no. leti. * Mattiaal u iftai zastavljaš i ........K 24'— .........1>- . ;.......*- ........- 1*~ Pscnd aa) m tnuunrai*. tt^dntetv«; Kmmfiora alles it i, (I btseratf po 12 t UpravaJirm aaj m .. . vftii «i saarat po 14 vin, aa dvakrat tt lf vtaL M već*!* tescrdiah po dogovora poMtsft niiMM, iam—sIK tfnaerati itd. t* |a iiilaOHiitivi Stvari. stavtfta w*4a 10 »laarjsv.-- M na ozira. fta\r*#fUi tlafcSV*«-- t ■!»•■» t*. .Slovenski Nui ■a Avstia-Ogrskoi celo leto.........K 25— pol leta..........13-— Četrt leta..........0-50 na mesec. ......... 2-30 vatla po posti: aa Nemčijo: celo leto.........K »— za Ameriko io vse drage dežele i celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede hiieritnv aa| se prDoai aa odgovor dopisnica ali znamka. Upiavniatvo ■ ftnaflove ulice 8 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 8a. Govor posl. Ježovnlbo t državni zbornici dne 23. junija. Visoka zbornica'. V prav kratkih besedah naj pojasnim vladno predlogo, ki stoji v debati, s slovenskega stališča. Kakor znano, pomenja dovolitev proračuna zaupnico vladi, ki je proračun predložila. Akoravuo vidim, da država nujno rabi parla-mentarično dovoljen proračun, ako naj zavladajo v državni upravi ustavne razmere, moram pa vendar izjaviti, da bom glasoval proti proračunu, in sicer /ato, ker nimam do politike sednnje vlade nobenega zaupanja, temveč jo moram celo naravnost grajati. Slovenski narod ni bil — s polno pravico lahko rečem še nikdar v narodnostnem ozim tako tlačen, narodnostni bo. v-«4 nikdar ni bil tako oster, kakor ravno sedaj. Odkrito, brez maske, z vsemi možnimi sredstvi leti udarec za udarcem na nas. Stavek »moč gre pred pravico« je v naših slovenskih deželah v polni \ eljavi. Mi nimamo nobene čisto slovenske gimnazije (čujte, čujte!), nimamo uiti ene slovenske realke, nimamo niti enega čisto slovenskega učiteljišča, nimamo sloven. trgovske šote, sploh nič slovenskih srednjih šol in tem sorodnih zavodov. Ves naš trmi j;' zaman. Očita se nam. da nimamo srednjih sol. če jih pa zahtevamo, nam jih ne dajo. Ali ni to knltnri sovražna vlada, ki se pri takih razmerah za nas ne briga in nam brani vsak kulturni napredek.' (Pritrjevanje.) Pa ne samo. da nam ne da slovenskih srednjih in visokih šol, vlada cel o vzdržuje v slovenskih deželah, kjer Slovenci od pamtiveka prebivajo in Italijani in Nemci kot priseljeni prebivalci tvorijo čisto majhen odstotek (čujte, čujte!), za ta mali odlomek vse mogoče šole, učiteljišča itd. in protežira s tem to manjšim) nasproti veliki večini in pomaga pri ponemčevanju, oziroma poitali je vanju Slovencev. Cisto nič ni boljši naš položaj v našem pravni m življenju. Nas jezik je preganjan, kjer je le mogoče, vsakega, kdor pride pred sodišče, vprašajo pred zasliševanjem: »ali razumete nemški?«, in če po pravici odgovori, da j-* nemščini napol vešč, m« kar po nemško nraduje, neglede na to. ali stranka nemščino, laščino razume ali /na /a silo. kajti take so tajne naredne c kr. aadsodišČa v Gradcu, in gorje slovenskemu sodniku, ki bi s stranke* slovenske narodnosti slučajno veščo nemščine, obravnaval slovenski! Da so porotne obravnave v Mariboru, Celju čisto nemške, da se porotniki poučujejo in zaprisezajo . ntmški, obtožnica prečita nemški m potem s trudom in nerazumljivo prevede, da slovenski obtoženec sploh ne dobi slovenske obtožnice v roko, da bi se mogel za obravnavo pripraviti, da gospod državni pravdni k le nemško govori, izvzemši vprašanja na pride, tako da navadno ubogi obtoženec razume samo sebe in zagovornika ter priče, sicer pa mu je vse tuje, to so krivice, o katerih prodira glas vendar tudi že v javnost in postavlja pravico-ljubnost nemškega naroda in avstrijske vlade pred vsem svetom v pravo luč. To pa še ni vrhunec. Najhujše je pač še to. da se nastavljajo pri sodnijah in upravnih uradih v južni Štajerski in v tistem delu Koroške, kjer prebivajo Slovenci, uradniki, ki slovenščine sploh niso vešči in sploh ne morejo s strankami občevati. — (Cujte! Čujte!) Mi se že skoro nič več ne čudimo, če se najenostavnejše slovenske vloge rešujejo šele po leti h. če se rešitev slovenskih vlog in prošenj nalašč zavlačuje, da se s tem takorekoc kaznuje stranko, ker govori slovensko in je napravila slovensko vlogo. Mi se ze skoro nič več ne čudimo pravicoljubnosti modre vlade, ee se slovenske \ loge redoma rešujejo v nemškem jeziku, tako da morajo stranke romati od Poncija do Pilata, da /vedo, kaj se pravzaprav zahteva ali kako se glasi rešitev v loge. Take so razmere pri nas! Da Slovenci v takih razmerah trpe tudi gospodarsko. da je vsak gospodarski napredek otežkoeen, je iz povedanega pač jasno. Lahko bi navedel slučaje, ko so bile prošnje za mline in žage rešene šele v par letih. Neki kmet v mojem volilnem okraju na pr. je pred leti zaprosil za dovolitev, da sme postaviti žago. Žaga stoji in deluje, dovolitve za njo pa še do sedaj ni. (Veselost.) Seveda je pa moral kmet parkrat plačati kazen, ker ni potrpežljivo čakal rešitve. Drug slučaj! V Cirkoviei, občina Skale, sodni okraj Šoštanj, je zaprosilo pred nekako šestimi leti več posestnikov za ustanovitev nove enorazrednice. Zavezali so se večinoma materijala oskrbeti brezplačno, da bi dobili šolo v Cirkoviei, da bi ue bilo treba otrok uro daleč pošiljati v šolo, pa dozdaj še ni nobene rešitve. Tretji slučaj! Okraj gornjegraj-ski je pred daljšim časom prosil za lokalno železnico med Gor. gradom in Rečico ter je v ta namen ponudil 50.000 kron. Ta okraj ima 10.000 prebivalcev, veliko lesno industrijo in izvoz lesa, živahen tujski promet in razvito živinorejo. Vsi ti produkti ne morejo dobiti prave vrednosti, ravno ker so od železnice oddaljeni 6 do S ur. Vladu ima tudi za to gluha ušesa. Četrti slučaj! Politični komisar, svoječasno uradni načelnik v Slov. Gradcu, se ji' drznil nekemu županu, ki na nemško pisani poziv ni prišel, zagroziti, da ga ho ukazal po orožnikih pripeljati. (Cujte! Cujte!) Župan poziva za to ni vzel na znanje, ker ni nemščine vešč in je zahteval slovenski poziv. Iz maščevanja gaje dotični komisar odstavil in potisni] v preiskavo. (Cujte! Cujte!) Preiskava pa se je končala s tem, da je bil župan oproščen krivde, ki se mu je očitala in da se je preiskava vsled pomanjkanja razlogov morala ustaviti. Omenjeni javni funkeijonar pa ni samo proti temu županu nastopil na tak. objektivnega uradu ika nev reden nač in,temveč proti vsakemu župana, načelniku kraj-nega šolskega sveta, ki je napravil slovensko vlogo. Isto se je zgodilo učitelju Hrenu na Muti in sicer od strani okrajnega sodišča mnrenberškega, kar sem tudi visoki vladi potom interpelacije naznanil. Naše ljudstvo je gotovo ponižno in pravično, toda od kakega komisarja si ne pusti vsega dopasti. Saj smo imeli okrajne glavarje, kakor n. pr. okr. glavarja Muhlerja, ki je zdaj v Celju, ki nam je bil nadvse ljub, ker je bil nepristranski, akoravuo je bil Nemec, ki je visokočislan v slovenjegraškem »kraju ostal v lepem spominu in ljudstvo se je ž njim prav prisrčno poslovilo. Obsojajo se javno in z neko trpkostjo preganjanja, ki jih je trpeti narodnostim na Ogrskem od strani Madžarov. Razmere pri nas Slovencih pa niso nič boljše, gospoda moja, od slovaških