Stran 4. »SLOVENSKA ZEMLJA" Štev. 15. Gospodarski vestnik Seja načelstva »Sloge “ Poročilo tov. Kreutzerja. — Kljub težavam vsestranski napredek. — Zaupniki se oglašalo od vsepovsod. — Umestni gospodarski predlogi. Dne 2. avgusta je imelo načelstvo „Sloge“ r. z. z o. z. v Ljubljani svojo peto redno sejo. Tajnik zadruge tov. P a ­ vel Kreutzer je izčrpno poročal o delo­ vanju zadruge. Iz njegovega poročila prinašamo nekatere stvari: Na slavnosti dr. M ačkovega rojstnega dne v Zagrebu dne 19. pret. m. je slo­ vensko „Slogo“ zastopal njen tajnik. N ačelstvo je v zadevi organizacije storilo vse, kar je m oglo. Ce do danes še niso tako veliki uspehi, kakor 'bi ž e ­ leli, so temu krivi tisti, ki naše delo ovirajo, naše zaupnike zasledujejo in jim prete ter delovanje „Sloge“ slikajo v naj­ tem nejših barvah. Razni oblastneži pač čutijo, da bi zmaga „Slogine“ misli med Slovenci ustvarila čisto nov položaj, ki bi globoko posegel v načrte tistih, ki imajo danes korist od tega, če sta kmet in delavec gospodarsko odvisna in iz­ koriščana. Ne gre samo za gospodarske koristi, posameznih izkoriščevalnih sta­ nov, tem več tudi za politične koristi. Iz tega razloga pa očitajo tudi naši za ­ drugi, da se skriva za njo komunizem; toda ugotoviti moramo, da je boj za ohranitev vsakdanjega življenja in za izboljšanje gospodarskega položaja naša tem eljna dolžnost. Mi nismo med tistimi, ki ustvarjajo danes pogoje za komuni­ zem. To naj si gospodje dobro zapom ni­ jo in potrkajo na svoja prsa. Oklepamo se „S'.oge“ in delamo zanjo zato, ker se zavedam o, da je pravilna osnovna misel bratov Radičev: Le organiziran narod se lahko reši iz .gospodarske stiske in vsa m oč je v složnem in naprednem narodu. Seveda treba je, da se naš narod, ki je enal v preteklosti neumno in tiho prena­ šati krivico, nauči modro in vztrajno braniti svoje pravice. Zavedajmo se torej velikega pomena skupnosti in složnega sodelovanja vseh delovnih stanov, ker le v tem je gospo­ darska rešitev. Posam eznik je šibak in se ne more uspešno postaviti v bran iz­ koriščevalcem . Tudi posam ezne zadruge tega ne morejo, ker so om ejene le na majhen okoliš. Le tedaj, če bo vse slo­ vensko delovno ljudstvo združeno v m o­ gočno zadrugo, ki bo imela točen pre­ gled o razmerah in potrebah posameznih ikrajev, si bo ljudstvo lahko pomagalo. Le taka zadruga more pravilno usmer­ jati narodno gospodarstvo in more po potrebi to, kar je v enem kraju preveč, napotiti tje, kjer manjka. Samo v taki organizaciji, ki obsega sleherno vas, je m ogoče določiti, kaj naj ljudstvo pride­ luje, kaj izdeluje in kako naj pridelek in izdelek svojih rok izmenjuje. Edino taka organizacija res lahko združi osebne in družbene koristi v skupnem ali zadruž­ nem gospodarstvu. Združiti pa mora predvsem kmeta, obrtnika in delavca, da postanejo neodvisni od izkoriščevalskih stanov in da dobi delovni človek za svoje trdo delo pošteno zasluženi kos belega kruha. Zato gledam o z žalostjo na nerazum­ ljivo početje nekaterih, ki ne razumejo niti zgodovinske važnosti razdobja, v katerem smo, niti velikega gospodarske­ ga pomena „Sloge“. Obžalujemo in ob­ sojamo njih