Vsakdo vživa) v»e sadove ■vojega dela ln marljivosti 1
prr n,
Rokopisi m n« vračalo. — Plača In toži to v Ljubljani. — Uredništvo in uprava Je v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefon Inter. it. 2506. — Račun pri poStni hranilnici
Kmet, delavec fn obrtnik naj bodo narodu
Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke".
Izhaja vsako sredo.
Naročnina: za celo leto Din 30'— za pol leta za inozemstvo za celo loto Din 50*—
Inserati po tarlfu. • Pismenim vpraianjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo.
Vabilo
na
občni zl*or
Slov. kmetske §franke
ki se vrši v nedeljo dne 11. decembra t. 1. ob 10. uri dop. pri »Levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Dnevni red:
1.	Poročilo strankinega načelstva.
.., 38
2.	Poročilo strankinega tajništva in blagajnika.
3.	Poročilo državnozborskega in oblastnih poslancev.
4.	Volitev načelstva in okrožnih odborov.
5.	Načelstvu prijavljeni pismeni predlogi. Dr. Drago Marušič,
tajnik.	predsednik.
~.....
Ivan Pipan,
SLS Slovencem za
V zadnji številki »Kmet. lista« ste brali v dopisu iz Dola, kako je tam govoril lansko leto poslanec Francelj Smodej. Brali ste, kako se je jezil, da Pucelj po Beogradu samo drobtine pobira, oni pa od SLS kadar pridejo na vlado, da ne bodo zadovoljni samo z drobtina-mi, nego da bodo dali vse, storili vse, izpolnili vse. Zdaj so v vladi, celo leto v vladi, tudi med volitvami so bili po izjavah dr. Korošca »z eno nogo v vladi« ali pa »ko stojimo na pragu pred vstopom v vlado«. A kje je ono »vse«? Ah, niti »drobtin« ni od nikoder in mesto uspehov za Slovenijo, doživljajo dan na dan novo ponižanje novo sramoto. Za vsako številko »Kmet. lista« je toliko teh grehov, da je obseg našega lista premajhen.
»šparan]e«.
Ko smo lani v vladi znižali ministrom in visokim državnim funk-cijonarjem nekoliko draginjske doklade, ko s©o odpravili nekoliko generalnih direkcij in sličnih nepotrebnih sinekur, so se SLS in njena glasila iz nas strahovito norca delali. Mene so ironično nazi-vali »šparovca«. Letos pa ne znižujejo ministrom in generalnim direktorjem in tisočem sinekuri-stov mastne komisije, nego ubogim železniškim delavcem na progi, katerim so takorekoč odtrgali zadnji čik iz ust, zvaničnikom in služi-teljem, ne store nič za tobačno delavstvo, dasi so jim 7 let obetali zlate gradove ter podirajo take naše institucije kot je upravno sodi- j
' šče v Celju, ter so na potu, da porušijo našo kulturo, naše slov. vseučilišče, naše gimnazije, našo s trudom pridobljeno srednjo kmetijsko šolo v Mariboru. Ali niso strašne te stvari in istočasno vrtoglave, nesmiselne!? N. pr. upravno sodišče v Celju? Ako ga ukinejo, morajo osnovati v Zagrebu nov slovenski senat, zato ker so zakoni tako različni, da morajo biti za naše upravne stvari - naši upravni sodniki. S tem bi prištediti vsega skupaj enega sodnika, reci, piši in beri: enega sodnika. A koliko dražje je stanovanje v Zagrebu, koliko bi veljala selitev? In ko-nečno koliko dražji bi bila v Zagreb pota in interes naroda je vendar prvi. Zraven pa še sramota, da pristaje na to ukinitev »edina zastopnica slovenskega naroda« SLS, da se prispodablja upravno sodišče v Celju z onim v Skopi ju, ki nima opravičila v raznolikosti zakonov, a po delu je zaostajalo petnajstkrat za našim sodiščem v Celju. In naše vseučilišče, punčica našega očesa, živčni center slovenske duše! In ob do-nošenju točke 44. novega finančnega zakona je krepko, a poslušno sodelovala nekdaj ponosna in borbena SLS. Seveda so vsi poskusi Beograda tudi ob hlapčevstvu SLS zoper naše vseučilišče zastonj. »Deputircom« iz Zagreba, ki so prišli »prosit« cincarje v Beograd, da jim ne okrnejo univerze, je izjavil HSK, da to vprašanje ni vprašanje _ par zagrebških gospodov, nego je to ne samo vprašanje, ne-
go tudi last celokupnega hrvatskega naroda. In da hrvatski kmetsk narod dobro ve, kaj mu bo storiti Ob tej priliki sem jaz izjavil, da sti zagrebški fakulteti: agronomska ic veterinarska (ki jih hočejo podreti a jih v Ljubljani nimaino) vprašanje in last istočasno tudi slovenskega naroda in da jih smatramo za svoje. Nato so hrvatski kmetje izjavili, če je stvar taka, smatrajo tudi oni ljubljansko vseučilišče za svoje. Glede tega vprašanja smo lahko čisto mirni. Ne morem pa razumeti nekaj druzega. Slovenija protestira zoper tako mačehovsko postopanje, a na čelu naša Ljubljana. Prav in v redu! A prav in v redu ni, da ta nekdaj ponosna Ljubljana dovoli, da na teh protestih sodelujejo tisti, ki sodelujejo na rušenju našega vseučilišča. Povsod drugod bi gospod Marko, edini resnični ljubljanski zaupnik »totega« vodstva SLS, zletel ne samo z govorniškega odra, nego doživel pravo praško defenestra-cijo, a v Ljubljani mu celo ploskajo. Tu ni nič izgovorov! Dr. Korošec dobro ve, kaj mu je Vesnič odgovoril, ko se koncem leta 1920 ni strinjal s formulo zakletve! Če hoče SLS zbrisati s sebe madež j uničevalca slovenskega vseučilišča; potem more to storiti samo z izstopom iz vlade! Vsako drugo besedičenje so samo floskule za na kakšen shod v farovški veži onkraj božjega.
In srednja kmetijska šola?
Koliko muke, koliko truda sem imel, da sem jo osnoval. Dobro sem vedel, da takrat ali nikoli! Koliko je bilo, poleg težkoč v Beogradu nasprotovanja doma zaradi par zainteresiranih, ki jim srednja šola ni šla v račun. In zdaj se jo zaradi klerikalnih kapric — ne ukida — nego prenaša v Srbijo, v Bukovo, in Srbija že ima eno svojo srednjo, zdaj pa še edino slovensko srednjo šolo presnavlja v drugo srbijan-sko. Ni tukaj kraj in čas, da razpravljam o potrebi in važnosti vsaj ene srednje kmetijske šole za Slovenijo, želel pa bi takih razprav v javnosti od strani naših agrono-
mov. Še je čas, da jo rešimo, če-orav klerikalci žele, da jo porušijo.
Za kmete samo parkalj!
Tako je klerikalni Miklavž za celokupno Slovenijo prišel praznih rok in s praznim košem. Nad uboge kmete pa je naravnost nagnal parkeljna, najhujšega Belcebuba. Tako je novi načrt kmetijskega proračuna manjši od lanskega za 52 milijonov dinarjev, med tem ko je proračun vnanjega ministrstva večji od lanskega za 8,207.273 Din. Tu so dispozicijski fondi in kaj so vse imeli klerikalci zoper nje. Zdaj pa je vse dobro, samo da smejo radikalom kimati! N. pr. za živinorejo je letos manj od lani za 2,980.000 Din, to je več kot za polovico. Za zadrugarstvo 800.000 dinarjev manje nego lani. Za poljo-privredna društva, kmetijsko družbo itd. 100.000 Din manje od lani! Za kmetijske nadaljevalne šole v mariborski in ljubljanski oblasti, kamor sem lani za začetek vstavil komaj in s težavo 60.000 Din, letos vse brisano. Takih šol imamo doslej 50 v Sloveniji, a ker jih v Srbiji nimajo, jih tudi nam. več ne privoščijo. Za vodovode ni nič v centralnem proračunu, lani je bilo 9 milijonov. Baje so prenesli na oblasti, a ker jim denarja ne bodo dali, je torej brisano. Ves proračun pa je sestavljen tako, da za pravo kmetijstvo brez podjetij in drugih institucij ostane samo okrog 30 milijonov dinarjev. Ali ni to sramota? In med tem nas stane letno policija in žamlarmerija in notranji minister 554,646.007 Din. Kaj poreko na to klerikalni kmetje? Kaj poreče Janezu Bro-darju na to »Kmetska Zveza«? Višek Miklavževega darila pa je letos v tem, da so v novem osnutku davčnega zakona predvideli povišanje zemljiškega davka za več kot polovico. To je uspeh tistega »dolgega« študiranja! To je pa tudi največji »uspeh« klerikalne politike in največje darilo klerikalnega Miklavža slov. kmetu.
Ivan Pucelj.
IFOLOl
Kakor se še vsi dobro spominjamo, stoji v lanskem finančnem zakonu tudi znani § 82., ki silno pro-težira velike kapitalistične družbe s tem, da določa, da občinske (okrajne) doklade za take družbe
ne smejo znašati več kakor 20 procentov, med tem ko morajo kmetje plačevati navadno po več sto procentov občinskih doklad. "Poročali smo tudi, kako se je proti temu paragrafu dvignil predsednik ob-
lastne skupščine ljubljanske dr. Natlačen, bržkone na pritisk nekih občin okoli Trbovelj, katerih proračuni so prišli zaradi tega paragrafa popolnoma v nered, ker bogati Trboveljski družbi ni bilo treba plačati več doklad kot le 20 procentov, namesto pričakovanih par sto procentov.
Vsi se tudi še živo spominjamo, kako so se klerikalci branili ob-dolžitve, da so oni odgovorni za ta paragraf, ker so bili pač tedaj oni v vladi, ko se je ta paragraf sprejel. Klerikalci so zatrjevali lahkovernemu slovenskemu svetu, »da je ta paragraf v finančni zakon vtihotapi jen« (!!) (s čemur so svoje lastne zaveznike obdolžili enega najgrših dejanj), potem »da oni o tem paragrafu nič ne vedo«, potem so govorili, »da se o tem paragrafu na ministrskem svetu ni nikoli govorilo« (seveda se ni, ker so klerikalci molčali!), a končno so dol-žili nas in samostojne demokrate, češ da smo mi krivi, da je ta paragraf prišel v finančni zakon, ker nismo klerikalcem povedali, da se ta paragraf nahaja v finančnem zakonu (s čemur so priznali, da nihče od klerikalcev finančnega zakona ni prebral, predno ga je podpisal, ali ga pa ni razumel). Vse to nam je še dobro v spominu.