na Ogrskem. Veliki učenjak Hjornson, ki je razmere na Ogrskem s potrebno silo in z daleč v svet odmevajočim glasom ožigosal in svetu pokazal, bi pač lahko dokazal, da je tudi v proslavljeni Cis lajtaniji košček zemlje, kjer majhen, pa priden in nadarjen narod kliče DO svobodi in rešitvi. Za vse te v nebo vpijoče razmere kličemo vlado na odgovor. Pod njeno patronanco je zrasel nemški duh Uied uradništvom v slovenskih deželah, ona nam pošilja venomer sistematično nemške uradnike v deželo, da, ona celo podpira z državnimi sredstvi germaniziranje našega naroda. Ona je to bila n. pr., ki je »Sud-marki« munificeutnn dovolila in podpirala efektno loterijo, s čimer se podpirajo v jezikovno mešanih krajih renegatje. nakupujejo slovenska posestva in naseljujejo s protestantovskimi kmeti. (Cujte!) Do te vlade tudi za to ne morem imeti zaupanja, ker nisem prepričan, da bi bila resna nje namera izvršiti v bližnji bodočnosti gospodarski, predvsem agrarni program. V najvažnejših vprašanjih se delajo samo obljubo, študira se in prireja enkete in nazadnje se stvar pusti vnemar. Že leta in leta zahtevamo reformo našega davkarstva, znižanje davka od poslopij in reformo državnega zemljiškega davka. Sedanje razmere so tozadevno naravnost neizdržljive. (V pomislimo, kako visoke so občinske, okrajne in deželne doklade na obstoječe davke, spozna vsak,da bi bila že zato nujno potrebna sprememba v državnem davčnem sistemu, da bi ne bili prizadeti najbolj ravno najrevnejši. Pogrešam 1u vsake resnejše namere od strani vlade in dvomim, da bo vlada imela ])ogum izpeljati reforme, ki jih je začela z uvedbo osebnega davka. Prav taka je stvar n. pr. z državno organizacijo zavarovalni ustva. Ne samo, da se starostno zavarovanje* kmečkega prebivalstva sploh najbrže se bo izvršilo, tudi zavarovanja proti ognju in toči ne misli vlada se mi zdi — vzeti v roke, akoravuo so velike prednosti tozadevnega državnega zavarovanja tako jasne, da se moramo naravnost čuditi, kako da država že davno ni vzela le panoge v svojo roko; treba bi samo bilo uvesti prisilno zavarovanje in pristojbine bi se dale gotovo prav zelo znižati. Ni se nam treba bati zavarovalnic; splošna blaginja prebivalstva je odločilna in splošna blaginja zahteva nujno tozadevne reforme. Odprava loterije, te gospodarske pogube, se je že tolikrat zahtevala, da se moram skoro sramovati, da spet o tem govorim. Pravtako je / mnogimi drugimi gospodarskimi vprašanji in z željami, tikajočimi se vojaštva, ki jih agrarni poslanoj vedno in vedno ponavljamo. Visoka vlada, ozir. poljedelsko ministrstvo, si je stavilo nalogo skrbeti za strožje spolnjevanje go-zdarstvenih zakonov in zabranjevati gozdne opusiošit \ e. Mi na Sudnjem Štajerskem pa smo doslej opažali h* enostransko strankarsko uveljavljanje gozdarskih zakonov. Na gozden' bogatimi Pohorju so ogromne ploščine popolnoma posekane, in veter in deževja odnašajo prst v doline. Blagostanje zginja; za ondotno prebivalstvo doslej najgotov ejši prejemek iz gozdov se bo posušil; posamezni spekulantje so vtaknili dobiček v žep. To ni skrbljiva, dalekovidna, smotrena uprava, taka uprava mora peljati k uničenja omlotnega prebivalstva. Tudi o gojitvi plnnšnrstvu se je že čul glas z ministrske klopi; to je i a loga, koje rešitev bi bila za živinorejo v gorski n krajih največjega pomena. Opozoril bi visoko vlado, tla so tudi na Štajerskem lepe in travnate planine, in da bi bilo osobito v goriijejrrajskem, šoštanjskem. slo-venjegraškem in marenherškem okraju alpsko živinorejo podpirati z državnimi sredstvi, ker prebivalstvo nujno potrebuje podpore. V splošnem hi še pripomnil, da se mi skoro ni mogoče ubraniti nazora, da tem manj čuti državno podporo dežela ah narod, čem bolj je oddaljen od centra države, od sedeža vlade. Dolga leta se je zanemarjalo Dalmacijo; šele \ zadnjem času so se spomnili, da tudi tam prebiva podpore potrebni narod in da se tudi tam mora kaj storiti. Prav tako je tudi Slovenci. Tudi ti dobivajo le majhne drobtinice. Najbogatejše in najin.ovitejše prebivalstvo ob Donavi pa je deležno posebne skrbi držav.'. Vi čudno, če se čutimo doli na jugu zanemarjene od države. Zadnja desetletja seveda niso šla brez sledu mimo Slovencev, Tudi mi SUM) napredovali, kolikor je bilo to z ozirom na naše slabe moči mogoč«'. Toda mi se nismo mogli niti mirno razvijati. Narodnostni boj, ki ga vlada proti nun*, podpira, kakor sem LISTEK. Poetle in poanti Živimo v dobi. ko vse hrepeni po denarju in se je razvilo pravo češče-nje bogastva. Vsak drugi človek bi bil rad zlato tele, okrog katerega naj bi drugi plesali in največja šema, ki sc je nalezla denarja, bi rada igrala nekega fevdalca našega časa. Tiran-stvo denarja občutijo vsi sloji. V/lic temu pa se dobe še ljudje, ki se z idealnim navdušenjem posvečajo najmanj lukrativnemu vseh opravil« ali /poklicev«, ali kakor se Že hoče reči, namreč pesni kovanju. Kdor pregleduje naše beletristične liste jaz spadam med tiste tudi že precej redke ljudi, ki redno prebirajo beletristične list«* in literarne novosti se bo kar začudil, koliko je v nas Slovencih poetov in kako obila je poetiška produkcija. To je gotovo dokaz, da niatei ializem naših dni še ni zmagal in tolažba, da ne bo nikdar popolnoma zadušil hčerke božje — poezije. Vrata, vodeča v svetišče poezije, pa dandanes niso več tako visoka, kakor so bila nekdaj. Demokratizem, zmagujoč na vseh poljih človeške fizične iu umstvene delavnosti, *e čuti tudi že v poeziji. Poezija se je podemokra i i ia in pesniška inspiracija se bavi dandanes tudi s čuvstvi, s pojavi in /. realnostim!, ki so svoje dni veljale za trivialne iu skozinskoz enpoetične. V tej zmagi demokratiz-ma tiči nekaj velikega, kajti dala je sodobni poeziji vsebino, ki jo visoko dviga nad poezijo osladnega truba-durstva. Seveda je pesniško obdelovanje takih snovi tudi jako nevarno, zakaj nič se ne zgodi laglje, kakor da postane tak pesniški umotvor — banalen. Ta demokratizem je pa rodil tudi mnogo slanega. Forme so bile in so sploh nekaj aristokratskega in se z njimi demokratizem ne more sprijazniti. Tudi v poeziji čutimo to vse huje. Kako strogi predpisi glede oblik in rim so veljali v prejšnjih časih in kako težke boje so pač bili takratni pesniki, da so svojim mislim in čutotn dali dovršeno umetniško obliko. Zdi se, kakor da so prišli ob veljavo ti strogi poetiški zakoni, ki so delali Prešernu, Stritarju, Levstiku itd. toliko truda, ki pa so jih ven-der spoštovali, kakor religiozen menili cerkvene zapovedi. Novejše poezije napravljajo včasih vtis, kakor da se pesniku dandanes sploh ni več treba meniti za obliko; časih človek eelo ne ve, čita li se poezijo ali le prozo, ki se samo zaradi tipografi-ške razvrstitve imenuje poezija. Ali imajo mar tisti prav, ki tr- de, da so naši heletristiski listi premalo rigorozni pri izbiranju poetiški h umotvorov? Skoro bi rekel, da je na tem očitanju mnogo resnice. Tiskajo se poezije, ki bi za Stritarjevih ali Levče-vih časov gotovo ne bile zagledale luči sveta. Ali je temu morda namen, bodriti mlade poete? Namen utegne biti dober, a uspehov ne rodi. Gotovo so med mladimi poeti tudi talenti, ki bi jih bilo dobro vspodbujati in bodriti, toda