nemodro početje, toda od­ nehamo ne! Ker ne moremo imeti sho­ dov in sestankov, moramo pač delati od m oža do moža, od vasi do vasi, dokler ne bo ves slovenski delovni narod zv e­ zan v m ogočno zadrugo, po zgledu hr- vatske ..Gospodarske Sloge". V zadnjih tednih smo imeli informa­ tivne sestanke zaupnikov v Gor. Logu pri Litiji, na K očevskem , v Novem me­ stu, v Ormožu, v Toplicah na Dolenja skem in v Zalogu pri Ljubljani. Delo na organizaciji je težko, ‘ ker so v pode­ želju ljudje izgubili zaupanje v zadruge,1 ker imajo pač z njimi žalostne izkušnje. Velika ovira je tudi splošna revščina km ečkega stanu in premajhna stanovska zavest. Kljub temu misel „Sloge“ pre­ dira v v se kraje in zahtevajo člani od nas zaupniške sestanke tudi na Jeseni­ cah, v Trbovljah, v Hrastniku, v B reži­ cah, v Dobrunjaih, v Celju itd. Nadaljni zaupniki so se priglasili iz Trebeljnega, iz Brežic, Javornika na Gor., Rajhen- burga, Središča ob Dravi, Planine na Notranjskem, Jesenic na Dol., Bizeljske­ ga, Ruš, Poljčan itd. Med sestanki om e­ njam še prav posebno sestanek delega­ tov iz vseh severovzhodnih okrajev Slovenije v Ormožu na hrvatski strani, kjer smo se sporazumeli, da ustanove podružnico na osnovi, ki jo je načelstvo sprejelo na -svoji 4. redni seji. Kadar zbero potrebno število udov, bo usta­ novni občni zbor podružnice in bo Prek­ murje s sosednimi okraji za Belo Kra­ jino druga naša najmočnejša postojanka. Zanimanje, ki ga kažejo zadnji čas naši somišljeniki za „Sk>go“, nas lahko navdaja s trdno vero, da bom o kljub vsem oviram predrli. Seveda se mora pa zgeniti tudi ljubljanska okolica, kjer je središče zadruge. N ačelstvo je sprejelo razne umestne predloge. Posebno važen je sklep, da morajo kmetje še naprej trdno držati cene živini in na sejmih skupno in po­ gumno nastopati. Včasih nam je škodo­ val karlovški sejem, kjer so bile cene najnižje. Danes pa je tam živina za Din 0.50 do 1.— pri kg dražja od naše, ker je v karlovškem okraju „Sloga“ že popolnoma organizirana. Na seji je bila tudi določena kot najnižja cena krom ­ pirja Din 1.— za kg. Kmetje naj se te cene drže in pod to ceno ne sme pro­ dajati noben kmet. Obširno je o teh za­ devah poročal načelnik zadruge tov. Jo­ že Černe. Razpravljalo se je tudi v zamenjavi naših pridelkov s hrvatsko „Slogo“. Za nas prideta predvsem v poštev krompir in zelje. Storjeni so že primerni ukrepi, ki bodo pa prinesti korist predvsem ta­ kim slovenskim krajem, ki so najbolj organizirani. Zaupniki prejmejo v najkrajšem času razpredelnike prejemkov, da bodo začeli pobirati od udov tudi redne m esečne prispevke. Seja, ki je trajala od 9. do 13. ure, je pokazala zunanji in notranji napredek zadruge. plače iti pom agajo finančnemu m inistru iz zadrege? Ozko zvezan s tem i vprašanji je tudi problem brezposelnosti. Tudi tukaj bi lahko m arsikaj sto­ rili, če bi bilo m alo več volje in resnosti. Zakaj pa je vlada ljud­ ske fronte v Franciji v tem oziru v kratkem času toliko storila? Tako v politiki kakor v gospo­ darstvu m oram o računati z dej­ stvi. Tudi pri vprašanju razdol- žitve km eta bi m oralo biti tako. D ržava naj sam a ali po svojih