Ravno tako dobro se spominjamo tudi na govor dr. Korošca v Ljubljani, kjer je dr. Korošec rekel: »Ta paragraf je vtihotapi jen v finančni zakon in naša skrb v vladi bo, da bo ta paragraf prihodnje leto ravno tako izginil iz finančnega zakona kakor je vanj prišel.«
Danes so volitve že zdavnaj za nami in klerikalna gospoda sedi zopet v vladi. Državni proračun in finančni zakon za 1. 1927/28 sta najčistejši fabrikat velesrbskih radikalov in njihovih slovenskih klerikalnih hlapcev — nihče drugi pri izdelavi proračuna in finančnega zakona ni imel besede. Zato pa nosijo samo radikali in klerikalci popolno in vso odgovornost za prihodnji proračun in za finančni zakon.
Mi smo bili jako radovedni, če
je paragraf 82. lanskega finančnega zakona iz letošnjega finančnega zakona res »ven letel, kakor je noter prišel« — da govorimo z besedami dr. Korošca. A glej ga spa-ka: Ta paragraf se nahaja tudi v letošnjem proračunu, samo da ne nosi več številke 82., ampak številko 65!
Da pa bo škandal s tem paragrafom popoln, ne določa na novo s številko »65« numerirani paragraf 82. le to, da bodo velepodjetja tudi še prihodnje leto plačevala le po 20% občinske doklade, ampak določa doklado v enaki višini tudi za leto 1926, torej še za eno leto nazaj!!
Tako je dr. Korošec § 82. lanskega finančnega zakona »ven vrgel« iz letošnjega finančnega zakona!
Jako verjetno je, da se bo zastopnik SLS v vladi (minister dr, Gosar) tudi letos izgovarjal, »da se o tem paragrafu na seji ministrskega sveta ni razpravljalo«. Seveda se ni, če je dr. Gosar molčal! Če bi bil pa on spravil ta paragraf na razgovor, bi se pač o njem tudi razpravljalo! Ker pa je § 82. (§ 65.) tudi v letošnjem finančnem zakonu, je to dokaz, da so klerikalci dobro vedeli za ta paragraf, toda oni so o tem molčali. Molčali pa so zato, ker so sami hoteli ta paragraf znova vtihotapiti tudi v letošnji finančni zakon, na ogromno škodo slovenskih kmečkih občin in edino na korist bogatih vele-kapitalistov!
Tak je »krščanski socializem«, kakor ga oznanjajo dr. Gosar in klerikalci! Slovenski kmetje in delavci naj plačujejo, bogati dunajski židje naj pa uživajo!
Povedali smo vse to pravočasno, da se klerikalci ne bodo mogli več izgovarjati, da jih nismo pravočasno opozorili na ta paragraf. Pomagalo seveda vse govorjenje in opozarjanje ne bo nič, ker so klerikalci tako zasužnjeni velesrbski radikaliji, da sploh ust ne smejo več odpreti, ampak morajo slepo ubogati kakor največji hlapci. Res, daleč je prišla nekdaj ponosna SLS!
za katoliško cerkev v času, ko sedi v vladi kot zastopnik SLS dr. Gosar in ko je med poslanci SLS menda kar sedem duhovnikov! Proračunski predlog je seveda klerikalec dr. Gosar moral podpisati in ga je tudi podpisal, sicer ne bi bil mogel biti predložen parlamentu.
Slovenske kmete pa vprašamo: Če klerikalci ne morejo ali pa ne marajo skrbeti niti za svoje duhovnike, ki so steber in glavna opora SLS — kako naj skrbe potem za
slovenske kmete in delavce?
Gospodje duhovniki bodo seveda še naprej agitirali za dr. Korošca in za SLS, ker — morajo!! Mi pa lahko povemo resnico brez ovinkov tako, kakor je, ker nam nihče ne more ukazovati.
Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri IGN.ŽARGI, Ljubljana.
Slovenskim duhovnikom v vednost.
Državni proračun za prihodnje leto 1928/1929 določa v oddelku »ministrstva za vere« sledeče vsote za potrebe raznih veroizpovedi: Za pravoslavno
vero .... 55,980.561 Din Za rimsko- in grško-
katoliško vero 32,154.103 Din Za muslimane . . 19,067.133 Din Za protestante . 1,140.000 Din Za žide .... 1,132.120 Din Za starokatolike . 449.520 Din V odstotkih pride na pravoslavno vero 48%, na katolike samo 27%, a na muslimane 16%.
Rimsko- in grškokatoliška veroizpoved dobita torej le 27% od proračuna za vere, čeprav je obojih katolikov nad polovico prebivalstva države in to baš ona polovica države, ki plačuje tri četrtine vseh davkov!
Zanimiva je tudi utemeljitev ministra za vere g. Obradoviča, zakaj je njegov proračun za katolike tako prikrajšan. Gospod minister priznava, da katoliška cerkev ne dobiva iz državnih sredstev tega, kar ji po zakonu pripada z ozirom na število vernikov in po ustavi. On priznava, da bi bilo treba kronske upokojence med duhovniki prevesti na dinarske. On tudi priznava, da je država po zakonu dolžna, da skrbi za popravo in vzdrževanje nekih cerkva in župnišč — toda pravi obenem, da za vse potrebe »nema dovoljno pare«! Ako pa bi ustavil v proračun le mal znesek, potem ne bi vedel, kako naj ga razdeli, torej je najpametnejše, da nihče nič ne dobi! Da ne .bo »špetira«!
Tako izgleda državni proračun
Zagrebški list »Obzor« je priobčil dne 1. decembra sledeče poročilo iz Beograda: | »Bivanje dr. Korošca v Beogra-|du še po odgoditvi parlamentarnih !sej je vzbudilo v političnih krogih mnogo zanimanja za vzroke, zakaj 'se drži dr. Korošec tako dolgo v Beogradu.
Opazili so, da se dr. Korošec prav pogosto shaja z ministrskim predsednikom Vukičevičem. On se ž njim shaja, da se pogovorita, kako bi izvršila še nadaljne točke takozvanega blejskega sporazuma. Na enem izmed teh sestankov z Vukičevičem se je dr. Korošec dotaknil tudi nekaterih notranjepolitičnih vprašanj.
Kakor se govori v dobro poučenih krogih, sta sklenila nadaljevati akcijo za popolno zbližanje in za stapanje (fuzijo) obeh strank, t. j. radikalov in SLS, v eno samo stranko. Nova stranka naj bi bila takozvana »četrta stranka«.
O tej novi stranki se je že pred več časa mnogo govorilo (tudi mi smo o tem poročali, op. ur.). V razgovoru z Vukičevičem je dr. Korošec ponovil vse razloge, ki so dali povod za sklepanje »blejskega sporazuma«. Nato sta sklenila, da se čimprej ustanovi skupen klub, a potem bi se akcija nadaljevala v tem pravcu, da bi zbrala okoli sebe vse »zdrave politične elemente« in na ta način ustanovila novo stranko, kateri bi načeloval g. Vuki-čevič.
Prevladuje mišljenje, da sta se Vukičevic in dr. Korošec te dni tudi že dogovorila glede zasedbe praznih mest v radikalnem klubu, t. j. glede predsednika in tajnika. Ta akcija se bo nadaljevala tako, da se oba kluba odpovesta svoji samostojnosti in da se parlamentarni klub SLS z radikali združi v »klub radikalno-slovenske ljudske stranke«.
Ko bo to delo končano, bosta stopila Vukičevic in dr. Korošec še v stik z drugimi parlamentarnimi strankami. Najprej računata na Vo-jo Marinkoviča, da bo ta postavil v svoji stranki vprašanje, ali so demokrati za sedanjo politiko, ali pa hočejo slediti Ljubi Davidoviču. Na ta način hočejo izzvati razkol med demokrati.
To pa se ne bo zgodilo še tako kmalu. Zaenkrat bodo »krparili« še naprej kakor bodo vedeli in znali, ko bo pa sprejet proračun — 1. aprila — bodo nadaljevali. Po sprejetju proračuna bodo poskušali iz posameznih strank iztr-
gati toliko ljudi, da bodo lahko ustanovili novo skupino.
Pri tem računajo na neke spore, ki baje obstoje med muslimani in med radičevci.
Če se cela akcija posreči, bodo parlament razpustili in razpisali nove volitve.
Nove volitve bi vodila že nova skupina (»četrta stranka«). Namen novih volitev bi bil, novo stranko tako okrepiti, da bi bila opozicija brez pomena. Predvsem
pa hočejo zlomiti Radiča.« * # »
Danes še ne moremo reči, da je vse to, kar poroča »Obzor«, že gotova stvar. Mogoče je že vse gotovo, samo da javnost še vsega ne ve. Zanimivo pa je vsekakor vedeti, kaj da gospoda sploh namerava. Drugo vprašanje pa je, če se bodo vsi ti politični računi tudi tako lepo in gladko obnesli kakor so zasnovani. Nam se zdi, da	giafr-ko ne pojde vse, ker imajo pri takih računih nekaj besede tudi še ljudje.
Ako pa se bo vse obneslo tako, kakor računata gg. Korošec in Vukičevic, potem moramo reči s pesnikom: Gorje ti, ubogi kmet, gorje!«_
Šifon-srajca 60'—, 54 —, 36 — Batist-kombine 200'-, 160--, 112 — Spalna srajca	180—, 160--
Modrčni jopiči, nogavice, rokavice, ročne torbice. — Kadi velikanskega prometa po celi Jugoslaviji cene nižje kakor drugje.
Veletrgovina
Naš denar našemu trgovcu.
Poziv vsem naročnikom!
Zadnji številki našega lista smo priložili poštne položnice. Prosimo vse naročnike, zlasti one, ki naročnine še niso poravnali, da čimprej pošljejo naročnino, ker moramo ob sklepu leta tudi mi spraviti r ačune v red in svoje obveznosti poravnati. Zastonj nam nihče lista ne more tiskati, zato ga tudi mi ne moremo nikomur pošiljati zastonj. Upamo, da naš poziv ne bo ostal brez uspeha in da bodo zlasti zamudniki storili svojo dolžnost.
Uprava »Kmetskega lista«.
Naš državni proračun.
Lansko leto so klerikalci in njihovi velesrbski gospodarji strahovito kričali proti previsokim izdatkom za državno upravo in so zlasti v volilni dobi slovesno proglašali, da je treba »varčevati«. Glavni njihovi volilni šlagerji so bili »šted-nja« in znižanje davkov.
Kdor pa hoče davke znižati, mora pred vsem znižati stroške za državno upravo. Zato smo bili vsi silno radovedni, kako bodo klerikalci to težavno nalogo rešili v novem proračunu, za katerega nosijo vso odgovornost klerikalci in njihovi radikalski gospodarji.
Poglejmo si nekaj številk!
Splošni državni izdatki znašajo po proračunu 7 milijard in 497 milijonov 942.000 dinarjev, izdatki državnih podjetij (rudnikov) pa znašajo 4 milijarde in 94,852.000 dinarjev. Vseh izdatkov je torej 11 milijard in 592 milijonov dinarjev.
