda potrebni zneski do časa, ko bo to posojilo Popolnoma odplačano, ob pogojenih rokovili dospč-losti, nasproti pa, da so po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje po zmislu od-s'avka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni primer, tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dne junija •n 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil, ki jih je dajati po odstavku 3., vsak čas še neodplačani del posojila, da ga sama plača, in dalje plačati glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3. opravljati polletno, razen zneskov, potrebnih za po-črtežno obrestovanje in razdolžbo posojila.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plačaj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samö še z neodplačanim ostankom vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in bla-gajnične zaloge, potem dovlačnice, ki so morda lastnina koncesionarjev, in postranska družbena opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§• 10.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremejnena lastnina in užitek tu dopuščenih železnic in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gra-divnih zdlog in blagajniČnih zalog, potem dovlačnic, ki bodo morda lastnina koncesijonarjev, in postranskih družabnih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 18., št. 5. -
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (S. 18.), obdržč koncesionarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imeli po obračunih tirjati, potem tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si sami koncesijonarji sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da tč reči niso pristojslvo železnice.
§• 20
Ako se napravi delniška družba, imčj komisar’ ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli' korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za načelništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopusttlu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi in finančni koristi poroštvujo-čega državnepa zaklada; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si precej izprositi razloko mi-nisterstva zu železnice, katero je dati brez odloga in katera veže družbo.
§. 81.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, se državnemu uprav-styu pridržuje tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
S>2.
Zakon z dne 5. junija 1896. 1.
o oprostitvi po povodu Mojega petdesetega vladarskega leta narejenih ustanov in namemb od kolkovnih in neposrednih pristojbin.
S pritrditvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Nareja ustanov in namemb za učne, dobrodelne in ljudomile namene po povodu Mojega petdesetega vladarskega leta se oprošča, ako se opravi do konca leta 1898. ali se je že opravila, kolkovnih in neposrednih pristojbin.
Ista prostost se dodeljuje onim pravnim opravilom, pismom in uradnim dejanjem, ki se naredé, oziroma spravijo do konca leta 1898., da se v veljavnost spravijo v prvem odstavku oznamenjene ustanove in namembe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilniea, in dodeljevaje koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodnijami, dajemo vsem obla-stvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričalo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim velikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem ed, nindvajsetega dne meseca maja v letu milosti tisoč osemsto devetdesetem in šestem, Našega ceSarjevanja oseminštiridesetem.
Franc Jožef s. r.
Radoni s. r.	Guttenberg s. r.
Člen II.
Vlada so pooblašča, v členu I, določena opro" stila dodeljevati tudi takim ustanovam in namembam, ki se po povodu Mojega petdesetega vladarskega leta naredé ali so že narejene, ako je njih predmet drugačen obče koristen namen, zlasti zboljšava gospodarskega in socijalnega stanja mezdnih delavcev in sploh revnejšega prebivavstva.
Člen III.
Izvršiti ta zakon, ki stopi v veljavnost z dnem, katerega se raglasi, je naročeno Mojemu finančnemu ministru.
V Lainzu, dne 5. junija 1896.
Franc Jožef s. r.
Rililiski s. r
Rudeni s. r.
Riliiiski s. r.
Razglas finančnega ministerstva z dne 8. junija 1896. 1.
o pristojbinski tarifi za kemično-analitične preiskave po c. k. generalnem preskuševalnem uradu na Dunaju.
Z ukazom z dne 29. decembra 1875. 1. (drž. zak. št. 3 izl. 1876.) razglašena tarifa o pristojbinah, ki jih je pobirati pri c. k. generalnem preskuševalnem uradu na Dunaju za kemično-analitične preiskave, se s 30. dnevom junija 1896. 1. razveljavlja, in v novo tarifo je moči pogledovati ali si jo naročevati pri imenovanem uradu.
94.
Ukaz ministerstva za pravosodje z dne 20. junija 1896. 1.,
da se selska občina Oberkreuzstetten odkazuje okolišu okrajne sodnije Mistelbach na Dolenjem Avstrijskem.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 5.9) se selska občina Oberkreuzstetten izločuje iz okoliša za mesto delegovane okrajne sodnije Korneuburg ter se odkazuje okolišu okrajne sodnije Mistelbach.
Ta ukaz stopi v veljavnost s 1. dnevom janu-varja 1897.