državnih in poldržavnih denarnih zavodih prevzam e km ečke dolgo­ ve na rok 30 do 50 let ter naj jih z majhnimi, kvečjem u 2% obrest­ mi skupaj z znižanimi davki od dolžnikov izterjuje v četrtletnih ali mesečnih obrokih. Vsak drug način bi stv a r sam o spet zapletel, ne da bi jo do konca uredil. Zato je naravno, da dosedanje uredbe niso rešile km eta, čeprav se je povdarjalo, da so ..vprašanje do­ končno uredile1 1 . Svoj čas bi se bila stv ar pač lahko uravnala še kako drugače, ali danes se ne da več. Del vla­ gateljev je že izplačan. P ri usta­ vitvi obrestovanja ali prisilnem odpisu vlog, bi trpeli sam o tisti, ki imajo še zam rzle vloge. Kako so nastali kmečki dolgovi? T reba je pa še pripomniti, ka­ ko so nastali pri nas km ečki dolgovi? Žal slišimo prav dosti­ k rat trditev, da iz gole zapravlji­ vosti in m alom arnosti. V posa^ meznih prim erih je bilo to že res. Kljub tem u ne smemo jem ati za podlago take površne sodbe. Kmečki dolgovi so pri nas nastali večinom a iz neugodnih socialnih in gospodarskih razm er. Pri nas je navada, da prevzam e posestvo en sam sin, ki m ora brate in se­ stre izplačati. Dote so bile za­ pisane, prevzem nik domačije se je zadolžil, vrednost domačije je padla, cene pridelkom tudi in pre­ vzem nik je po nekaj letih ugoto­ vil, da ima več dolga kakor v red ­ nosti. Več kot 60% vseh prim e­ rov zadolženosti spada v to vrsto. V drugo vrsto spada kakih 25% prim erov km ečke zadolžitve, ko so km etje hoteli nerentabilno do­ mačijo izboljšati in zvišati dohod­ ke posestva. Zadolžili so se, da so popravili hleve, nakupili lepšo živino,, km etijske stroje, um etna gnojila itd. Zvišanja dohodkov pa ni bilo, ker so ccne padle, dol­ govi so ostali. Ostali prim eri prezadolženosti so pa nastali iz potreb pom nože­ nega ljudstva. T reb a je bilo novih domov, treba je bilo šolati otro­ ke itd. Če bi imeli km ečki pridelki pravično ceno, bi bili danes pre­ zadolženi le m aloštevilni zaprav­ ljivci, kakor so bili zapravljivi gospodarji sploh zm erom zadol­ ženi. Večina km ečkih gospodar­ jev bi pa svoje dolgove redno od­ plačevala in slednjič tudi odpla­ čala. Zdaj se pa ozrim o še na tiste, ki imajo prihranke. Odkod, oziro­ ma odkdaj jih im ajo? Iz zadnjih vojnih in prvih povojnih let, ker predvojni prihranki so med vojno skopneli. Prihraniti si je mogel km et denar zaradi ugodnih cen in zaradi dobrih prilik za zaslužek. Vse je ponujalo delo in vse je ku­ povalo pridelke. Danes nihče ne Stane Lubienski: O razdolžitvi kmeta V 5. številki ..Slovenske zem ­ lje" z dne 15. m arca 1 .1 . sem napi­ sal sestavek o ..Zaščiti km etov1 1 . Ker je to vprašanje vedno bolj pereče in so padle z odločilne strani zopet obljube, da se bo stanje km alu končno uredilo, je potrebno, da povem o tudi mi svo­ je mnenje. Odločiti se m oram o ali za raz- dolžitev ali pa za zaščito km e­ tov. Kmetje so po večini zadol­ ženi, nekateri celo prezadolženi. Dokler so cene km ečkih pridel­ kov krile pridelovalne stroške in donašale še nekaj prebitka, je mogel km et, ki ni bil prehudo za­ dolžen, plačevati obresti in odpla­ čevati tudi od kapitala. Danes, ko so cene km ečkim