Dohodkov pa izkazuje proračun 11 milijard in 555 milijonov dinarjev — torej znaša primanjkljaj 37 milijonov dinarjev!
Kdor pa hoče dobiti točno sliko o našem državnem gospodarstvu, mora pogledati tudi finančni zakon. V tem zakonu je določeno, da bo država izplačala za oblastne samouprave (v celi državi!) 173
. milijonov dinarjev — za ta znesek pa v proračunu ni nobenega kritja! Primankljaj se s tem poveča že na 220 milijonov dinarjev!
Je pa še več drugih členov finančnega odbora, ki obremenjujejo proračun z raznimi izdatki, za katere ni pokritja, tako da je moral sam finančni minister priznati, da bi znašal primanjkljaj v držav-žavnem gospodarstvu okoli 359 milijonov dinarjev!
Če bi torej hotel finančni minister ta od njega priznani primanjkljaj pokriti, mu ne bo preostalo drugega kakor da navije davčni vijak do skrajnosti. Treba bo namreč iz ljudi iztisniti mnogo več kakor prejšnja lesta, ali pa bo naš državni proračun deficiten in bo treba delati nove ogromne dolgove!
Tako izgleda tista slavna »šted-nja« v resnici in zato na kakšno znižanje davkov ne moremo misliti niti v sanjah.
To bodo čutili prav kmalu slovenski kmetje tudi na svojih žepih, kljub vsem klerikalnim obljubam in tolažbam. Tudi klerikalni kmetje bodo to čutili. Volili bodo vseeno še vedno SLS, tudi še takrat, ko jim bodo trgali čreva iz trebuha in ne samo denarja iz žepov! Živela »štednja« — živela SLS!
skupaj 201 glas. Ako vzamemo rezultat od volitev v nar. skupščino, smo sijajno napredovali od 116 na 201 glas in ako vzamemo še občino Kompolje, smo napredovali za 207 glasov. Kmetje pristaši! Glasovi so priča, da naš pokret rapidno raste kljub zaničevanju, zasmehovanju in obrekovanju klerikalcev in naj nam bodo porok, da ni več daleč čas, ko bodo še ostali izgubljenci, koji se ne zavedajo, da jih je rodila kmetska mati, prihiteli pod naše okrilje. Živeli!
Denar naložite ^t
najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu
Kmetski hranilni ln posojilni dom v Ljubljani
registrorana ladrnga i neomejeno lareio
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1.
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6% ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru.
Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev.
Razne oolitične vesti
ljivk, pač pa je dr. Puc tožil nekega moža, ki ni poslanec, ker je ponavljal na dr. Puca izrečene očitke. Sodišče je moža obsodilo, čeprav ga je zagovarjal dr. Natlačen, ki pa pred sodiščem ni nastopil dokaza resnice, čeprav je podpredsednik SLS in bi vendar lahko vedel, kaj se dr. Pucu po pravici lahko očita in če se mu sploh lahko kaj očita! Javnost je radovedna, komu bo vlada bolj verjela — ali nepristranskemu sodišču ali trditvam poslancev SLS, katerih opravičenost podpredsednik SLS pred sodiščem ni hotel ali pa ni mogel dokazati.
Začetek avtonomije. Pod tem naslovom poje »Slovenski Gospodar« oblastni samoupravi svojo visoko pesem. Ne pove pa, da se je baš »Slov. Gospodar« in cela SLS sedem let borila proti temu »začetku avtonomije«. Gotovo računa še vedno s kratkim spominom in pa na neumnost svojih bralcev.
Hribovski fajmošter. Samo te dve besedi je našel »Slovenski Gospodar« v »Kmetskem listu«, katere preobrača prav po farizejsko in se davi nad njimi. Vse drugo, najhujše očitke in bridke resnice, ki jih je iznesel »Kmetski list« na račun SLS, pa je — prezrl. Bralci »Slov. gospodarja« naj čitajo »Kmetski list«, pa bodo spoznali, kako grdo jih »Slovenski Gospodar« vleče.
SLSarski poslanci so čuvarji reda, piše »Slovenski Gospodar« — v Vojvodini nad madžarskimi občani in v Srbski Liki. Sedaj nam je končno »Slov. Gosp.« razrešil uganko, zakaj poslanci SLS ne storijo za Slovenijo ničesar.
»Slovenec« pravi, da bo padla krivda na radičevce, če zakon o izenačenju davkov ne bo sprejet pred sprejetjem proračuna; »Slov. Gospodar« pa, da lahko vlada dela brez opozicije in proti opoziciji. Radičevci bodo krivi, če se stvar zavleče, menda zato, ker so kleroradi-kali odbili predlog za nujno sprejetje tega zakona, ki so ga stavili radičevci že davno. Sami sebe tolčete po ustih!
V številki prejšnjega tedna smo priložili položnice
vsem cenj. naročnikom ter prosimo, da bi blagovolili poravnati naročnino za leto 1928, ki znaša 30 dinarjev za celo leto, z event. zaostankom iz letošnjega leta, najpozneje do konca decembra.
V zadnji številki »Kmetskega lista« ste prejeli v listu priložene položnice za poravnavo naročnine, ki znaša, kakor doslej 30 Din celo leto. Da se vam položnica kam ne za-meče, je najboljše, če nakažete naročnino z event. zaostankom takoj, pa imate mir za celo leto.
Lepe denarne nagrade so razpisane za nabiralce novih naročnikov »Kmetskemu listu«. Kdor bi želel sodelovati in nabirati, naj javi upravi samo svoj naslov, da mu pošlje potrebno nabiralno polo.
Naročniki, ki dolgujejo še kak znesek »Kmetskemu listu« na zaostali naročnini za letošnje leto, naj blagovolijo nakazati poleg naročnine za leto 1928 tudi zaostanek radi reda pri upravi,
Občinske volitve.
Občinske volitve v mariborski oblasti. V nekaterih okrajih štajerske so se vršile preteklo nedeljo občinske volitve, ki so pokazale na nedvoumen način, da ljudstvo kleroradikalno politiko iz temelja zavrača in obsoja. Mnogo občin, v katerih so imeli klerikalci dolga leta neomajano v rokah, so se izrekle za našo kmetsko gospodarsko politiko in tako prišle popolnoma v naše roke. Vsepovsod so pa klerikalci v katastrofalnem nazadovanju. Tako je tudi prav. Klerikalci v Macedonijo med policaj-radikale, v Sloveniji ni za njih več mesta.
Št. Vid niže Ptuja. Dne 11. decembra imamo po celem ptujskem okraju občinske volitve. Čeprav pritiska huda zima, vendar je zanimanje za nje zelo veliko in ljudje še ne pomnijo tako velikega gibanja za občinsko politiko. Ljudje hočejo imeti sami vpogled v občinske zadeve in hočejo tudi sami voditi občinsko upravo in njeno gospodarstvo. V naši občini se posebno oteplje neki stari odbornik, ki je igral dosedaj prvo besedo. Boji se za mandat in napenja vse strune, da bi ga ohranil. Toda naši zavedni občani se ne dajo več zapeljati. Zato bo pa tudi naša skrinjica, ki je zadnja (8) dobila največ zaupanja in že danes lahko rečemo, da bo zmagovita. Vsi zavedni možje in fantje volite v zadnjo skrinjico, katera je Vaša prava zastopnica!
Sv. Vid niže Ptuja, Volilci! še dobre 4 dni je časa do volitev. Za občino Podbrežje se moramo že sedaj odločiti, komu da damo našo edino krogljico dne 11. decembra. Ali človeku, ki je z jezikom dober
j gospodar, ali človeku, ki je za-Ires dober gospodar in naprednjak ter ima bister um in dobro opravljena polja in da je zaveden kmet. (V bodoče morajo gospodariti le ta-i ki ljudje. Vsi občani se dobro zavedate, da smo pred dobrimi 12 leti i imeli občinske uradne ure od 9. do 11. in od 2. do 4. ure. Toda kmetje imamo le čas v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah. Kako je bilo, ako vam je živina poginila? Ali se ne zavedate, kako je bilo v svetovni vojni? Kako se je rekviri-ralo. Ako imate vse to v mislih, I bodete volili drugače. Za to pa, 8 skrinjica je slovenska in ta prava, kjer so ljudje vsakomur za pomoč.
Dravci. Neomejeno so vladali pri nas klerikalci, toda letos jim bo odklenkalo. Dovolj imamo njihove komande in slabega gospodarstva. Kar se je še pred nekaj tedni dozdevalo nemogoče, to ie že danes ustvarjeno. Naši tovariši so stopili na noge in v enem dnevu sta bili sestavljeni dve kandidatni listi. Tovariša Selinšek in Mevc, ki sta zelo priljubljena med občani, sta tudi takoj vložila naše liste in tako imamo prvo in drugo skrinjico za naše volitve, katere bodejo tudi zmagovito uspele 11. decembra.
Dobrepolje. Pretečeno nedeljo, 27. novembra smo imeli pri nas občinske volitve z jako dobrim uspehom za našo stranko. Dobili smo: v občini Videm 117 glasov lista »Slov. km. stranke« in 6 odbornikov. Združeni klerikalci 11 odbornikov. «— V občini Podsrora: tri naše liste in sicer: Lista Slov. km. stranke 20 glasov, Občinska gospodarska lista 27 glasov in neodvisna lista 37 glasov, skupaj 84 glasov in 3 odbornike. Klerikalna 148 glasov in 6 odbornikov, Vse naše liste
»Domoljub« o slovenskih občinah. V zadnji številki »Domoljuba« smo našli članek »Moderna občinska politika na deželi«, kjer beremo, »da na to plat našega javnega udejstvovanja ne moremo biti ponosni«, potem »da o kakem programu za občinsko politiko pri nas ne more biti govora«, dalje »da male občine na deželi ne narede prav nič«, »da je socijalna politika na tisti stopinji, da morajo občinski reveži od hiše do hiše, o kakih modernih napravah pa sploh ni duha ne sluha«. Pripominjamo, kako sodi o občinskem gospodarstvu v Sloveniji »Domoljub«, ki je glavno glasilo klerikalne stranke!
Ujedinjeni klerikalci in radikali. Kakor poročajo zagrebške »Novosti«, je rekel predsednik vlade g. Vukičevič, da so klerikalci stvarno že ujedinjeni z radikali. Mi niti najmanj ne dvomimo, da je to res, kar je rekel predsednik vlade. V S1 oveni ji imamo torej klerikalce in SLS samo še po imenu, v resnici pa so postali klerikalci — radikali (pravzaprav njihovi služabniki). Zanimivo bo sedaj opazovati, kako se bodo poslej med seboj botali v Sloveniji »slovenski radikali« in klerikalci. To bo vojska za razne mandate!