s tiskanjem nezrelih ali celo slabih poezij se vzbuja v njih le domišljavost in se jih zapeljuje, da temu posvečajo svoj čas in svoje zmožnosti, ki bi jih lahko na drugem polju bolje uporabili, temu stikati za poklicanimi, ko je brez najmanjšega dvoma, da je med njimi le silno malo izvoljenih • Z hodronjem poetov ni ničesar storjeno za poezijo. Poetičen dar je silno redek; to je dar, ki je dan le malemu številu elitnih oseb, dar, ki se ne da niti pridobiti, niti privzgojiti. Talent je prirojen in razvije ga čas — naučiti se da le forma in še za to je treba nekoliko prirojenega daru. V tem obstoji superijornost pravih poetov, to je vzrok, da je eden poet drugi pa ni, pa naj nakuje le toliko poezij in zato je samo paradoksno, 5a se hoče pospeševati poezijo s tem, da se tiskajo pesmi, ki niso dovršene ne po vsebini , ne po obliki. G—e. Ust iz dnevnika Božldara Nebodljatreba. Priobčil .1 os. Dolina r. (Konec.) Nato se mi je predstavila gospa Mirni, ki je prišla za par dni iz Trsta, za njo gospodična Pepea, že zaročena, in potem gospodična Tončka, ki ima tudi že fanta. Ko sem gledal te čvrste, zdrave obraze, okvirjene od krepkih bujnih las, sem si natibem čestital, da mi je Pepca št. 3 po poti ušla. Kako bi vse izgledalo sedaj, ako bi mi stala za hrbtom s svojim klobukom iz leta 1894! Med tem premišljevanjem, ali bolje i>ovedano, med tem srčnim olajševalnim vzdihom se mi je predstavil tudi gostilničar, gospod Peter in njegov sin Aleksander Veliki, abiturijent gimnazijski. Sama zdrava, čvrsta rodo-vina! . . . Odložil sem prtljago svojo v sobi in takoj odšel vun, da si ogledam okolico. Ko sem se vrnil, sem sedel k mizi jkkI lipami, da si odpočijem. Tedaj se mi je zazdelo nekaj čudnega. Gospa Mirni, gospodični Pepca in Tončka so hodile vsaka toliko časa na vezna vrata in gledale čez cesto proti meni. Videlo se mi je, kakor bi si hotele moj obraz vtisniti neizbrisno v spomin, a čudno je bilo pri tem le, da so m vsakokrat nekam porogljivi) nasmejale, preden so zopet izginile v veži. Kaj neki imajo, sem si mislil. Nazadnje mi je bilo to že preueumno. »Gospodična Tončka, sein pridite, prosim«, sem zavpil čez cesto. Takoj je bila pri meni. »Oprostit*', lakaj se mi smejete? Jaz sem nervozen oženjen človek in ne prenašam tega.« »Kdo se vam smeje, oprostite?! Hotela sem samo videti ali ste sami. Kje pa imate vašo Pepeo, kje ste jo pustili t« Zazijal sem. »Mojo Pepeo, kaj, kanj? Odkod pa veste to?« Skočila je v vežo in mi prinesla »Narod«. S prstom je pokazala na neko notico in rekia: »Na, berite!« Tam pa je stalo: - Pred osmimi dnevi je iz našega mesta izginil kapitalist Božidar Nebodigatreba, oženjen človek, grdi oče i>etero otrok, z bivšo natakarico Pepeo št. 3. Nikjer ni sledti za njim. Kaj neki takšni ljudje mislijo!! Sramota! — Spomnil sem se takoj na vdovo Ix»karjcvo in na oni špalir devic v Kolodvorskih ulicah suoči in kakor je bilo snoČi veselo okoli mojega srca, tako bi se zdaj vpričo gospodične Tončke najrajši razjokal. Na, kaj taksnega! . . . mm povedal, boj za našo eksistenco nam je branil, da se nismo kulturno in gospodarsko okrepili. Zato kličem vladi: spremenite dosedanji vladni sistem, ustvarite narodnostni mir na podlagi popolne pravice za vse narode ene dežele v vseh pokrajinah — enako skrbite za gospodarsko povzdi-go vseh narodov le to pelje k okrepitvi monarhije in varnosti prestola. Če bo vlada te naloge izpolnila, bomo tudi mi z veseljem dali državi, kar je države! (Živahno odobrava nje.) Poslanska zbornica. »Slovanska enota a. Dunaj, 1. julija. »Slovanska enota« je v svoji včerajšnji plenarni seji soglasno sklenila,\da smatra delavni program tekočega zasedanja z rešitvijo državnega proračuna kot izčrpan. S tem je padla odločitev o usodi poletnega zasedanja in ni se več nadejati, ako se ne zgodi kaj izrednega, da hi parlament rešil one predloge, na katerih rešitvi je pred vsem ležeče vladi. Vladno stranke ^o računale s tem, da pride v »Slovan ski enoti« glede vloženih nujnih predlogov do nesoglasja in da se 'jo večina izrekla proti obstrukeiji. Ti upi se niso izpolnili, nasprotno, stališču čeških agrarcev in slovenskih klerikalcev so se pridružili tudi Mla dočehi. »Zveza južnih Slovanov« m klerikalni Cehi, katere skupine so doslej veljale kot odločne nasprotnice vsake obstrukcije. Zbornica bo torej morala razpravljati o 7*2 nujnih predlogih, a še to število bo od dneva do dneva naraščalo, ker so vsi člani »Slovanske enote- dobili nalog, naj vlože čim največ novih nujnih predlogov« Položaj je torej postal nad vse kritičen in ker je vlada izjavila, da s** z obstrukeiouisti pod nobenim pogojeni ne mara pogajati, jo treba z vso resnostjo računati z odgoditvi-jo zasedanja ali celo /. razpustitvijo parlamenta. Parlamentarni položaj in socialni de-nJOkratje. Dunaj, 1. julija. Jz poslanske zbornice javljajo. o dr. Rokniču predložena recepisa priklo-pita sodnim spisom. Svedok Dragotiu C u r i č, trgovec, Kalafatičev konkurent, je pripovedoval, da je na nekem sestanku pri Kalafatieu nekdo vzkliknil: »Živio kralj Peter.- Kdo je bil ta, ni mogel povedati. Priča je zatrjeval, da se je na raznih tajnih sestankih razpravljalo o ;vsiuji. Srbi so imeli baje za vstajo pripravljeno tudi orožje. V dokaz tega je navajal, da je neka ženska nekoč v idela obtoženca Ku-tuzova ponoči nesti v svojo hišo —-vrečo. Kaj je bilo v ti vreči, priča seveda ne ve. Srb Sulic mu je nekoč pripo vedo val, da je pripravljenih 40.000 eetnikov. ki bodo v slučaju vstaje preplavili Bosno. Obtoženci K u t u z o v, V u k e-1 i č in Kal a 1" a t i č so z -uspehom pobijali izpovedne C urice ve ter mu v mnogih slučajih naravnost dokazali, da laže. Dnevne vesti V Ljubljani, 2. julija. + Kos ogromnega slovanskega škandala so nam na radost Nemoe\ napravili bratje Slovenci — tako pile praški »Hlas Naroda« z dne 1. t. m. — Zgodilo se je pa tole: Dunajski odbor industrijalcev, obrtnikov in trgovcev, ki se zelo trudi za to, da bi bil trgovsko - politični pooblastil-ni zakon odobren od zbornice, se je obrnil na razne industrijalne, trgovske in obrtne korporacije v Avstriji z dopisi, pisanimi v jeziku dotičnih korp< racij, s prošnjo, da bi se izrekla za parlamentarno rešitev trgovsko - politični' predloge. Omenjeni zbor st: je obrnil tudi mi slovenski zbor industrijalcev in obrtnikov, na ljubljansko centralno organizacije), in ker omenjena dunajska korespondenca ni imela nikogar, ki bi znal slovensko, je poslala slovenski organizaciji češki dopis. Ta češki dopis pa je bil dunajskemu odboru vrnjen z opombo, da tam — v Ljubljani češčine nihče ne razume, da naj se pošlje nemški dopis. Ko pa je osrednja slovenska organizacija dobila nemški dopis, je bil takoj rešen nemško v tem smislu, da se ljubljanska centralna organizacija rade volje pridružuje akciji. — Tako »Hlas N;i-roda «. Na to konstatujemo, da se nam dela tu silna krivica, kajti kar se je zgodilo, tega niso storili Slovenci, marveč so to vprizorili nem-škularji in storili luinparijo, da so vrnitev češkega dopisa Slovencem podtaknili. Slovenskega zbora industrijalcev sploh ni; eksistira pa podružnica društva »Bund der liulu-striollen«, v kateri so sami nemški tovarnarji. Na čelu te podružnice je Nemec (iassner, duša pa ji je panger-manski hujskač dr. Ambrositsch, sin slovenskega renegata. Gassner in Ambrositsch sta vprizoriln rečeno luinparijo. Tem nemškim tovarnarjem, ki so itak sami oderuhi slov. delavcev, se bo že še posvetilo kadar bo prilika! X Na tukajšnji realki so uvedli preiskavo proti dijakom, ki so se udeležili v solx)to in nedeljo sprejema slovanskih gostov. Ovadil je dijake znani slovenski renegat profesor S c h r a u t z e r, ki je baje dijake, ki so spremljati v nedeljo tržaške Slovence s kolodvora v »Narodni dom«, celo fotografiral, in sicer, kakor zatrjujejo, iz stanovanja gospe Line Kreuter - Galle. Preiskavo so uvedli v T V. b. razredu. Dijaki so ob-dolženi, da so demonstrirali »gegen eine politisehe Person«. Ce je ta »politična peršona« g. Lina, ne vemo. O teku te preiskave bomo Se poročali, ko se o stvari natančneje poučimo. 