pridelkom pad­ le skoraj za 60%. tega ne m ore več in se dejansko nahaja v pri­ kritem konkurzu. Tri vp rašan ja... Zakon o zaščiti km eta in vse ,.uredbe“ govore predvsem o za­ ščiti km eta. V resnici p a hočejo s temi uredbam i nepravilno k ar z eno potezo urediti tri različna vnrašanja. Prvo Je vprašanje zaščite. Za­ dolženega km eta, ki ne m ore pla­ čati zapadlih dolgov, je treba na vsak način zaščititi, da ne izgubi svoje dom ačije. To so uredbe do neke m eje tudi upoštevale, toda tako, da so km etje s tem načinom zaščite izgubili sploh vsak kre­ dit. Istočasno so uredbe tudi predpisale način odplačevanja dolgov in s tem načele drugo vprašanje, to je vprašanje razdol- žitve km eta. Toda tudi to so na­ pravile napačno. Saj niti v dobrih letih ni km et najemal hipotekarnih ali hipote- karno-m eničnih posojil na 10 do 15 let, am pak navadno na 25 do 50 let. Zakon o zaščiti km eta in sklep regulativnih hranilnic in posojilnic, ki. ima „zakonito m oč“ (kar je edinstveno v zgodovini de­ narništva), pa odrejata, da mora plačila nezmožni in pravzaprav konkurzni km et odplačevati poso­ jila v 15 letih. T orej ravno na­ sprotno bistvu m oratorija. Name­ sto, da bi dolžniku podaljšali pla­ čilni rok, so mu ga skrajšali. U redba sploh ni resno upoštevala razdolžitve. č e bi bil nam reč imel zakonodajalec res pravo raz- dolžitev pred očmi, bi bil m oral poskrbeti še za nekaj drugega. Poskrbeti bi bil namreč moral za likvidnost denarnih zavodov, naj­ si so to zadruge ali banke. Če se ni hotel iz zadrege rešiti z golo papirnato uredbo, bi bil moral poskrbeti spet za normalno za­ dostitev kmečkih kreditnih po­ treb. Tako smo prišli do tretjega vprašanja, ki ni nič manj pereče kot ono o zaščiti in razdolžitvi, do vprašanja likvidnosti denarnih zavodov. Kako pridemo do likvidnosti de­ narnih zavodov? Likvidnost denarnih zavodov bi se bila dala doseči in se m ore doseči še danes brez kake n evar­ ne inflacije. Saj imamo Narodno banko, Poštno hranilnico, Hipo­ tekarno banko in še Priviligi- rano km ečko banko povrh: Ce je pa menil, da je to nemogoče, mo­ ram o javno v p r a š a t i, čemu so bili vsi ti javni zavodi v kmečki državi sploh ustanovljeni? M ar zgolj zato, da dajejo posojila na Štev. 15. »SLOVENSKA ZEMLJA* Stran 5. ponuja dela. Kako so pa km ečki pridelki tudi več kot pol zastonj, je pa „Slovenska zem lja1 1 že do­ stikrat povedala. Nasledek je rev ­ ščina in stiska, kakršne km et še ne pomni. Kdor ne verjam e, se lahko v naši fari prepriča. Poslop­ ja, gospodarska in stanovanjska, se že neka1 ] 1 let sem nič več ne po­ pravljajo in skozi m arsikatero streho lije dež in sije sonce. Ži­ vina stoji v gnoju in je od leta do leta bolj zanikrna. T ako izgleda pri teh, ki so zadolženi. P ra v tako izgleda pri onih, ki imajo mogo­ če še kake prihranke, pa so jim zmrznili. Zato je nemogoče urediti vpra­ šanja kmečkih dolgov posamez­ no za vsak slučaj posebej, ampak je treba splošne uredbe, da drža­ va vse kmečke dolgove prevza­ me in na ta način ustvari likvid­ nost denarnih zavodov. Delavski vestnik V organizaciji je moč in bodočnosti Ob zaključku domžalske stavke 29. julija