Boj za Ljubljano se suče sedaj samo okoli osebe dr. Puca, katerega klerikalci noče jo videti na ljubljanskem županskem stolcu, ampak mu očitajo neke »afere« in umazanije, ki jih je baje zagrešil dr. Puc kot bivši gerent ljubljanske občine. Očitke, ki jih imajo klerikalci proti dr. Pucu, so povedali klerikalni poslanci v interpelaciji, ki so jo izročili predsedniku vlade. Poslancev SLS dr. Puc seveda ne more tožiti, ker so »nedotak-
Dopisi.
tudi tovarni verig, ki je ravno tako napeljava. Malo prehitro, g. dopis- se podpisali na vašo listo, vam ,e
ivehlr nrnpm.ilpp -irnrlo nrnti Voton	t____: » r/ .	J
j velik odjemalec vode, proti kateri nik, vse zasluge pri tem delu pri- že ušlo, pri volitvah pridejo pa Lesce. Zadeva vodovoda še ved- se/^fava uvfstl rubežen. , padajo sedanjemu županu Kumr- drugi. Z oblastno skupščino agiti-no ni rešena in kakor kaže, še tudi; Občinski odbor naproša obla- deju, ki že dve leti hodi radi rajo, ali žalibože ona nima denarja
---— ——-	^^	.. i	j	i	i	---- ----- — -*	iiunuu/i^ vsua niiua vicnai la«
ne bo tako kmalu. Gospodartsvo I s.ui da se^ uprava vodovoda v bo- tega okoli. Oblastnemu odboru bo- da bi prišlo kaj v naš kraje. Oni
,-„	—!doce izroči deleeratom. katere rini Homn VnmioSn;	(oV.at Vr,^«,, i,:__j: __ •__i . J
j izvoli
žati, ker to, kar-se sedaj godi, ni j J^™ ^!?ktnihdavkov, kateri de-jkor je rešil Pucelj sirarsko zadru-jseže se jo. Na dan volitev, da ve-
z vodovodom, kakor ie sedai, se :
- - - " - j izvolijo
! L-
pa gotovo ne bo moglo dolgo dr-
-	. —----- ^w ua ui piioju ^dj v nas Krae. uni
izroči delegatom, katere naj demo hvaležni šele takrat, kadar bi radi, da ne bi zahtevali pravic ljo vse prizadete občine po nas bode rešil finančnih težav, ka- čeravno se jo težko doseže, pa do-
lin rfairlrmr	/-1 '1---:___ym t>____i* •	i	i f v	,.
gospodarstvo. Ali je to gospodar- i le^at:'e na3 izmed sebe volijo pred-' go. Dokler se dela z denarjem dav-' ste. boste prejeli najhujši obračun, stvo, če vidi monter vodovoda, ka-!sedmka tako.' da bo uPrava vodo-. koplačevalcev, nima oblastni odbor sodbo občanov, da bo sodnji dan ko teče voda po vaškem jarku zju- voda sestavljena povsem iz samo- nobenih zaslug. Tako je, g. dopis-!za vaše hinavstvo. Vi ste nas pri-
____t___.*	i-i	nnravnefrfl odhnrn s Mnni Vi h«.	^_____i r _____1______i	, .	" y
traj zastonj, podjetnikom pa se voda zapira kljub temu, da plačujejo visoke prispevke? S to zadevo se je pečal tudi občinski odbor v Lescah, ki je soglasno sklenil na seji dne 13. novembra sledeče:
1.	Obsodi se upravo vodovoda radi zaprtja vode stanovanjski hiši parne žage Rambovšek v Lescah in hiši Matije Hrasta, ker to nasprotuje pred vsem predpisom glede zdravstvenih razmer in iz požarnih ozirov. Občinski odbor stoji na stališču, da se ne sme nikomur kratiti pitna voda, ker plača občina 56% vseh vzdrževalnih stroškov.
2.	Protestiramo tudi proti zaprtju izvanredne uporabe vode. Vsoto, katero plačuje parna žaga v znesku Din 1000-— mesečno, smatra odbor za dovolj visoko. Po-višek od Din 500-—; ki ga uprava vodovoda zahteva od 1. januarja dalje od imenovane žage, se zdi odboru neumesten, zlasti radi tega, ker se s tem ovira razvoj obrtnije in industrije v našem okolišu, kar ni samo iz splošno gospodarskih ozirov
vsem radi tega, ker bi se nezapo-
upravnega odbora, s člani, ki bo-; nik, in nič drugače. V zadnjem' pravili do tega, da bo vse šlo Vodo imeli enako, glasovalno pravico. »Domoljubu« je tudi opazka, saj lit, da bo zasijalo toplo solnce, a
lansko leto tudi ni dobil drugi, ko --	-----1 * - ■
nekaj Pucljevih mlekarn. Mi vprašamo, kje so Srnečeve mlekarne in Janove ceste, vodovodi itd. Puc-Ijeve mlekarne niso njegove, marveč kmečke, ker je povsod dosti
G rnitura Odeja, klot Zdstori
560"-, 350"—, 290--28)--, 220'—, 185 -240—, 180-—, 9©-_
ne vaše, ampak naše, naše kmetsko solnce pravice in poštenja. — Živela naša Slovenska kmetska stranka!
Javna zahvala volilcem občine

Preproge, ILnotaj, namizno perilo, posteljno perilo, obrisaSe. — Blago najbolj" kakovosti, cene nižje kakor povsod.
Veletrgovina R. STERMECKI, CELJE.
Prodaja na dabolo in drobno
Iz Dev. M. v Polju. Kam pripe lje klerikalno strankarstvo, lahko vsakdo vidi in občuti, če pride k ,Q	i j nam. Ceste so take, da le s težavo
„r£ wf Jk,' v P Pred	peš ali z vozom v naše kra-
«wet n	er se nezapo- f Da 1 cegte tak . kriyo
slenost in revščina povečala v nasi ilerika^ Strankarstvo, kar bomo občini, ki je vsled gospodarske ^ dokazali. v !jub]ianski okoli-krize močno osiromasela Obrt in d ^ imeli cestn| odbor izvoljen industrija v nasi občim Lesce za-|od ]judstva in za delo najbolji. Skr. posluje veliko večino naših moči, < b l y . vrsti za t da so bile ki niso zaposlene s kmetijskim go-iCest^ v rPedu. A ker v {em odboru spodarstvom.	|ni bUa ye5ina SLSj je bn pQ krflt.
3. Obsoja se vodovodno upravo kem času uspešnega dela razpu-nadalje. ker je dovolila iz fonda gčen, namesto odbora postavljen vodovodne uprave na seji dne 10.'gerent spomladi in ta gospodari še novembra 1927 inštalacijo hišnega-danes. Zakaj imamo v ljubljanski
pristašev SLS notri, ki kaj radi iVitan. Pri Središču. Ker ste mi iz-pridejo po denar. Te žive in so po-.kazah Pri volitvi obč. odbora dne stavljene na noge in tudi podprte j decembra t. 1. vse zaupanje, da
'ste oddali vaše kroglice kmetski listi, me veže dolžnost, da izrečem zahvalo najprej mojim tovarišem, novo izvoljenim odbornikom, kateri so prepričali vse volilce s poštenim delovanjem, da smo vredni zaupanja, posebej pa se tudi zahvaljujem našim onemoglim starčkom in invalidom, kateri so se dali pripeljati na vozu, da izkažejo svoje spoštovanje svojemu bivšemu
denarno. Vodovodi v Rateče m Srednjo vas že teko. Za Dovje še ni ničesar, kar obljublja g. Srnec. Ljudstvo hoče dela na gospodarskem polju in to upravičeno, ker preveč plača Beogradu. Poslanci perilo, obrisage.^— Blago najboljše SLS pa glasujejo kar hočejo srh-......J ski radikali, v Slovenijo hodijo samo po kuglce.
Zagorje. »Pri- nas se svita,« se hvali »Slovenski Gospodar« oziroma njegov dopisnik, češ, da je bila
županu. Ravno tako se zahvalju-
, , .- . .	n • iiem volilcem SLS, katerim se je
dosedaj pri nas tema. Vemo kleri-! ustidilo nesramno napadanje na
* ,a, načrte, katere kuje najbližji poštenega župana in so torej kot oblastni poslanec, vendar ne bo iz vzorni. g0sp0darji oddali J -e te moke kruha, kakor si ga on zeli. j krogIice naši kmetgki ]jsti Vedeti morate, da je pri nas ze'smem pa pozabi{i zahvaliti se tudi
zdavnaj jasno in kadar bo v drugih krajih tako jasno, bodo plačevali ljudje tako nizke občinske doklade kakor mi. Kakor se čuje,
plačuje naša sosednja občina (najbolj klerikalna) petkrat toliko občinskih doklad kot mi. Vsa politika se suče okrog denarja: Tukajšnjemu dopisniku, kateri bi rad politiko in Boga skupaj zmešal, ni prav, da imamo večino in skuša na vse načine in z vsemi mogo-
našim mladeničem, kateri so prišli iz tujine, da so pripomogli nam do končne zmage. Svetujem vam, mladeniči, združite se, ker ^ežai je
bodočnost, živeli Vitančani, hvaia vam za zaupanje. — Vaš župan Ivan Tomažič.
Kozje. Nismo mislili poročati podrobneje o dogodkih, kateri so se odigravali na dan občinskih volitev, ker pa bi gosposke stranke ra-
čimi lažmi v svoji satanski zlobi de še naprej varale ljudi in hotele oslepariti naše ljudi, da bi glaso- pokazati se v čisto napačni luči. bo vali za klerikalno skrinjico, za ka- potrebno, da javnost izve, kakšnih
vodovoda Matiji Hrastu. S tem okolici še gerenta bomo povedali T" "'TrT	— p^reunu, ua javnost izve, KaKsnui
sklepom uprave je pogažen sklep tt^koT^rM^T ^omik^brat out^voLn	f Z^T ™™Vrst™
in naredba, da mora hišno inštala- fQ zadn o besedo in bomo smeli to!Tov°™k' brat oblastnega poslan- gospoda, da pride do polihcne močijo vsak sam na svoje stroške iz-' £>vedaT Gospod gerenUe Si z Ca" NaSega mez.nar]a pa .le pU3tl!e, f KaJ so	? sai"o nedeljski u: _______poveutin. vauspuu gcxe.ii je favci miru. mosoce vam ni nrav. da dan moramo nnkbVali v snnm in rte
vršiti. Ako bi se upravičenci vodo- delom voda iz občin Lesce, Radovljica, Ljubno, Mošnje, Begunje in Pred-trg poslužili te najnovejše prakse vodovodne uprave, bi bila ista fi-nancijelno močno prizadeta oziroma uničena, in stroški bi padli zo
tam kjer je odbor končal G. Grad, kot podnačelnik prejšnjega cestnega odbora, je na dražbi oddal dobavo gramoza za poljske ceste po Din 55.— za kub. meter. Gosp. gerent je to oddajo razveljavil, češ, to ne velja kar nisem jaz
pet na vse občine. Kajti izjeme bi j oddal. Razpisal je novo licitacijo za
ne moglo biti pri nikomur v nobeni občini. Tudi izgovor, da se proti žagi ne more drugače nastopiti, je ničev.