4- Ali je še kaj takih občin na Kranjskem? Povsod kamor prideš na Kranjskem, že vidiš ali samoslovenske javne napise, ali pa, kjer so dvojezični, vsaj slovenščino na prvem mestu. Vemo pa za občino, ki je toliko narodno nezavedna, da ima še sedaj pri svojih javnih napisih nemščino na prvem mestu. Kdor hodi k Sv. Katarini, lahko čita še vedno take krajevne napise. Zadnji čas je pač, da taka malomarnost v narodnem oziru izgine izmed nas. -f- Ravnikar — na dllcl. Piše se nam z Notranjskega: Vkljub klerikalnemu terorizmu narodno - napredna misel še ni izginila iz vrst našega neiteljstva. Pokazalo se je to spet na f uradni konferenci za Postojnski okraj dne 28. junija v Hruševju, kjer se je klerikalnega učitelja - poslanca Ravnikarja, ki je na svojih volilnih shodih blatil napredno učiteljstvo, suvereno — ignoriralo. Ob tej priliki z veseljem tudi konstatiramo, da se tudi učiteljice vedno bolj in bolj osvobojujejo klerikalnega jarina. -j- Rekord v popravkih so do segli štajerski klerikalci v svoje ni glasilu »Straža«. Priobčiti so morali v včerajšnjem listu nič manj kot 16 p o p r a v k o v za različne neres niče, izmišljotine in podle laži o celjski »Zadružni zvezi«, »Vinarski za drugi« in o pristaših narodno - napredne stranke. -j- Promocija. Včeraj je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava g. Milko K raj ne. c. kr. avskultant in starešina akad -tehn. društva »Triglav«. Čestitamo! -f Iz finančne službe na Štajerskem. Višja rešpicijenta sta postala rešpicijenta Ožbalt Drevenšek in L. Zebinger. Rešpicijenti so postali sle deči nad pazniki E. Canjko, Fr. Pir-stinger in Fr. Ertl, nadpazniki pa pazniki J. Dre v, Mat. Pogoreve. Jože Pistošek, A. Deutsohmann in A. Wilfinger. Titnlarni nadpaznik Ivan Dolinšek je postal kot tak definiti ven. Prestavljeni so: nadpaznik M. Ferenčak iz Laškega trga na Vransko, Karel Kebrič iz Brežic v Lesko vec in Jak. Verk iz Leskovca v Brežice. — Napredno politično in izobraževalno društvo za Kolizejski okraj priredi za člane in somišljenike red ni mesečni sestanek, ki bo danes ob S. zvečer v vrtnem salonu v restavraciji »pri Levu« na Marije Terezije cest i. — Telovadno društvo »Sokol I.« obstoji komaj par let, a vendar lahko s ponosomi zre na svojo preteklost. Lotil se je sokolskoga dela s tako vnemo, s tako čilostjo in vstraj-nostjo. da je društvo prepričano, da mu bo uspeh nedeljske slavnosti. tek-movalne^ter javne telovadbe zopet v nov ponos. Narodno občinstvo naj se v nedeljo prepriča o njegovem delu in videlo bo. da ni zaman podpiralo tega društva in uverjeni smo,da ga bode tudi nadalje z navdušenjem podpiralo. Kakor zastavlja društvo vse svoje sile strokovnemu delu, ♦riko tildi ne zanemarja pravega sokolskoga bratstva in veselosti kakor napram bratom Sokolom, tako tudi napram narodnemu občinstvu. Radi tega se je tudi skrbelo, da se po končanem strokovnem delu najdemo pri ljudski veselici, da se veselimo. Prepričani smo. da tndi s tem delom slavnosti ne bomo nazadovali, ampak le napredovali. Kdor čuti sokolsko in kdor ljubi narodnega oratar-;ja »Sokola«, pride zanesljivo. — »Sokol I.« naznanja zunanjim hr. tekmovalnim sodnikom, da se vrši sestanek sodnikov prihodnjo nedeljo zjutraj točno ob 8. na Ledin*'. Pri tej priliki so tndi izžrebajo izmed predpisanih vaj one za tekmo in se obrazloži tekmovalni red. Voditeljski zbor prosi za zanesljivo udeležbo. Br. tekmovalci se zbirajo ob polu 9. v telovadnici na Ledini. — Odbor »Sokola II« opozarja vse svoje člane na jutrišnji izredni občni /bor z že naznanjenim spore dom, ki bode pri Lozar ju. Rožna ulica št. 15. ob 8. zvečer. — Telovadno društvo »Sokol II.« se udeleži v nedeljo, dne 4. t. m. veselice bratskega društva »Sokol L< korporativno V kroju. Zbirališče pred društveno telovadnico. Odhod ob polu 4. popoldan. — 1. velika ljudska veselica, ki jo priredi v nedeljo, dne 4. t. m. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« na vrtu in v novozgrajeni veliki dvorani hotela »T i vol i« (Sviearija), se do vršila po sporedu, ki mora zanimati vsakogar. Godba, petje in vse druge raznovrstne zabave za mlado in staro. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* bo popoldne izvajalo sledeče pevske točke: Nikolić: »Zivo biju srca naša«, Sachs: »1. venec slov. na rodnih pesmi«, Foerster: »Povejte ve planine«, Novak: »Gorski Juraj«, Sachs: »II. venec slov. narodnih pesmi«, Vilhar: »Bolgarska davorija«, Hudovernik: »Naša Zvezda« in Ferjančič: »Pevcu smo slovenski mi«. Med posameznimi točkami svira godba. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 40 vin. Podporni člani iu otroci do 10 let so vstopnine prosti. V mraku umetalni ogenj pirotehnika Ferresa. Drugi del veselice se vrši od 8. naprej do polnoči v veliki dvorani hotela »Tivoli«. Ta del obsega edino točko — p l e s , za katerega se plača posebna enkratna vstopnim; 40 vin. Med drugimi zabavnimi točkami posebej poudarjamo srečo-1 o v , za katerega je društvo nabavilo prav lepih daril, med njimi tudi zlato ti r o in druge dragocenosti. 2e obširni in nad vse vabljivi spored bo gotovo privabil na veselico vso silo ljubljanskega narodnega občinstva, ne glede na splošno priljubljenost prirejajočega društva; zato pač le pravimo: Bodite točni s svojo udeležbo, kajti sicer bi se moglo dogoditi, da bodeče le s težavo I našli prostora. Ali tndi to vas ne sme zadrževati, kajti čim več ljudi, tem boljša, tem živahnejša je zabava. Torej na najštevilnejše svidenje v nedeljo popoldne v Svioariji! — Zveza slovenskih pevskih društev je imela v ponedeljek jh> slavnostnem zborovanju ^Slavče-veni« izreden občni zbor, na katerem se je zveza nanovo organizirala na podlagi izpremenjenih pravil, ki določajo za slovensko pevstvo tako važno župno organizacijo. Določile so se se za Kranjsko tri pevske župe, Gorenjska, Dolenjska in Notranjska, za Trst in Istro ena, za Goriško ena, za Štajersko dve, Koroška pa se je priklopila Gorenjski. V odbor so bili izvoljeni dosedanji odborniki. Naj bi nova organizacija čimprej stopila v življenje in čim najplodnejše delovala v prid naše lepe slovenske iu slovanske pesmi. — Občni zbor »Mladike« se vrši v soboto, dne :j. julija t. 1. ob j>etih popoldne v pritličju društvenega internata v Gosposki ulici št. s, z že oglašenim dnevnim redom. Za sklepčnost je treba navzočnosti 20 radnih dmšivenikov. K mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor. — Ruski učitelji in učiteljice na Slovenskem. Pod pokroviteljstvom ruskega naučnoga ministrstva pride po prizadevanju »Komissije obrazo-vateljnih ekskursij pri učebnom ot djeleniji obščestva russkih trudovih zanjatij« 11 skupin ruskih učiteljev in učiteljic na Slovensko in sicer prva skupina ped vodstvom S. M. Studenoga od 8. 