je podpisal tovarnar Medič v Domžalah zapisnik, v katerem se je obvezal, da ne bo izvajal nikakih posledic za stav- kujoče, da ne bo kršil predpisov socialne zakonodaje, da bo ure­ dil delo v tovarni škroba in barv na tak način, da bo vse delavstvo stalno zaposleno; poleg tega je zvišal m ezde za 25 par na uro in obljubil, da bo sporazum no z obratnim i zaupniki izdelal poslov­ ni red za tovarno. S tavka se je torej končala uspešno. Toda vse te obveze kljub vsem u še niso za­ gotovljene s kolektivno pogodbo. Zato m orajo biti delavci p riprav­ ljeni še na nadaljne boje, posebno še, ker neka dejstva kažejo, da se neki ljudje niso še pomirili z mislijo, da bi smelo delavstvo nastopati združeno. Tako hodi okoli delavcev neki sotrpin, ki pobira podpise tistih, ki baje no­ čejo biti organizirani v strokovni zvezi, pa jih drugi silijo, da so; s tem hoče razbiti organizacijo. Drugo tako dejstvo je, da skuša Podjetje odpustiti glavnega obrat­ nega zaupnika. Toda v teh dese­ tih dneh stavke se je delavstvo predobro prepričalo na lastne oči, kaj zm ore krepko organiziran de­ lavec, če se lahko zanese ne samo na svoje sodelavce, tem več tudi na pomoč vseh ostalih obratov v okraju in vsega prebivalstva v okolici; zato bo znalo preprečiti krivico in si zagotoviti obstoj or­ ganizacije. Ta desetdnevna stavka je bila za vsakega posam eznika velikega pom ena. C esar bi se delavec dru­ gače iz knjig le težko naučil, to mu je ta kratkotrajni boj pokazal popolnoma nazorno. P ri nas pri­ hajamo v tovarne po večini s km ečkih domov. V začetku izpod­ rivam o drug drugega s tem, da se ponujam o za čim m anjšo mezdo. To ni nič čudnega, ker nas stoji pred tovarniškim i v rati na stoti­ ne, ki prosimo za delo. Pozneje se v tovarni peham o pri delu, ker je v nas še vedno zavest, da so se nas usmiljeni ljudje usmilili, kr so nam dali delo. Toda polagoma se začno delavcu odpirati oči. Najprej začuti, da je mezda, pre­ majhna, da bi dostojno preživil sebe in družino. Posam ezni ho­ dijo prosit podjetnika za preduj­ me, za to ali ono pomoč. Vidijo, da jim podjetnik lahko ustreže ali ne; vidijo, da je danes z njimi su­ rov, jutri pa bo m orda prijazen. Dalje zapazi delavec, da mu prav nič ne pom aga, če se sam upre šikanam s strani surovega m ojstra ali predstojnika. Tako vse razm e- re v podjetju naravnost silijo de­ lavstvo, da se združi. In s to zdru­ žitvijo odpravi delavstvo m edse­ bojno konkurenco, zaradi katere znižuje podjetnik mezde, in nudi skupen, nezlomljiv odpor proti v ie m podjetnikovim nam eram . Tako smo v desetih dneh izkusili pri nas vse to, o čem er nas uči stoletna zgodovina delavskega gi­ banja; za nas prepričanje o tem, da je organizirano delavstvo po­ rok za boljšo bodočnost,, ni samo inrtva črka, tem več živa izkuš­ nja. —rab. Naša težka železna industrija Jesenice — Zenica V tovarnah KID je sedaj zapo­ slenih nad 2.500 delavcev in de­ lavk. Od zaslužka tega delavstva in nam eščenstva, ki presega m e­ sečno vsoto 3 milj. Din, je odvisno življenje Jesenic in okolice. Ta znesek pa indirektno spet poživ­ lja trgovino in obrt vse do Ljub­ ljane in dalje po Sloveniji. V prim