4. Odbor naproša vse prizadete oblasti, videč pred seboj velik dobrobit občine, da vplivajo na vodovodno upravo tako, da ista s svojimi ukrepi ne uničuje razvoja industrije in obrtnije v naši občini, ki je za nas velikega pomena.
ramoz in pri tej licitaciji je bila dobava gramoza oddana po 84 in 91 Din za 1 m3. Uspeh za davkoplačevalce je bil že tu. Cena gramozu pa je narasla vsled tega, ker se je struga Save precej med tem časom spremenila in je dovoz gramoza zvezan z veliko večjimi stroški. Gospod gerent je tudi to licitacijo razveljavil in tako so ceste ostale brez gramoza in propadajo. Pozivamo in
pri miru, mogoče vam ni prav, je na naši kmečki listi, a mi ga imamo radi, ker se vam ni hotel vdati ter je zvest naš pristaš. Da, da, sedaj ima vaša »krščanska«
da dan moramo poklicati v spomin^ da si ga spravijo v album. Pričelo se je že v noči na 27. od sobote na nedeljo. Demokrati so napravili slamnatega moža, katerega so posadili
stranka prvič svojo listo. Da je j na Vrkljanov plot, nosil je v roki »krščanska«, se najbolj vidi iz tablico z napisom »Ženin kozjan-dopisa, kjer meša Boga in vraga, j skih deklet ter novi kozjanski *žu-
kruljave in nadušljive. Kaj mislite, da boste s tem kaj naredili? — Prav nič, mi ostanemo, kar smo, ter bomo vodili takšno politiko kot dosedaj, ali gorje vam za vaše obrekovanje! Prišel bo dan plačila.
pan.« Klerikalci so ga našli in spravili na Podlinšekovo dvorišče, kamor so ga hodili gledat. Vse je bilo živahno na trgu, vse se je pripravljalo na agitacijo, ugibali so. bo župan Pleterski ali bo Podlinšek. vsi
5. Odbor ostro obsoja vodovod- Prosimo oblastni odbor, da napra
no upravo, katera je s svojim
vi temu enkrat konec; ali je bilo
* — — ! • i .' • i i , . ukrepom odbila parno žago kot od- j Potrebno razpustiti dober cestni
jemalca vode, katera je plačevala!odbor in nas spraviti v tak položaj
letno Din 12.000-— za odjem. Par- v kakršnem smo danes, — Priza-
na zaga si je vodo vsled tega sama preskrbela in vodovodna uprava bo imela s tem Din 12.000-— letno manj dohodkov. Isto preti
deti občanje.
Ilibno pri Bledu. Zadnji »Domoljub« poje slavo oblastnemu odboru, da se gradi letos električna' kot dosedaj
Dušni pastirji pa zato nočejo biti! so računali na zmago, vsaj 7 odbor-med nami, ker se pač ne damo sle-; nikov. Ta dan je bilo dvajset let pariti in odirati. Da se mu je pa | odkar je prevzel dekanijo in župni-dobro godilo, naj se pomisli samo jo dekan Tomažič. Napravil si je to, da je on svojo zemljo, ki je last pred oltarjem sam slavnostni go-cerkve, dal v najem, a on je hodil vor, kaj je vse dobrega storil za trg po biri in so mu podarili farani j in okolico, razlagal je o medvojnem " čez 70 mernikov pšenice. Pe- času, kaj vse dobrega je ulkrenil, ščica mož, katera je dosedaj gla-jali okoličani in vsi. kateri imajo sovala za SLS, se je že zdavnaj i dober spomin, so drugače misli-skregala s pametjo, v svoji satan- [ M. Ta pridiga je bila vaba za demo-ski zlobi pa širijo laži, katere jirn kratsko stranko. Vendar pa opazo-ne bodo prav nič koristile, pa [valeč ne ve, ali je dekan demokrat lahko še vnaprej uganjajo bedarije ali so pa kapitulirali demokrati ter sedaj. Nekaj tistih, kateri So!postali klerikalci. Reklo se je že
prej, da kozjanski demokratje preveč lezejo v farovž. Težak boj je bil, šlo je za vsak glas, zato je tudi dekan svoje nasprotnike, s katerimi je bil v jezi, vabil v farovž, kjer naj jih bi menda letošnja dobra kapljica vdobrovoljila, da bi nato padale krogljice v demokratsko škrinjico. Eni kot drugi so šli od volilca do volilca, da se ja vsak udeleži. Samo par je bilo abstinentov, kateri se niso dali zavleči v to grdo lokalno politiko. Popoldne ob treh so klerikalni agitatorji dosegli višek nasilja. Okrog sedemdesetletni stari Kaspret je bil sam doma zaklenjen, sin se je za kratek čas odstranil po opravkih, med tem časom je Sinkovič prišel v hišo ter ga peljal na volišče pod pazduho, da bi volil klerikalno. Pripeljali so še starega Brgleza, da reši čast klerikalne politike, ki je v sorodstvu dr. Hodžarja. Na volišču je čuvar demokratske g. Guček stal zraven skrinjice in sladko na uho povedal volilcem »To je naša zlata škrinji-ea«. Od klerikalcev sta se pa g. Maček in Dobrave silila h škatlji, ki so bile skupaj postavljene tako, da je g. Maček stal za demokratsko, in zgodilo se je, da je njegov hlapec volil demokratsko. Mislil je, da mora tja voliti, kjer je gospodar, čeravno samo takrat vidi Kozje, kadar so volitve. Tukaj imate površno sliko doživljajev o volitvah. V vsem tem se zrcali njihova morala in poštenje. Ena stranka predbaciva drugi nasilje, čeprav sta obedve enaki. Med vojno in po vojni so se ljudje razdoJ-žili, a sedaj ko nastopa gospodarska. kriza, so se morali zateči marsikateri v denarne zavode, katere vodijo zgoraj omenjeni ljudje, ter so tako odvisni od gospodujočih. Radi tega je marsikatera krogljica zginila v gosposko škrinjico. Od naše strani se je vodil pošten volilni boj, brez laži, brez podkupovanja, brez lumparij in sličnega nasilnega terorja, tako, da lahko rečemo, ti glasovi, kateri so padli za našo listo so v resnici zlati, so izraz poštene kmečke duše, na te se lahko zanese vsak, da ne bodo nikdar klonili glav pred pokvarjeno gospodo. Od sedaj naprej bomo vse objavljali v Kmetskem listu, kajti 011 je naše najboljše sredstvo, da okrtači-mo naše nasprotnike. Sezite po njem ter plačajte naročnino. Za naprej imeli boste več užitka od tega, kakor pa pri litru vina. Pomagali boste s tem našemu tisku, na drugi strani pa boste spoznavali svoje nasprotnike. kateri vas vodijo za nos, se vam dobrikajo. a ko pride do odločitve pri kakih volitvah, vas imenitno potegnejo za njihovo korist. Skleniti morate, da napravite temu za vedno konec in začnite misliti z lastno glavo z geslom Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Poravnajte naročnino!
Med naročniki »Kmetškega lista« so nekateri, ki kljub večkratnemu opominu še do danes niso lista plačali za letošnje leto. Kdor je prizadet, ga prosimo, da stori svojo dolžnost!
Iz zunanje politike.
Zveza narodov.
V Ženevi so se zbrali zopet diplo-niatje celega sveta, da rešujejo vprašanje, kako bi se Evropa razorožila, da bi ne bilo več vojne. Ruski delegati, ki so to pot tudi pri-[šli, so enostavno odgovorili: vsaka 1 država se mora obvezati, da se ne j bo več oboroževala in ne bo več-dr-jžala redne vojske. Sedaj se pa di-plomatje zapadnih držav jeze na j Ruse, češ da je njihovo stališče pre-j enostavno in neresno, zakaj oni bi j najrajše videli, da bi ruski predlog i veljal samo za male narode in pa | za Ruse.
Društvo narodov pa ima na grbi dva spora, poljsko-litavski in jugo-slovensko-italijanski. Po vojni je postala Litva svobodna država, kateri je pripadalo tudi mesto Vilna. Poljaki pa so Vilno 1. 1920 kratko-malo zasedli in »Društvo narodov« jim je to priznalo. Priznala pa ni Litva. Te dni se je spor poostril in Društvo narodov« naj posreduje. Poljska grozi z izstopom iz »Društva narodov«, če se spor ne reši zanjo ugodno. Rusija in Nemčija pravi, da bo imela Poljska opraviti z njima, če ne bo spoštovala mirovnega sporazuma, po katerem Vilna pripada Litvi.
Napetost med Italijo in Jugoslavijo
radi pogodbe med Italijo in Albanijo na eni in med Francijo in Jugoslavijo na drugi strani. Angleži posredujejo po svoji stari navadi, da se izbriše, da so pravzaprav oni krivi vseh sporov.
V Rumuniji
je umrl ministrski predsednik Bratianu. Bil je diktator kot pri nas Pašič in vodil je Francozom prijazno politiko. On je bil glavna ovira, da se princ Karol ni mogel vrniti na prestol.
i Rumunija bo zaprosila veliko posojilo pri »Društvu narodov«.
V Rusiji
sami se vrše notranji strankarski boji med vlado s Stalinom na čelu in med opozicijo, kateri načeljuje Trocki. Sigurno je, da bo končno zmagalo stališče vlade. Da bi pre-rešetali vprašanje opozicije, se je sestavil poseben odbor, v katerem je med drugim tudi Kalinin, predsednik kmetske internacionale. To je zelo interesantno, ker se iz tega vidi, da gre tu za načelne stvari, ali naj zmaga industrijska ali kmetska politika v državi.
IZ STRANKE.
Somišljenike in prijatelje SKS v Ljubljani
vabimo na sestanek, ki bo v petek dne 9. decembra t. 1. v prostorih Zveze kmet. fantov in deklet, Miklošičeva cesta 4, pritličje desno.
Govori tov. Prepeluh.
Ob tej priliki tudi opozarjamo somišljenike in prijatelje, da jih bomo vabili samo potom >Kmetskega lista«, zato naj se ne zanašajo na posebna vabila.	Tajnik.