10. julija, druga skupina pod vodstvom M. Sobo I je \ a od 9.—10.; tretja pod vodstvom J. A. Aleksjejevskega od 13.— 16. julija; četrta pod vodstvom V. M. Cebrikova od 18. lM. jnlija; pet« pod vodstvom Kolja od 25. '27.: Šesta jmmI vodstvom J. D. Grodeekega od lT>. 28.; sedma pod vodstvom Kojranske&a od 'Mi. julija do 1. avgusta; osma pod vodstvom Ek karta od 1.-----1. avgusta; deveta pod vodstvom Lampelja od 8.—11. avgusta; deseta pod vod stvoin Studenckega od 13.—15.; enajsta pod vodstvom Sov fela od 15. d > 16. avgusta, iz Ljubljane odpelje se vsaka skupina v Postojno. Trst, Gorico, na Bled, od koder se vrne zopet nazaj v Rusijo. Naznanja s«' nam, da je za stanovanje učiteljem, ki se teh izletov i.deleže, preskrbljeno. V vsaki skupini bode pa tudi nekaj U'"-:-11 * 1 j i < -. Naroono ohčinstvo ljubljansko bi storilo svojo doižnost, ako hi te učiteljiee vzelo v stanovanje. Dru- štvo »Rnsskij kružok- >e torej obrača do slovenskemu občinstva ljubljanskega s prošnjo, da oni, ki bi hoteli kako rusko učiteljico vzeti v stanovanje, blagovoli to kar najhitreje mogoče javiti tajniku »Russkega krnžka«, gospodu dr. Josip Lav-renčiču. odvetniškemu kandidatu v Ljubljani. — Veliki Ciril in Metodov kres V nedeljo, dne 4. t. in. to je na pred večer godu slovanskih apostolov *V. Cirila in Metoda se ho žgal na Golov eu na posesti g. F. Babica velik kres, spojen s spuščanjem raket, streljanjem s topiči iu petjem. Dohod h kresu mimo vojaškega strelišča na Dolenjski cesti. Po kresu je prosta zabava v Zupanovi gostilni nasproti vojaškega strelišča. — Risto Savin je slovenskemu gledališču v Ljubljani /.a sezono 1909 10 predložil svojo opero četiri-dejanko »V i «1 o«. Libreto >e opira na Jurčičev roman Lepa Vida«, godba je kombinacija jugoslovanske in laške godbe, ter je utemeljena po besedilu libreta, odnosno dejanja. — Razstava slov. umetnikov. Z današnjim dnem 81 je razstavo ogledalo prvih tisoč posetnikov. — t Vrele franco-illvrien priredi jutri, v soboto 'A. t. m. ob pol devetih zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« zadnji zabavni večer v tekoči sezoni. Na sporedu je glasba, pet i* in deklamacija (dame Juvančič, Zupane, Tavčar, Knez in Pintar) ter onodejanka »Fn eoinmissariat de tuđice en 2000«, v kateri nastopijo dame Nagode. Veršee. Kersnik, Sta re in g. dr. P. Pestotnik. Prijatelji društva dobro došli. — »Slovenska Filharmoni ja-. Ko se j«1 osnoval naš prvi slovenski umetniški orkester \ sled veledušue podpore V prvi vrsti naše bele Ljubljane, si ni pač nihče mislil, da se bode ta kdaj v njem tudi zagnezdila neniškutarijja in lahonstvo. In vendar je to danes žalostna istina: ža kostna iti sramotna istina za aas Slovence, da v dobi, ko se od nnšdi narodnih nasprotnikov bojkotira dosledno vse, kar le količkaj diši po slovensko, podpiramo v svoji »Filharmoniji« s slovenskim denarjem slovenske Ljubljane laške irreden-tiste in ošabne nemškutarje. In se eelo protežira se jih, bolj ko slovanske člane naše godbe. Samo eno pri mero: Ko so se z godbeniki sklepale pogodbe, je odbor čutil ]>otrebo, za Nemce napraviti s a m o n e m š k e pogodbe in s a m o n e m š k i domači red! In kako predrzni so ti ljudje' Slovanska godba jim je kratkomalo »Aralnsehe Musik«, seveda se zato ni čuditi, če pri slovanskih konuulib nalašč napačno igrajo, svoje slovanske glasbene tovariše in eelo slovensko občinstvo na nečuven način provociraju itd. Človek se čudom vprašuje, kako je sploh kaj takega mogoče in kako da se ni že davno vzela •metla. Da seveda »Filharmonija« ob takih razmerah ne more biti tako dobra, kakor bi morala biti, je jasno; kajti če ni edinosti med godbeniki, temveč nacionalne provokacije in migaj i vost z nemške strani, ne more biti govora o napredku. Zato je v interesu stvari same, da se tem razmeram napravi že vendar enkrat konec. — Še en septembrski dogodek pred sod iščem. Martin Sušnik, oženjen tesar v Ljubljani, se je nahajal v tukajšnji deželni bolnici, ko se je "vršila obravnava prota obtožencem zaradi odst ranit ve nemških napisov. Sušnik je bil tožen, da je pred Lass-nikovo in Gotzlovo trgovino vpil, da se morajo nemški napisi odstraniti, drugače se bo vse razbilo ter da je pri Lassniku odtrgal nekaj reklamnih tablic. Obdolženec priznava, da je šel tisti dan s Sv. Petra ceste, kjer je imel opravek, mimo Lassnika, tam je videl gručo ljudi, od katerih so nekateri odstranjevali reklamne table. "Priznava tudi, da je šel mimo Gbtz-love trgovine v Hrenovo ulico ter videl tam več ljudi, da se pa ni udeleži] njih početja. Priča Ana Lass-uik in njen trgovski uslužbenec Al. Šušel sta izpovedala, da obdolženca nič ne poznata in ne vesta, če je reklamne tablice odstranjeval. Priča FTans Kosteinschegg, tudi Lassnikov uslužbenec, pove, da je bil dotični, ki Je tablice odstranjeval, majhen in debel mož. ne more pa reči, da bi to bil obtoženec, katerega je spoznal šele po teh dogodkih, ko sta oba v bol-nici ležala. Priča Zorko Pavčič je rekel, da mu je dogodek pri Lastnikovih povsem nejasen in da Sušnika menda tam ni prav nič videl. Prebere se zapisnik priče Franceta Kozinca, katerega ni bilo k razpravi, ker je neznano kani odšel; v preiskavi je izpovedni, da je slišal Sušnika nekaj vpiti in z rokami mahati, kaj da je vpil, tega Kozine ne ve, oči vidno je bil obdolženec natrkan. Sodni dvor sc ni mogel prepričati o krivdi Martina Sušnika, zato ga je oprostil. — Ob svoji petindvajsetletnici je sprejel »Slavec« celo vrsto pismenih in brzojavnih čestitk. Čestitali >o mu pismeno njegov častni član skladatelj F. S. Vilbar-Kalski, potem ustanovu i k Mihael določnih. Splošno slovensko žensko društvo«, Slovensko žensko telovadno društvo«, »Sredomestna podružnica Ciril in Metodove družbe« v Ljubljani, »Delnicka beseda« v Plznji, »Prvni češka pevecka a hudebni župa« v Nove Pace in pevsko društvo »H!a-sou« v Nove Pace. Brzojavne pozdrave pa so poslali: Hrvatsko obrtno radničko društvo »Golub« v Belova-ru, pevsko društvo »Ilirija« v Berge-Borbecku na Nemškem, pevsko društvo »Prešeren« v Boljuncu, pevsko društvo »Hlahol« v Draždanih, Ro-bek Dunaj. »Triglav« Gradec, pevsko društvo Prachen« Boraž-dovice, društvo »Vesna«, »Ratibor<; in »Dalibor« Horice, Fibiehova pevska župa Hrudim, njen predsednik, pevsko društvo »Ivan«- v Ivančica h, pevsko društvo »Cernin« Jindrihov Hraneč. Slatnar - Ka ninik, kamniška dekleta, Fridil Kari in, Nada« Karovec, »Istarska Vila« Kastav, »Podravac« —-Koprivnica, Vekoslav Bahovec Maribor. Slovanska čitalnica Maribor, častni član Srečko Stegnar Maribor, Bralno in pevsko društvo Maribor. »Ipava« Mirna, pevsko društvo Male Prosenice, Mlada Boleslava, »Hrvoje« Mostar, »Graničar Nova Gradiška, Narodna čitalnica Novo mesto, Pernstvn« Pardubice, Plzensky Hlahol- . Smetana' Plzen, dr. Exner Podebrad, pevska župa Dvorakova Praga, poveekv spo-!ek Tovačovsky Praha, odbor češke sokolske zveze po starosti dr. Scheinerju Praga, d?