eru delne ali popolne ustavitve obratov KID, ni mogo­ če, v sedanjih razm erah najti na­ domestilo za izgubljeno delo. V tem prim eru so Jesenice z vso okolico vred predane izum iranju od lakote. D anes ni nobene mož­ nosti izselitve ali preselitve. To nam dovolj zgovorno povedo Trbovlje. Nobeno vprašanje, ki stavlja v negotovost obstoj jeseniških žele­ zarn in s tem življenje m esta in cele okolice, ne smem o imeti za krajevno jeseniško zadevo. Ob­ ravnavati ga m oram o kot zadevo vse Slovenije. Sedaj razburja jeseniško jav­ nost vprašanje Zenice. P ra v za nrav vprašanje Zenice razburja je­ seniško javnost že od leta 1925., vendar še nikdar tako, kot sedaj. Povsod kam or prideš, slišiš: Je ­ senice—Zenica. P o časopisnem poročilu in po izjavah raznih m inistrov, je vlada pristopila k izvajanju velikega na­ črta. Ta načrt predvideva m oder­ nizacijo in racionalizacijo celotne topilniške in rudarske industrije v Bosni, posebno v okolici Zenice in Liubija. R azširitev železarne v Zenici, ki je sedaj v teku, pred­ stavlja le del tega načrta. V ce­ loti bo izveden šele v teku 3 do 5 let. V teku 5 let bo po zatrdilu strokovnjakov im ela Jugoslavija svoj „R uhr“ v Bosni, ki bo ure­ jen po vseh najm odernejših teh­ ničnih izpopolnitvah. Za to delo so nam enjene investicije v celotnem znesku nad 600 milj. Din. Pogajanja za razširitev Zenice se vodijo že od leta 1926. Ker so bila pogajanja vodena na podlagi reparacijskih dobav, je ta zadeva radi H ooverovega m oratorija pro­ padla. Pogajanja so se v zadnjem času obnovila in tudi zaključila in to na podlagi naših klirinških te r­ jatev v Nemčiji. Ne bom o razpravljali o načrtu, v kolikor se neposredno ne doti­ ka vprašanja obstoja naših žele­ zarn. Še prej pa bomo govorili o jugoslovanski železni industriji na sploh. Številke o železni industriji. Jugoslovanska težka železna industrija je pretežno v Sloveniji in sicer na Jesenicah, v Štorah in Guštanju. Izven Slovenije je žele­ zarna v Zenici, državna topilnica v Varešu in topilnica Topusko. K apaciteta železarn je sledeča: J e s e n ic e .... 130.000 ton Š t o r e .......... 15.000 „ G u š t a n j ..... 15.000 „ Z e n i c a .... 50.000 „ V a r e š ..... 60.000 „ Skupna kapaciteta teh železarn, razen topilnice, je torej 210.000 ton. Vse te železarne so pa v res­ nici producirale: V letu 1932 . . . 71.000 ton „ „ 1933 . . . 89.000 „ „ „ 1934 . . . 90.000 „ „ „ 1935 . . . 100.000 „ V areš v letu 1935 . 19.300 „ Konzum železa v naši državi je znašal: V letu 1932 . . . 105.000 ton „ „ 1933 . . . 103.000 „ „ „ 1934 . . . 111.000 „ „ „ 1935 . . . 141.000 „ Med tem ko je, kakor kažejo gorenje številke, bila kapaciteta naših železarn izrabljena komaj do polovice, je bilo v našo drža­ vo uvoženega železa in železnih izdelkov (brez strojev): V letu 1932 . . . 81.000 ton „ „ 1933 . . . 71.000 „ „ „ 1934 . . . 71.000 „ „ „ 1935 . . . 100.000 „ Razlika med produkcijo, uvo­ zom obstaja radi tega, ker je okoli 50.000 ton uvoženega žele­ za predelanega v naših železar­ nah in v štetega v domačo pro­ dukcijo. Produkcija železa v jeseniških železarnah je bila sledeča: V letu 1932 . . . 