Ljubljanska krajevna organizacija je imela pretekli petek prvi letošnji diskuzijski večer. Otvoril ga je tov. A. Prepeluh, ki je, govoreč o našem programu, naslikal politično zgodovino Slovencev od 1. 1840. dalje do vojne. Pokazal je na različne slovenske narodno-politične cilje Slovencev v Avstriji od »Zedinjene Slovenije« preko njene potvorbe »notranje avstrijske skupine« v 1. 1865. do prvega jugoslovanskega programa v letu 1870. ter razkroj ljudstva v klerikalce in liberalce do 1. 1914. Pokazal je na temeljno napako vse dosedanje slovenske politike, ki sloneča na kmetskem ljudstvu, ni videla tega svojega edinega temelja. Zato se je ogrevala za interese fevdalcev, veleposestnikov, tujega meščanstva, za zgodovinske kro-novine in tako dalje. — V petek
Občni zbor krajevne organizacije v Boh. Bistrici se je vršil v nedeljo 4. decembra, na katerem so se obravnavale vse gospodarske zadeve v občini in državi sploh. Organizacija v Boh. Bistrici je vzorna, zato doseza tudi uspehe.
MLADINSKI VESTNIK.
Sovodenj. Društvo kmetskih fantov in deklet vabi vse fante in dekleta na svoj ustanovni občni zbor, kateri se vrši v nedeljo, 18. decembra ob 2. uri popoldne. Vrši se v prostorih gostilne »Frelih« v So-vodnju. — Pripravljalni odbor.
KMETIJSKA MATICA.
Najlepše darilo, ki ga zamoreš pokloniti o Božiču svojim dragim, je dobra knjiga. Opozarjamo na oglas Kmetijske tiskovne zadruge, v katerem priporoča v njeni založbi izšle knjige in časopise. Kmetje, kupite sebi in svojcem dobro čtivo!
Gospode poverjenike »Kmetijske Matice« vljudno obveščamo, da se bodo knjige »Kmetijske Matice« razposlale tekom prihodnjega tedna. Obenem bodo dobili gg. poverjeniki nabiralne pole za nabiranje naročnikov za prihodnje leto,' da lahko poberejo naročnino, ko od-
dajo letošnje knjige ter si s tem prihranijo mnogo nepotrebnega dela. Dožnost nas vseh je, da število na-i ročnikov v prihodnjem letu podvojimo. Na delo. — Z ozirom na zapoznele naročnike »Kmetijske Matice«, ki se še vedno oglašajo, sporočamo, da lahko dobe do novega leta še vse štiri knijge za ceno 30 j dinarjev in 5 Din za poštnino. Po 'novem letu bodo stale iste knjige, i prodajane vsaka zase, skupno 90 dinarjev. Kdor torej hoče imeti knjige »Kmetijske Matice«, naj si jih takoj naroči.
V Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani. Kolodvorska ulica 7, se dobe sledeče knjige: Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah. Spisali: dr. Spiller-Muys, Jos. Suštič, inž. Prešel, Jos. Pevec. Knjiga, ki ima nad 200 slik in načrtov, stane 120 Din. — Planinski in sorodni agrarni zakoni in uredbe. Sestavil dr. Spiller-Muys. Cena 40 Din. — Zbirka kmetijskih naukov. Spisal kmetijski svetnik Viljem Rohrman. I. del razprodan. II. del stane 15 Din. — Sadjarstvo. Kratek pouk za mladino in praktične sadjarje. Z 18 slikami in s preglednico najvažnejših sadnih vrst. Spisal Franjo Kafol. II. izdaja. Cena 10 Din. — Umno kletarstvo. Spisal Franc Gombač, vinarski nadzornik v pokoju. II. izdaja. Cena 20 Din. — Našft prašičja reja. Spisal Anton Oblak, župnik. Cena 24 Din. — Poljska privreda u seoskim osnovnim školama. Iz francoščine 'prevedel in priredil univ. prof. Ivan Hiti g (v srbohrvaščini). Cena 50 Din. — Kuharske bnkvice za kmečke žene in dekleta. Cena 5 Din. — Dohodninski da-I vek. Kako se napoveduje dn kako se sestavljajo pritožbe. Spisal davčni strokovnjak. Cena 5 Din. — Idejni temelji slovanskega aerarizma. Spisal univ. prof. nr. France Veber. Cena broš. izvodu 45 dinariev, v platno vezanemu 60 Din. — V boju za zemljo in državo. Spisal Albin Prepeluh. Cena 24 Din. — Agrarizem in Slovanstvo. Programatičen govor čsl. ministra dr. Milana Hodže. Cena 2 Din. — (Ciril Jeglič: Obrazi. Broš. 15 Din, v pol-platno vezano 25 Din, v platno vezano 30 Din. — Cvetko Gotlar: Vdova Rošlin-ka. Broš. 15 Din. — A. Elitzius-dr. Glo-nar: Črni paiek. Razprodano. — Dr. Metod Dnilenc: Zdražbarji. Cena 10 Din. — Fran Tovornik: Stara pravda rekdai. Ceni 5 Din. — Hemon-Debeliak: Marija Knžuhova. Povest. Cena SO Din. — Kmetijski koledar, v ženni obliki, izide vsako leto in stane trdo v platno vezan 10 dinariev. — Kmetij«ka mat'ea izide vsa-jko leto, vsebuje 4 knjige (Veliki kole-! dar, lenoislovno knjigo in 2 kmetiisko-' strokovni ali poučni knjigi) ter stane ori poverjenikih naročena 30 Din. — »Gruda«, mesečnik za ljudsko prosveto, izhaja mesečno in stane 30 Din.
Novice in razno.
Umrl je na Vrhniki g. Gabrijel Jelovšek zadet od kapi. Bil je obče spoštovan in ugleden občan. ' Popis motornih vozil. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo nared-bo o popisu in zaznamovanju motornih vozil, potniških in tovornih avtomobilov ter motociklov, ki so v prometu. Naredba stopi v veljavo 1. januarja 1928. Popis mora biti do 1. marca dovršen.
Letalska nesreča. Nad mostar-skim letališčem sta vežbala z aero-planom neki Srb in Slovenec Jakob Korenjak. Med letanjem je eksplodiral motor in letalo je padlo z višine 100 m na zemljo. Oba pilota sta bila mrtva.
Voiak obsojen na 47 let ječe. Pri vojaškem sodišču v Beogradu je bil vojak Mustafa Jusupovič obsojen na 47 let ječe, ker je 1. 1925 ustrelil 2 poročnika in. enega ruskega polkovnika.
TEDENSKI KOLEDAR.
11.	dec., nedelja: Dumaz.
12.	dec.,	ponedeljek: Makscencij.
13.	dec.,	torek: Lucija.
14.	dec.,	sreda: Spiridijon.
15.	dec.,	četrtek: Cecilijan.
16.	dec.,	petek: Adelhajd.
17.	dec.,	sobota: Lazar.
SEJMI.
12.	decembra: Kostnajevica, Višnja gora.
13.	decembra: Gor. Logatec, Mengeš, Radovljica. Ljutomer. Stu-denice, Jurklošter, Nedelišče.
14.	decembra: Mišji dol.
15.	decembra: Žirovnica, Škocijan.
16.	decembra: Videm, Vel. Loka.
VALUTE.
Berlin 13'56, Curih 10'94, Dunaj i 8'—, Newyork 56-74, Praga 1-68, I Trst 3"07, London 277, Pariz 223
Anketa zaradi trgovinskih pogajanj z Avstrijo. V soboto 26. novembra 1927 je Kmetijska družba za Slovenijo sklicala konferenco zastopnikov kmetijskih korporacij, zadružnih zvez, zbornice za trgovino, obrt in industrijo, klubov narodnih poslancev in obeh oblastnih odborov, na kateri je bilo določati stališče, ki ga naj zagovarjajo kmetijski krogi Slovenije pri sedanjih trgovinskih pogajanjih z Avstrijo. Predsednik Kmetijske družbe, gospod Sancin, je otvoril zborovanje in nakratko pojasnil namen te ankete. Sledila sta poročila družbenega tajnika inž. Laha in tajnika zbornice g. dr. Mohori-ča, ki sta podrobno očrtala zahteve avstrijske delegacije v varstvo agrarnih interesov Avstrije in po-gubonosne posledice za naše kmetijstvo, če bi ji naša delegacija v tem oziru ugodila. Izdelana je bila posebna spomenica,, ki je bila odposlana na vsa merodajna mesta.
Dr. Pavel Blaho — umrl. Češkoslovaško kmečko stranko je zadel hud udarec: 29. novembra je umrl njen agilen narodni poslanec dr. Pavel Blaho. Težko bo pogrešala pri svojih bodočih nalogah njegove velike izkušenosti in modre prevdarnosti. Še težje bo občutilo izgubo svojega očeta slovaško kmečko ljudstvo, kateremu je služil celo svoje življenje z brezmejno ljubeznijo svoje plemenite duše in kateremu je načeloval v težkem boju za narodovo svobodo in kmečke pravice. Njegove zaslu-1 ge za narodno probujenje Slovakov, njegovo vzgojno delovanje med mladino, njegova ljubezen in sočustvovanje z ubogimi in trpeči- ( mi, njegovo ogromno delo na pro- ■ svetnem, gospodarskem in političnem polju, vse to bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini bratske češkoslovaške države. Udejstvoval se" je mnogo na novinarskem po-i lju in bil vnet zagovornik češko-slovaške enotnosti. — Blag mu spomin, bratski stranki naše iskreno sožalje I
Nov poizkušen atentat v Mace-doniji. Člani zločinskega macedon-skega komiteta so položili na progo blizu postaje Kočane težko ekra-zitno bombo ter jo z žico zvezali z električno baterijo. Železniški ču- j vaj je peklensko namero pravočasno odkril, odstranil s proge bombo in baterijo ter o celi stvari javil pristojnim oblastvom. Znano je, da italijanska vlada vzdržuje macedonske bandite in da jih pri vseh takih zločinskih početjih denarno in materijelno podpira.
Volnene nogavice, žepne robce, žemperje, ovratnike, kravate in naramnice najfinejše kvalitete po solidnih cenah za Miklavžna darila pri Franc Pavlin-u, Gradišče 3.
Smrt s plinom. — V stanovanju ljubljanske plinarne so našli mrtva zakonca Kenda, zadušena s plinom. Komisija ni mogla ugotoviti, ali sta šla prostovoljno v smrt, ali se je dogodila nesreča.
Mednarodna razstava časopisov v Zagrebu. Dne 4. dec. je bila otvorjena v Zagrebu mednarodna razstava časopisov. Razstavo je priredila Zveza tiskarskih delavcev nase države.
i Pretep med rudarji. Preteklo nedeljo so rudarji proslavili svojo za-ščitnico sv. Barbaro v Šmartnem pri Litiji. Po maši so odšli v bližnjo gostilno, kjer se je kmalu vnel pretep s stoli in noži pri čemur sta bila težje ranjena dva rudarja.
Hotela napraviti samomor, a se ni posrečil. Preteklo soboto zjutraj sta skočila s tretjega nadstropja na dvorišče na Jurčičevem trgu v Ljubljani telovadni učitelj Vaclav Držaj in ločena žena Ela Piškurje-va. Ostala sta nezavestna z težkimi notranjimi poškodbami. Prepeljali so oba v bolnico. Zdravniki upajo, da bodeta okrevala.