*. Janke l Vmova-Luhačoviee, Skala Pre-stice, -Jadranska Vila« Reka, Jablonskv« Ricany, »Slavec« Ricmanje, »Zaboj« Rokveanv, -,t;i ros ta praškega »Hlahola« Sodni hovek, »Ratitovec« Selca, damska pevecka jednota »Zora« Smifice, l>evsko društvo »Hanka« Smifice, Čitalnica Slov. Bistrica, Solkanski Sokol. Čitalnica Solkan, »Ve-lesila< Skedenj, Mčštanska bese da Tabor. Kralovsko mesto Tabor dr. Kotrbelee, župan, »Libuša« in Orel« Tfebeohovice, Bralno društvo - Trebnje, »Dvorak« - Tur-nov, »Smetana« Opice, »Vienae« Varaždin*, slovensko društvo »Lipa« Zagreb, Antonija LegoVa — Žižkov. — Izlet N. D . O. v Vevče in °ffled tamošnje papirnice se je izvršil na praznik ob najlepšem vremenu in ob izvrstnem razpoloženju udeležencev, ki jih je bilo nad vse pričakovanje lepo število, dokaz, da se člani N. D. O. za prirejanje takih poučnih izletov zelo zanimajo. Papir- ' niea je pa tudi radi svojih zanimi- vosti vredna, da si jo človek ogleda, iz navadnega lesa, ki ga melje jo velikanski mlini in ki se namaka v ogromnih kotlih, ter še iz nekaterih drugih snovi, kakor galuna, apna proizvaja ogromna moč strojev tekom malo minut lep gladek papir, ki je v našem vsakdanjem življenju tolike važnosti. Poleg lesenega se dela tu tudi finejši papir iz cunj, toda v manjših množinah. Naravnost čudno je videti, ko teče v stroj ona zmleta masa, a če greš kakih 15 korakov naprej, vidiš kako prihaja iz onega stroja suh, čist, ko solnee bel papir. Tvornica se deli v dva dela, v novega in starega, kjer sta jim tvor-niška uradnika gg. Robert Hirsch-egger in Edmund Deloungo na povabilo g. ravnatelja Adam Philippa z uprav ljubeznivo prijaznostjo razkazovala tehniške in industrijske strani tvornice. Hvala jima! Po izhodu iz tvornice so se izletniki podali v gostilno h Gusteljnu, kjer se je razvila priprosta domača zabava, kateri sta prisostvovala tudi gg. Hirschegger in Deloungo. Tov. predsednik N. D. O. Juvan se v kratkih besedah zahvali udeležencem, a tov. tajnik Škerlj pojasni dobro stran izleta ter se lastništvu tvornice, kakor tudi g. nadravnatelju Titelnu in vsem, ki so pripomogli k temu izletu ne izvzemši vrli naš mladeniški na raščaj, kakor tudi navzoče dame ter gori imenovana gg. razkazovalca zahvali ter zagotavlja, da bode N. D. O. priredila še mnogo takih poučnoza-bavnih izletov. Kmalu je zadnnelu slovenska narodna pesem, ki se je razlegala, dokler se nismo v mraku poslovili zadovoljni in veseli. »Nar. del. organizaciji« pa naj s takimi prireditvami krepi delavsko zavednost med svojimi člani. — Odbor društva slov. trg. potnikov je imel 20. pr. m. sejo, na kateri se je na predlog g. predsednika konstituiral informacijski odsek, ki naj tO važno trgovsko zadevo čim-preje pokliče v življenje, iu se je že začelo s predpripravami, ter se bodo dale v ta namen tiskati dotične tiskovine, katere naj gg. člani čimprej izpolnjene vrnejo, ker bode itak ogromnega tlela z registrom. — G. Armič je predlagal, da naj se stopi v dogovor s slavnim bratskim društvom »Merkurjem« radi volitev v pomočniški odbor trgovskega gremija, kar se je tudi zgodilo, ter se je slavno društvo povoljno odzvalo radi zastopstva v tej korporaciji. G. Sevar predlaga, da naj se čimprej ustanovi posredovalni odsek za službe, ter se je nato takoj konstituiral dotični odsek in so v njem gg. Domi-Čelj, Remie. Sevar. Vidic, Pleterski in g. Armič kot predsednik. — Posredovalni odsek je že začel delovati in se obrača na gg. člane, naj društvu naznanijo ev. prazna mesta, da jih zamore posredovalnica tem lažje in hitreje naznaniti gg. članom, ki iščejo ev. ki žele premeniti svoja mesta. Ravnotako se obračamo tudi na gg. veletrgovce. da se izvolijo posluževati naše posredovalnice, ter jim bode društvo šlo v vsakem ozirn z vsemi podatki na roko. Društvu je zopet pristopil 1 redni in 2 podporna člana, ter je upati, da bodo do prihodnjega občnega zbora že vsi slovenski trgovski potniki člani tega velevažnega društva. Na predlog g. Sevarja pristopi društvo kot član k bratskemu društvu -Merkur'«. — Posredovalnica društva slov. trjr. potnikov: Išče se potnik manufakturne stroke, ki bi potoval po Kranjskem, Primorskem, Hrvatskem, Dalmaciji in Južnem Tirolskem. Ponudbe sprejema »Društvo slov. trgovskih potnikov«. — I. kranjska tovarna sodavice v Ljubljani priredi prigodom absti-nenčnega kongresa v veliki dvorani hotela »Union«, t. j. dne 4. julija t. 1. razstavo finih brezalkoholnih pijač in sadnih sokov. Želeti bi bilo, da si gospfwlje gostilničarji in kavarnarji to razstavo ogledajo, ker se bodo izložile sočnate pijače, ki pri nas dose-daj še niso v poljane. Razstava bo trajala v nedeljo od pol 9. dopoldne (h> noči. — Dopusti domobrancev ob žetvi. Od vojnega ministrstva izdane odredbe glede dopustov ob času žetve veljajo v splošnem tudi za domobranstvo. Kot doba žetvenih dopustov se je določil za domobranske pešpolke št. 4, 20 in 27 čas od 18. julija do 7. avgusta, za domobranski pešpot k št. 5 pa čas od 28. junija do 18. julija t. I. Pojasnila daje vojaški oddelek mestnega magistrata oziroma okrajnih glavarstev. — Splošen razpregled o jesenskih orožnih vajah v območju 3. kora je razpoložen za rezervnike v vojaškem oddelku pri okrajnih glavarstvih in pa v vojaškem uradu mestnega magistrata v Ljubljani. Iz Turjaka se nam piše: Kakor smo pričakovali, tako se je tudi »Vršilo, namreč v nedeljo, dne 27. pr. ni. Izletnikov je bilo zelo veliko in zabava je bila najlepša, to je dokaz, da se ljudstvo zelo zanima za Sv. Aha-eija, ker je razgled res krasen. Ko smo se nekoliko oddahnili pri g. Prajerju, nam je ta postregel z zares dobro kapljico in jedili. Ob priliki se zopet vidimo. — Izletnik A. P. Čebelarski shod v Mokronogu bo v nedeljo, 4. t. m. ob 3. popoldne v ondotni šoli. Na shodu bo predaval o organizaciji čebelarjev gosp. nadu-čitelj L i k o z a r, kot zastopnik osr. čebelarskega društva iz Ljubljane. Na shod se vabijo vsi sosednji čebelarji, ker je stvar za čebelarje zelo važna. Telovadno društvo »Sokol« v Radovljici. S krepkim geslom »V pesti sila! V srcu odločnost! V mislih domovina« je razposlal radovljiški »Sokol« vabila na slavnostno razvitje svojega novega prapora. Ne samo zavest, da krepimo in širimo sokolsko idejo po Gorenjski, marveč tudi izredna požrtvovalnost in delavnost mladega društva, ki zasluži priznanje, naj nas bodri, da se udeležimo te slavnosti, ki bo sokolski praznik vse Gorenjske. Slavnost bo v soboto 10. in nedeljo 11. julija s sledečim sporedom. V soboto ob pol 9. se-renada kumici pra|k>ra gospe Jeli dr. Vilfanovi. Nato koncert Slovenske Filharmonije iz Ljubljane na vrtu brata Rudolfa Kunstlja. V nedeljo 11. julija dopoldne sprejem bratskih društev na kolodvoru in nato zajtrkovalni koncert na vrtu rest. br. R. Kunstlja. Ob pol 12. se vrši na Glavnem trgu slavnostno razvitje prapora. Sledi mu slovesen obhod po mestu. Popoldne ob 3. nastopijo na občinskem travniku za ljudsko šolo Sokoli k javni telovadbi, katera obeta biti jako zanimiva radi različnih nastopov in pridnega in neumornega vežbanja