51.000 ton „ „ 1933 . . . 62.000 „ „ „ 1934 . . . 69.000 „ „ „ 1935 . . . 72.000 „ K apaciteta jeseniških železarn je bila dosedaj komaj 55% izrab­ ljena. Dosedanja politika. Te suhe številke nam odkrivajo globoko rano na našem gospo­ darskem telesu. Uvoz, ki presega že sedaj 100.000 ton v 1 . 1935. in vrednost 330,000.000 Din, se ved­ no veča, zaposlitev naših železarn pa se nikakor ne more vzdigniti nad 55% svoje možnosti. Tu mo­ ra biti nekaj narobe. Kako naj si drugače razložimo, da imajo naše železarne na razpolago surovine, delovno silo in domači trg in da kljub tem u ne m orejo zavzeti ti­ stega m esta v naši produkciji že­ leza, kot bi ga zahtevala dom ača potreba po železu. D anes edino še Jesenice nekoliko delajo. Ostale železarne le životarijo. Visoke številke uvoza so pred­ vsem posledica klirinških pogodb, ki določajo, da m oram o tam ku­ povati, kjer prodajam o. D a po­ krijem o izvoz agrarnih produk­ tov, m oram o uvažati v isti v red ­ nosti industrijske produkte, med temi tudi železo. Uvoz je tudi po­ sledica visoke prevoznine surovin od naših topilnic do železarn in pom anjkanja m etalurškega koksa za produkcijo surovega železa v naših topilnicah. Kriva je tudi na­ pačno vodena gospodarska poli­ tika, ki gre^ za tem, da prepusti slovenske železarne počasnem u poginu. Tako gospodarstvo nas vodi na beraško palico, to je jasno. Slo­ venija pa je pri tem še posebno poglavje in to poglavje je zelo ža­ lostno in za slovensko gospodar­ stvo naravnost uničujoče. S pravilno gospodarsko politi­ ko bi prav gotovo v polnem ob­ segu zaposlili vse naše železarne. Le majhen del železniških pro­ duktov, ki jih ne bi mogli doma izdelati, bi uvažali iz inozem stva. Uvoz bi tedaj dosegel komaj 38.000 ton, v vrednosti približno 100 milj. Din. Uvoz bi se toraj lahko zm anjšal za nad 2 U, kar bi zelo dobro vplivalo na naše na­ rodno gospodarstvo. Ali odloča pri Zenici pametna politika? Sedanje valjarne v Zenici se sestojijo iz štirih prog: groba, srednja in dve fini progi. Na teh progah izdelujejo: okroglo in kva­ dratno železo od 5— 100 mm, tra- kasto in obročno železo od 15 do 160 mm širine, oglato železo od 15 do 190 mm širine krakov in rudniške tračnice od 5,5— 15,5 kg na m eter. Te valjarne lahko predelajo pri­ bližno 30.000 ton letno. Največja produkcija je zaznam ovana leta 1928. z 24.000 ton, danes pa zna­ ša komaj 18.000 ton. Po sedanjem stanju so torej valjarne v Zenici komaj 60% izrabljene. In vendar se sedaj gradi v Zenici nova tež­ ka valjarna. Zakaj? Razlogi za Zenico in njihova vrednost. N avedeno razširtev obrazlaga- jo naši gospodarski krogi na raz­ ne načine: 1.) Ker je naša sedanja težka železna industrija ob meji; 2.) ker je lega Zenice ugodna radi bližine potrebnih surovin, to je predvsem prem oga in surovega železa in 3.) ker m anjka proga za težke profile. Res je, da m oram o vse te a r­ gum ente delno upoštevati. Toda radi tega ne smemo kratkom alo zatreti že obstoječo železno indu­ strijo v Sloveniji. Tudi Nemčija ali češkoslovaška im ata vso svo­ jo železno industrijo ob meji. Še nikoli pa nismo slišali, da jo misli­ jo radi tega prenesti v središče