Na smrt obsojen učitelj. Pretekli ponedeljek se je vršila v Peču obravnava proti učitelju Paunu Popoviču, ki je v noči od 31. avgusta na 1. september ubil blagajnika prizrenske banke in ukradel 102 tisoča dinarjev. Popovic je svoj zločin brez obotavljanja priznal. Sodišče ga je obsodilo na smrt.
Drzen pohotnež. Ko so se pred nekaj dnevi nekatere učenke meščanske šole v Šmihelu peljale iz Kandije s popoldanskim vlakom proti Belokrajini, je stopil v vlak mlad človek ter v odhajajočem vlake vrgel med deklice neki prašek, ki je omamil vse deklice. Popadale so na tla. K sreči je stopil v vlak sprevodnik, ki je takoj brzojavil na bližnjo postajo, kjer so orožniki prijeli pohotnega mladeniča. Deklice so se kmalu zavedle ter potovale dalje.
Rodbinska nesreča v Hercegovini. V Kruševici v Hercegovini je petletni sin nekega kmeta opazoval svojega očeta, ko je klal ovco. Nespametni deček je zaklal nato pravtako svojo šest mesecev staro sestrico. Zato ga je oče ubil, nakar je izvršil samomor. Ko je mati videla, kaj se je zgodilo, je še ona skočila v vodo in utonila.
V desetih letih samo še umetni petrolej. Na nekem predavanju v nemškem gospodarskem društvu je go„voril generalni konzul Brickman o pretvoritvi premoga v tekočino in o njenem pomenu za svetovno gospodarstvo. Izjavil je, da se bo moglo dobiti z najnovejšim načinom iz 1000 kg premoga 490 kg umetnega petroleja. A z napredkom tehnike še 10% odstotkov več. Po njegovih računih bo pridobivanje umetnega petroleja tako napredovalo, da bo po desetih letih popolnoma pokril -nemške potrebe.
Gramofon	575*—, 365*—
Harmonika 740'—, 360'—, 200-— Vijolina v ctuiju	545-—, 315 -
Mandolina	220-—, »60 -
Gitara	320-—, 270 -
Gramofonske plošče, strune, ustne harmonike an okarine. — Vodi se samo blago najboljše kakovosti.
Veletrgovina R, STERMECKI, CELJE.
Velika božična prodaja.
Medveda je ustrelil v lovišču občine Dolenja vas trgovec g. Ka-rol Hribar iz Prigorice. Medved je težak 95 kg.
Samomor. V Mariboru se je na stanovanju svojega brata ustrelil 20-letni mladenič Željko Piščanec. Kaj ga je gnalo v smrt ni znano.
Upravičen protest. Pred novomeško poroto je bil oproščen na temelju izjave ljubljanskih psihijatrov, ropar, morilec in požigalec Mihič, ker je po mnenju ljubljanskih zdravnikov zločinec blazen. Vsa kmetska javnost je popolnoma nasprotnega mnenja. Dr. Malnerič iz Črnomlja je v »Jutru« z dne 6. t. m. protestiral proti načinu razlaganja in utemeljevanja nazorov psihija-tra g. dr. Robide. Temu protestu se mora pridružiti vsa javnost, kajti posledice takih slučajev bi bile za kmetsko ljudstvo nedogledne. Sve-tovnoznani učenjak in profesor La-pinski v Zagrebu je podal izjavo, da je zločinec Mihič popolnoma odgovoren za svoja dejanja. Ljudsko mnenje se na celi črti strinja z njim.
Ogromen zrakoplov. Angleški minister aviatike Hoare si je ogledal 5 milijonov kubičnih čevljev vsebujoč novi ogromni zrakoplov, ki je dvakrat tako velik kot največji doslej zgrajen »Zeppelin«. Imel bo štiri nadstropja. Spodaj bodo voditelji in kontrolorji. Drugo nadstropje je pripravljeno za posadko 50 mož, tretje in četrto je namenjeno potnikom, ki jih bo 100. V tretjem nadstropju bo kuhinja in obed-nica; obednica po služila tudi kot plesalna dvorana. Okoli in okoli tretjega nadstropja bo široka pokrita veranda, da se bodo mogli popotniki prosto sprehajati.
Brzojavni promet za slike potom radia. — Izpopolnitev brzojavnega prenašanja slik je zadnje leto s tako naglico napredovalo, da se je že po nekaterih krajih uvedel reden promet za brzojavno prenašanje slik. Dne 1. decembra se je otvoril radijsko brzojavni promet za slike med Dunajem in Berlinom. Prenaša se lahko vse vrste slike, risbe, fotografije, razni dokumenti itd. Pristojbine niso niti posebno drage. V naši državi seveda še dolgo ne bomo tako daleč napredovali v teh važnih iznajdbah, ker se gospoda na vladi za vse drugo zanima, kakor pa za ljudski napredek.
Nožni prsti mesto ročnih. V Chi-cagu je bila te dni izvršena čudna operacija, v kateri so neki ženski presadili prste z noge na njeno roko. Ta ženska je ob priliki avto-mobilne vožnje izgubila dva prsta na svoji desni roki in ko so jo operirali ni niti z očesom trenila čeprav je niso omamili. Znameniti zdravnik dr. Beck, kateri je operacijo izvršil, trdi da bodo novi prsti v doglednem čsau postali občutljivi in gibljivi, kakor ostali prsti na roki.
Strahovite posledice poplave v Alžiru. Po uradno objavljenih rezultatih je škoda, -povzročena od noolave ogromna. Na površini od 2500 kvadr. kilometrov je voda uničila vse useve, zgradbe, nasipe in ceste. Poginilo je okrog 2800 oseb. Skupna materijalna škoda se ceni na 600 milijonov frankov.
Nova lekarna v Žalcu. Ministrstvo za narodno zdravje je dovolilo lekarnarju g. Kavčiču iz Maribora otvoritev in obratovanje javne lekarne v Žalcu.
Spomenik prvim Evropejcem na Japonskem. Te dni so v Tokiju odkrili spomenik prvim Evropejcem, kateri so se izkrcali na Japonskem. To so bili Portugalci, ki so v 15. stoletju jadrali na leseni barki po Oceanu, a v bližini japonskih otokov jim je vihar ladjo razbil in brodolomcem se je posrečilo rešiti se na najbližji otok Tonega-shima, kjer so uvedli evropsko civilizacijo.
Kolera v Indiji. Epidemija kolere se v Indiji strahovito širi. Vsak dan umre okoli 100 oseb. Tekom zadnjega tedna je obolelo,,^5706 oseb, od katerih je umrlo 2749. Epidemijo smatrajo radi izredno hitrega širjenja za najhujšo, kar jih je bilo v Indiji tekom zadnjih desetletij.
Novo zdravilo proti jetiki. Francoski zdravnik Del Mesure v me-j stu Lille je odkril novo zdravilo 'proti tuberkulozi (jetiki). Zdravniška komisija pariškega vseučilišča je zdravilo preizkusila in prišla do dobrih rezultatov.
Bluvanje ognjenika. Ognjenik Kezimcu na polotoku Kamčatki na najvzhodnejšem delu Sibirije je pričel zadnje dni nenadoma močno delovati. Lava se kar v celih potokih vali na več kilometrov daleč po bregovih ognjenika.
Mamut je živel tudi v Južni Afriki. Na obrežju reke Vaala v Južni Afriki je naletel pri iskanju, .diia-marvtov neki delavec ti a velike ma-mutove očnike, kar znači, da je v prastari dobi ta žival tudi v ondot-nih krajih živela.
Ruski hmelj. Letošnji pridelek ruskega hmelja bo po podatkih trgovskega komisarijata za 25 odstotkov večji kot lani in ga računajo na 3000 ton. Ta količina je tako velika, da ga poleg domače porabe ostane tudi še za izvoz. Tako bo prišel ruski hmelj prvič pod lastno firmo na svetovni trg.
Drago odkupljeni Francozi. Neko marokansko pleme je ujelo in odpeljalo v severni Afriki štiri Francoze, za katere so morale francoske oblasti plačati 2,177.500 frankov, da so jih odkupile in rešile iz ujetništva. Poleg denarja pa so zahtevali bojeviti Marokanci še p<o vec kosov oblek, obutev itd., kar so> morali Francozi vse lepo izročili, ako so hoteli imeti svojce na svobodi.
Kadar se amerikanski milijonarji ženijo. V Pittsburgu se je nedavno vršila svatba hčerke ameriškega finančnega ministra z bogatim industrijalcem in trgovcem. Samo priprave za slavnost so stale nad 100.000 dolarjev. Povabljenih je bilo nad tisoče gostov, a stroški pojedine so znašali pol milijona dolarjev. Nevesta je prinesla svojemu možu 50 milijonov dolarjev dote. — Evropa se bo pa v dolgovih, ki jih mora plačati Ameriki, zadušila. Sicer pa mora itak vse plačati kmet in delavec.
Kdor dolguje na naročnini za letošnje leto še kak mal znesek, ga prosimo, da ga blagovoli nakazati skupaj z naročnino za leto 1928.
Boljševiki prodajajo carske dragulje. Te dni so sovjeti prodali v Parizu novo partijo ruskih carskih draguljev. Kupil jih je neki angleški zlatar za 100.000 funtov šterlin-gov. Sovjeti imajo še mnogo teh dragocenosti, za katere pa težko dobijo kupce.
Bivši tajnik našega poslaništva v Rimu, ki je poneveril okrog 100 tisoč dinarjev, je bil te dni obsojen na 10 let ječe.
Iščejo se dediči. V novembru je umrl v Brooklynu v Ameriki neki Avgust Leonart, ki je zapustil okrog 20.000 dolarjev premoženja. Pokojnik je zapustil vdovo Veroniko ter brata in sestro, ki bivajo nekje v kraju Schlossing ali Schlesing. Dediči, odnosno vsi oni, ki jim je znano njihovo bivališče, se pozivajo, naj sporoče svoje naslove Izselje-niškemu komisarijatu v Zagrebu.
Kaspiško morje zamrznilo. Vsled mraza je Kaspiško morje v Rusiji zamrznilo. Več ribiških ladij je zamrznilo sredi morja tako, da se ne morejo nikamor premakniti. Na ladjah se je nahajalo okoli 4000 ribičev. Okoli 2000 so jih rešila doslej letala, ki oskrbujejo ponesrečence tudi z živili. Do ponesrečencev je namreč mogoče priti samo z letali.
PO SVETU.
K]e živi nad 30.000 Slovencev?