čvrstih telo« vadcev. Po telovadbi bo ravno tam ljudska veselica. — Sokolska slavnost je ravno v Radovljici velikega pomena. Kajti prav radovljiški »Sokol« bo morid stati, združivši vsa bratska društva pod svoje okrilje kot neustrašen in nepremagljiv branik in trden, neomajen jez proti nemškemu navalu, ki nam preti od severa. Zatorej vabimo vsa Sokolska društva, vse somišljenike in prijatelje Sokolstva, da se v obilnem številu udeleže te slavnosti in posetijo ta dan praznično Radovljico. rz Divače se nam piše: Jako dobro bi bilo, ko bi se že vender enkrat napravil tudi pri nas mir in red. — Imamo namreč tu dva gospoda, ki najbrže* mislita, da je Divača Berlin. Svoj nos vtikata v vsako stvar, akoravuo bi morala videti, da ju nihče ne mara, temveč vse prezira. Mi ne rabimo tu germanskih propagator-jev, temveč zahtevamo, da se državni uslužbenci dostojno obnašajo. Haj-lovci spadajo drugam, ne pa v slovensko Divačo. Sicer pa so nam gospodje Dichtl, \Viesel in tovariši zelo postranska stvar. Opazovalec. Nemštvo v Št. J ur j u ob juž. žel. Celjska »vahtarica« milo toži in pla-ka nad izgubljenim nemštvoin v Št. Jurju. Pred 25timi leti so si ustanovili tamošnji Nemci svojo »šulfe-ranjsko« podružnico. Toda tudi tam vse ne raste, kjer Nemec sadi. Poiz-gubili so se prvotni člani, ljudstvo pa je postalo zavedneje in ni dalo več svojih otrok v potujčevnlnieo. F videl i so torej, kolikor je šulferajn-cev še ostalo, da je najboljše, če pobere« svoja nemška Kopita in jih od-neso v ugodneji kraj. Prenesli so tora j podružnico v Štore, kjer obhaja letos tudi svojo 251etnico. Tam imajo sicer boljša tla, toda vzlic temu bo vendar treba v kratkem hišico prenesti! Poostrena pasja kontu mačja se je razglasila v več občinah kočevskega okrajnega glavarstva, ker se je na nekem psu v Ribnici dognala pasja steklina. V €'elju je včeraj umrl gospod Lovro B o v h a, vpokojeni bosanski državni pravdu i k. Pokojnik je bil Slovenec, rojen na Spodnjem Štajerskem in je po končanih pravnih študijah vstopil v bosansko službo. Obesil se je župnik V, Kogelhofu na Štajerskem, Ivan'Uhl. Dobili so ga 29. junija. Vzrok je baje bolezen. f'ukovske razglednice. V Št. An-drežu pri Gorici so imeli čuki v nedeljo svojo veselico. Mislili so, da bo ves Št. Andrež pokonci, ko pride tje mala četica hrabrih čukov. Udeležba je bila majhna, telovadba neumno »zveranje«, vse skupaj za nič. Navzoči so bili I] nunci. Na veselici pri čukih je bilo polno otrok. Neka okoli 15 let stara punčka je prodajala razglednice, pa kakšne! Na razgled nicah so bile naslikane ženske, ki so kazale razgaljene prsi in nago stegno; druga je kazala, kako se ljubček in ljubica na skrivnem objemata in poljubujeta. Neki naprednjak, ki je prišel iz radovednosti na veselico, je vprašal dekletce, kje je dobilo take razglednice za prodaj. Odgovorila je: gospod nune jih je dal! Omenjeni naprednjak je nesel pokazat razglednico nekemu nuncu; ta mu jo je hotel vzeti, pa seveda ni pustil. —-Tu je zopet dokaz, kako izprijajo klerikalci mladino na deželi; potem pa z v racajo krivdo na naprednjake. Hmeljarsko društvo v Žalen poroča, da je hmeljskim nasadom v Sa-vinski dolini precej škodovalo zad- nje deževje, posebno neugodno pa ao vplivale zadnje precej mrzle noči. Tudi škodljivi mrčes se je v slabših nasadih pokazal v precejšni množini. Velik požar je nastal v noči od nedelje na ponedeljek v Št. Petru v Savinjski dolini. Dasi so* ogenj kmalu zapazili in so prišla na pomoč vsa okoličanska ognjegasna društva, je vendar popolnoma zgorelo 9 poslopij. Opravo, živino in sploh premakljivo imetje so si posestniki z malimi izgubami še pravočasno rešili. Škoda je jako velika in visoko presega zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Potreba gospodinjske šole ali kakega drugega primernega izobra* ževališča za slovenska dekleta na Goriškem je vedno bolj živa. Sedaj silijo z dekleti vsi na žensko učiteljišče v Gorici. Sprejeti se jih sine v prvi tečaj 40, oglasi pa se jih vsako leto dvakrat, trikrat toliko. Letos se jih je oglasilo okoli 150. Iz Soče so potegnili pri Solkanu nekega 461ctnega Grosarja. Truplo je kazalo, da je bil mrlič že več časa v vodi. Na goriškem Krasu je, kakor znano polno kobilic. Sedaj so našli nebroj kobilic mrtvih blizu Štanjela. Pokončala jih je epidemija. Prišli so na misel, raztresti te mrtve kobilice med žive po drugih krajih, da nastane epidemija, katera jih pokonča. V Pevmi pri Gorici so otvorili 1. julija nov poštni urad. Glavna zasluga za to gre naprednemu državnemu poslancu štreklju. Kakor hitro so klerikalci videli, da bo dalo Štrek-ljevo prizadevanje ugoden rezultat, so se začeli bahati, da so oni izposlo-vali pošto v Pevmi. Ali srake s pa-vovim perjem so bile pošteno razkrinkane. Prepovedana opereta hrvatskega skladatelja. Policija v Monakovem je prepovedala predstavo operete »Madanie Troubadour«, ki jo je ugla.sbil znani hrvatski skladatelj Srečko Albini. Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v nedeljo, dne 4. julija popoldanski društveni izlet v Giesshiibl. Zbirališče je na postaji južnega kolodvora, odkoder je odhod ob 2., oziroma s postaje Meidling ob 2'07. — V Gieshiiblu je sestanek v restavraciji Bruckberger. Drobne novice. * Kolera v Petrogradu. Število bolnikov je naraslo za 78. Umrlo jih je 20. Bolnih je do sedaj 555. * Tekmovalno plavanje skozi Pariš po reki Seini se je končalo z zmago Angleža Villingtona. Preplaval je 12 km dolgo progo v 2 urah 36 min. in 45 sekund. * Revolucija v Perziji. Šahovi nasprotniki prodirajo od štirih strani proti Teheranu. Od vseh krajev dobivajo izdatno pomoč. Teheran bo v kratkem obkoljen. Ruske čete, ki so bile preje odpoklicane, so dobile ukaz, da se nemudoma vrnejo. Položaj utegne postati jako resen. * Ženo je obesil kočijaž Lauffer v Moguncu. Vzrok je bil zakonski prepir. Zločinec, čigar prva žena se je v zaporu sama obesila, je po kratkem tajenju umor pr i poznal. * Obglavili so 30. junija v Glei-\vitzu na Nemškem odvetnika Py-zica. Umoril je povodom neke zapuščinske pravde svojo ženo, taščo in sestri). * Zaprli so na Dunaju bivšega nadporočnika A. Platzerja iz Gradca, ki je bil že večkrat kaznovan radi ponarejanja zastavnih listov. Izvabil je v zadnjem času z neko ponarejeno oporoko, glasom katere bi moral podedovati 80.000 K, od raznih dunajskih bankirjev 50.000 K ]>osojila in hotel ubežati. * Otvoritev turske železnice se izvrši 5. julija. Slavnosti se udeleži tudi cesar, ki pride zjutraj s posebnim vlakom v Špital. Tam ga bode sprejel nadvojvoda Jožef na čelu vseh deželnih in državnih oblasti. Otvoritveni vlak odide od tam po novi progi v Rockstein, kjer je drugi Sprejem in na to v Bad Gastein, kjer se slavnost zaključi. Telefonsko in hizolavmi poročila. Poslanska zbornica. Dunaj, 2. julija. Današnja seja poslanske zbornice se je pričela šele ob V* na 12. Nadaljevala se je debata o nujnem predlogu dr. Metelke glede manjšinskih šol v deželah češke krone. Govorila sta poslanca Li-sy in prof. dr. Drtina. Prihodnja seja bo jutri. Odgoditev državnega zbora. Praga 2. julija. »Narodni Listy« poročajo z Dunaja, da bo vlada v sredo odgodila zasedanje državnega zbora. Poslane! na pot« t