Dežela, kjer nas živi nad 30.000 Slovencev, je v domovini malo znana, dasi je pretežni del Severne Amerike in meri 3,769.665 kvadr. milj. Meji na tri morja z 13.000 miljami morske obali. Kanada je večja kakor 18 Francij ali 33 krat tako velika kakor Italija; je večja kakor Združene države Amerike z Alasko vred za 11.992 kvadratnih milj. Meja med Združenimi državami in Kanado je dolga 3000 milj in sicer 1600 po suhem in 1400 milj po vodi. Severnozapadni del Kanade meri skoro 1 milijon kva-
dratnih milj, kateri še sploh ni obljuden. 50% površine še ni razdeljene v province, t. j. tako imenovani: Northwest Territori. Umevno je, da ves ta del zemlje ni in ne more biti vporaben, ker leži na, skrajnem severu.
Prirodno bogastvo te dežele je neprecenljivo. Bogata pšenična polja, na katerih se letno pridela za 41 milijonov ljudi kruha, se obdeluje z najmodernejšimi stroji. Izvoz pšenice znaša dnevno za 1 milijon 135 tisoč dolarjev, ostalih živ-ljenskih potrebščin se izvaža dnevno za % milijona dolarjev, t. j. poleg tega, da se v deželi sami preživlja 9 in pol milijona prebivalcev. Iz ogromnih pragozdov se eksploatira letno za 440 milijonov dolarjev nazrazličnejšega lesa, in je pri lesni industriji zaposlenih nad 100 tisoč ljudi.
Dežela tisočerih jezer, katerih je nad 3000, ima 220.000 kvadratnih milj notranje vode, kjer je z ribar-stvom zaposlenih 75 tisoč ljudi s kapitalom 25 milijonov dolarjev.
Železnice ima v prometu 40.352 milj, ali ena milja železnica pride na vsakih 232 prebivalcev. Na tem mestu zavzema Kanada prvo mesto na svetu, razmeroma s svojimi 9 in pol milijoni prebivalcev.
Papirna industrija je prav dobro razvita in proizvaja 25.3% svetovne preskrbe papirja. Tudi z raznimi drugimi proizvodi zavzema Kanada odlična mesta, tako na primer:
Nikelj: 1. mesto na svetu z 90-8 odst. svetovne preskrbe.
Kobalt: 1. mesto na svetu z 90 odst. svetovne preskrbe.
Azbest: 1. mesto na svetu s 85 odst. svetovne preskrbe.
Mehki les: 2. mesto na svetu s 35 odst. svetovne preskrbe.
Zdravilne ribe: 2. mesto na svetu s 25 odst. svetovne preskrbe.
Oves: 3. mesto na svetu z 11-3 odst. svetovne preskrbe.
Pšenica: 3. mesto na svetu z 10 odst. svetovne preskrbe.
Zlato: 3. mesto na svetu z 9% svetovne preskrbe.
Srebro: 3. mesto na svetu z 9% svetovne preskrbe.
Lastniki vseh tukajšnjih večjih podjetij so kapitalisti iz Združenih držav, kateri ne zamudijo prilike, pokupiti^ vsa vrednejša zemljišča, kakor rudnike, gozdove itd. Največji odstotek novih priseljencev v Kanado, pripada Združenim državam. Prošlo spomlad se je izselilo v Kanado 1378 družin. Tu niso všteti samci, katerih število je najmanj petkrat tako veliko. Do male izjeme so vsi prišli sem, da kupijo, ali vzamejo v najem rodovitna tobačna polja v južni Ontariji, kjer je tudi nekaj slovenskih farmarjev, kateri so se naselili iz Združenih držav pred kakimi 20 leti. Večina teh starih naseljencev pove, da takrat skoro niso vedeli, da obstoja med Kanado in Združenimi državami kaka meja, ker ni bilo nikake razlike v denarju, zaslužku in življenju sploh. Vsi, (»Kranjci« in »Štajerci«), kakor se sami imenujejo, so zelo uljudni, česar bi človek na prvi pogled ne pričakoval. Bavijo se ponajveč s sajenjem tobaka, kar jim prav dobro uspeva, tako, da na povratek v stari kraj ne mislijo več. Vprašal sem priletnega moža, če kaj ve o razmerah v starem kraju? Odgovoril mi je: »Ja ... Tulk sm zvej-du, de je vojska vse zmejšala in de so tam večne prekucije. E... Brez cesarja...« Vprašal me je, da naj mu kaj povem, kako kaj »ro-najo« brez cesarja, a z možem starega kova sva prišla v neljubo navskrižje. Ni se čuditi, da je takih patrijotov dobiti v tujem svetu, ker mnogo jih je, kateri so pred davnimi leti opustili vsako zvezo s svojci v domovini..
Splošne razmere, in to v celi Severni Ameriki, so bile zadnje čase bolj slabe, a s časom se položaj zopet izboljšuje. Tu v našem mestu je zadnje čase opažati na tisoče Kitajcev in Japoncev, kateri se trumoma vtihotapljajo čez mejo v Združene države. Tudi vsi drugi narodi ne zaostajajo v tem in je
tukaj res pravo preseljevanje narodov. Kar se tiče nas Jugoslovanov, zavzemajo banaški Nemci in Hrvatje prvo mesto, tudi več Slovencev »je vzela noč, brez slovesa«, tako, da se je naša že itak maloštevilna naselbina še bolj zmanjšala in je društveno delovanje od časa do časa težavnejše. Gre pač vse po pravem amerikanskem sistemu, t. j. enostavno in hitro. V društveni dvorani, kjer imamo dvakrat na teden pevske vaje, vprašam, kje je ta ali oni član? Odgovor je navadno tak: »Ali še ne veš, da je šel predsnočnjim -»čez« na nočno kvoto. Saj je že pisal iz Clevelanda.« No ja! »Kar želimo mu, da naj se srečno pomeša,« pristavi drugi. »Ali je šel s čolnom?« »E, kaj bo hodil s čolnom? Saj gre z aeroplanom za isto ceno.«;
Tako nekako je pri nas. Nad vse potrebna bi bila nam Slovencem kaka informacijska pisarna in nič manj ali še bolj potrebna pa za one, ki nameravajo priti v Kanado. Mnogo tisoč dolarjev bi naši rojaki prihranili, ako bi bili o položaju te dežele vsaj malo informirani. Nad vse potrebno bi bilo vsakemu že takoj ob prihodu vedeti, vsaj nekaj najvažnejših zakonov in sploh o raznih drugih važnejših stvareh, a žalibog, da do danes nas tako število Slovencev nima niti ene take agencije, kar imajo vsi drugi narodi. V tem stojijo Nemci in Italijani na prvem mestu, kateri imajo v vsakem večjem mestu ši-rom cele Severne Amerike take i agencije in se za vse potrebno obračajo do svojih zastopnikov za nasvete itd. Vem iz lastne izkušnje, kaj vse bi bilo drugače, ako bi bil I ob prihodu v neznani svet vsaj malo poučen in sedaj pa smo do male izjeme vsi povojni priseljenci vsled nevednosti in nepoznanja te dežele potrošili lepe denarje, izgubili na času in povrhu vseh ne-prilik nas je edino nevednost ao-vedla do težkih preizkušenj.
Albin J. Steblay.
Ustanovljena leta 1889. Telefon St. 2016.
(Gradska Stedionki)	Ustanovljena leta 1889.
LJUBLJANA, Prešernova ulica PoJL žek-10-533-
Stanje vloženega denarja nad 250 mlll|onov Oin o
sprejema vloge na hranilne knjiSice kakor tudi na tekočI račun in licer proti najugodnejšemu obreitovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni
odpovedi v tekočem računu najviSje mogoče obresti.
*
obresti, tudi tekolaga raCuna, J« veZJe kot kjerkoli drugod, ker jamli zanjo polog lastnega
Vprav radi tega nalagajo pri njej
O
vse vloge In
iega proMoienJa le mesto LJubljana s vsem premoŽenjem In davine močjo.
sodliCa denar nedoletnih, Župnijski uradi cerkveni in obilne občinski denar.
M rojaki v Ameriki nalagala svoje prihranke m\ml v
hranilnici, ker ie denar
Stanje vloženega denarja nad 1900 © milijonov kron
Stanje glavnic? in rez«nr Sin 8,000.000'—
Ljudska samopomoč
podporno društvo za slučaj smrti v MARIBORU sprejema vse zdrave osebe bivajoče v Sloveniji, nad 50-80 let stare
SAMO ŠE DO 31. DECEMBRA 1927. Podporna vsota znaša od I.OOO do 16.000 dinarjev. Društvo šteje danes ženadl2GO članov. Zahtevajte takoj pristopno izjavo zastonj lz pisarne LJUDSKE SAMOPOMOČI v MARIBORU, Aleksandrova cesta 45/11.
DENAR
•I prihranita, ako kupit* dobro blago la itoia In podlo; to pa I« zato, kar
najdete
* obfin« meni, nad M lat obstoja« U f
Kadar kupujete v mestu svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago.
»Pri škofu«, Ljubljana
rel« veliko strokovne odbran« zalogo prvovrstne. £a kamgarna za	molka obisk«,
fino svileno, volneno in psrllno blago za	Is*
ska obleka, "ŠOT kakor tudi vso drug t vrsto blaga. — Posiraiba zanesljivo poitena. — NareSlla po poŠti so takoj izvršijo.
svojim!
Najboljši in najlepši nakup blaga, jesenskega in zimskega j za ženske, moške j obleko in dru- [ . gih potrebščin, f A
Kupite //J
le v znani f/ trgovini / S&Šfo
Ka dom, obrt In Industrijo, ▼ rasnih opremah. - Istotara ivieviU
pletilni stroji „DUSIED". Pisalni stroji „UBAKIX". Ugodni plačilni pogoji. Večletna garancija. Tovarniške zaloga:
prodaj« po najugodnejših een&h la ■amo na dobelo t
Premog, domači ln inozemski ca domačo kurjavo in industrijske *rrb«. KovaSkl premog TMh vrst Koks, livaruiški, piavžarskl In plinikL Brikatt.
Prometni zavod za premog d. d. v LjtMJml Hiklošiteva testa 15/L
blizu Preiernovega spomenika ob vodi.
* j Pozor
f J neveste / in ženini, pri f nakupu bališča.
POZOR ši vili je, krojači!
Zahtevajte vzorceT
(mandalon, ribničan in prepeličar) ter vse druge poljske pridelke kupuje po najvišjih cenah
„E K O MO M"	Lmbliana.Koiodv^ka?
Telefon St. 2149, 2968 W f	i i^fP UiBlefKl	Požt. Ceft. rac.	j
^	(2iro*raSun pri Narodni banki)
sprejema hranilne vloge In Izdaja trg. kredite pod najugodnejlimi pogoji; eskompt In inkaso menic ter trg. ceslj. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut in deviz po najugodnejših težajlh.
Urednik: MILAN MRAVLJE. — Za Konzorcij »Kmetskega lista: IVAN PUCELJ, narodni poslanec. — Za tiskarno »Merkure ANDREJ SEVER,