Trat Dunaj, 2.julija. Danes odpotuje 120 poslancev v Trst, da se udeleže slavnosti spuščanja v morje ladje »Radeeki«. Ogrska kriza. Dunaj, 2. julija. Cesar je danes zopet sprejel v dolgotrajni avdijenei dr. Lukaesa. Dr. Lukacs je nato kou-feriral z ministrom zunanjih poslov baronom Aehrenthaloin. Odločitev ogrske krize še ni padla. Kompromis z Italijani ali razpad jugoslovanske »Narodne zveze«? Dunaj, 2. julija. »Zveza južnih Slovanov« je imela danes sejo, v kateri je izključno razpravljala o italijanskem vseučiliškem ( vprašanju. Včeraj so se namreč obrnili italijanski poslanci Bugatto, lonci in (ventili v imenu italijanskega kluba na Jugoslovane, ako bi bili pripravljeni, stopiti glede italijanske pravne fakultete v kompromisna pogajanja z Italijani. Italijani so izjavili, da so v tem slučaju pripravljeni na dalekosežne koncesije glede slovenskega Šolstva v Trstu. »Zveza južnih Slovanov« j e sklenila, stopiti z Italijani v pogajanja. V slučaju, da bi se klerikalni »Slovenski klub« izrekel proti temu, se jutri proglasi, da je skupna jugoslovanska »Narodna zveza« prenehala obstajati. Socialnodemokratski nujni predlogi. Dunaj, 2. julija. Krščanski soci-alci iu nemški nacionalci so na skupni seji sklenili, da ne bodo podpirali nujnih predlogov, ki so jih vložili socialni deniokratje. Dunaj, 2. julija. Socialni deino-j kratje so vložili nujni predlog, v katerem pozivajo vlado, naj najkasneje do 18. septembra skliče češki de žel ni zbor in naj mu predloži volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. (Vsar ne pride k otvoritvi turske železnice. Dunaj, 2. juliju. Zdravniki na-svetujejo cesarju, naj se z ozirom na sedaj vladajoče hladno vreme ne udeleži otvoritve turske železnice. Verige za državnega pravdnika. Zagreb, 2. julija. Senat v procesu zoper srbske »veleizdajnike« je dobil po pošti zveženj verig, na katerem je bilo zapisano, da so namenjene za preiskovalnega sodnika dr. Košutiča in državnega pravilniku Accurtija. Accurti je obdolžil tega činu gospieo Franjo Borošo, ki je bila takoj aretirana in vržena v samotni zapor. Seja peštanskega parlamenta. * Budimpešta, 2. julija. Včeraj je izšel uradni razglas, da se na zahtevo hrvatskih delegatov sklicuje parlament mi izredno sejo v ponedeljek, dne 5. t. m. ob 10. dopoldne. I Razprava proti vohunu Vrdoljaku. Zader, 2. jnlija. Danes bo končana porotna obravnava proti bivšemu prokuristu »Ljubljanske kreditne banke« v Splitu Ljubomiru Vrdo-Ijaku, ki j«* kakor je znano obtožen, da je falsificira! dva kupona neke založnice ter s tem oškodoval »Zemaljski vjeresijski zavod« v Zadra za 960 kron. Vrdoljaka branita odvetnika dr. Milcovich in dr. Ljubic. Senatu predseduje svetnik Merlo, drž. pravdništvo zastopa stibstitut Markovinčič, »Vjeresijski zavod« pa dr. Desnica. Obtoženec je priznal, da je bil v zvezi s tatvino v ruskem konzulatu v Sarajevu in da ga je bosanska vlada, ko so prišli na sled tatvini, poslala v južno Ameriko ter mu dala na pot 12.000 kron. Glede očitanega zločina je Vrdoljak izjavi!, da mu je kupone »Vjeresijskega mmr voda« dala neka tuja dama. s katero je imel ljubavno razmerje, za katere ime pa ne ve. On je kupone eskon-tiral pri »Srbski banki« ter denar izročil dotični dami v hotelu. Zaslišane priče so to izpoved docela ovrgle naglašajoč, da kuponov ni mogel nihče drugi ponarediti kakor urad nik, ki je imel na razpolago pečate, vzorce kuponov itd. Na razpravi je bilo pročitano Vrdoljakovo pismo uradniku »Zivhiostenske banke« na Dunaju Babicu, v katerem inu pošilja 2 kupona s prošnjo, naj ju zastavi, češ da mu je ta dva kupona dala neka omožena dama, s katero ima ljubavno razmerje. Tekom razprave je predsednik Merlo z ozirom na vesi, da se je pri hišni preiskavi na Vr-dolJakovem stanovanju našel nemški orig. Nastičevega revolucionarnega statuta, izjavil, da je sodišče res našlo nemški rokopis tega statuta, ven dar pa se z gotovostjo domneva, da 1 ta rokopis ni original, marveč navaden prepis nemškega prevoda revolucionarnega statuta, ki je pridejan nemški izdaji Nastičeve brošure »Finale«. (Zakaj ne da sodišče po izvedencih proučiti zaplenjeni rokopis glede njegove originalnosti, oziroma zakaj dokumenta ne izroči zagrebškemu sodi&ČU 1 Opomba ured.) Proti »veleizdajniškemu«, procesu. Pariz, 2. julija. Danes je bil tukaj impozanten protestni shod proti zagrebškemu »veleizdajniškemu« procesu. Protestni shod so sklicali razni odličnjaki, med njimi Denis Coehin, Jose Reinaeh, Gaulia, Loi-seau, Berard in več profesorjev in poslancev. TJ Ako ne dmgikrat, vsaj ob petkih moramo imeti Peka-tete na mizi", zapoveduje gospodar v hiši. 4 2005—2 Umrli so v Ljubljani. Dne 56 junija: Uršula Rupnik, cestarjeva vdova, 75 let, Bohoričeve ulice 8. Dne 2? junija: Slavko Smrekar, delavčev sin, M dni, Rožne ulice 35. - Ivan Platnar, knjigovez, 18 let, Hradeckega vas 10 — Ernest Perdan, trgovec, 33 let, Poljanska cesta SO. Agata Ravnak, usmiljen-ka, 7* let, Radeckega cesta U Dne 28. junija: Bernard Jane, orglar, 63 let, Žabjak Anton Mavec, pek, dO let, Rečne ulice 3. Dne 29. Junija: Marija Plehan, posest-nikova hči, 20 let, Zalokarjeve ul ce 4 Dne -0. junija: Franja Komove, šivilja, 46 let, Radeckega cesta 11. — Matevž Kočar, železoiivar, 38 let, Cerkvena ulice 21. Dne t julija: Marija Zdešar, gostija, 81 let, Cesta v mestni log 2b. V deželni bolnici: Dne 24. junija: Helena Mihelčič, premo-megarjeva vdova, 61 let. Dne 2junija: Franc Bergant, crevljar-jev sin, 3 leta. žitne oene v Budimpešti. i»« 2. julija 1909 Ts>r - '*» Pšenica za oktober 19oo za 50 kg K 1346 Rž za okt. 1909 za 50 kg K 9 76 Koruza za julij . za 50 kg K 7 69 Oves za okt. Ib09 za 50 kg K 771 MriMv. Nespremenjeno. fleteoreiosfcno (»rodio, Istu. nad morj.ra 5(W'i Sr»dn}1 .raanl tlak 798*0 eu* Stanj« *6 bar*- |» n«tra IS 730 3 18 730-6 12-6 73o 3 221 Vetrovi Nebo 1. p. zv. 730 3 18 sr. jvzhod oblačno 2. 7. zj. 730*6 12-6 si jjzahod jasno i Z pop. 73o 3 22'1 sr szahod del. jasno Srednja včeraj in; a temperatur« 16 2% norm 19 V Padavic • 24 urah 2t mm. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena mati. gospa 2490 JKarija Jaklič roj. Uda danes ob 4 zjutraj, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 64 letu starosti, mirno zaspala v Gospodu. Pogreb predrage raj niče se vrši jutri, v soboto ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Barvarska steza št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. Y Ljubljani, 2. julija 909 Leopold in Ludo ik Ljudmila sinova. hči. Zahvala 2481 Blagorodnemu gospodu dr. E. Galatio za njegov trud ob bolezni, prečastiti duhovščini, gg pevcem, sorodnikom in prijateljem, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, vsem ki so se udeležili sprevoda k zadnjemu počitku naše ljubljenke JKinke plehan izrekamo tem potom srčno zahvalo. Zahvaljujemo se tudi za izraze so-žalja vsem skupaj. Bog plačaj tisočero. Rodbina 3van plehan. Zahvata« Za premnoge izraze tolažilnega "sočutja in sožalja |ob smrti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega ^oprega, očeta, sina in brata, gospoda črnesta perdana izrelcamoltem potom srčnOiZ.hvalo vsemji sorodnikom sprijatelje m i " i ManccjnTNajirčneiia hvala za mne . I^gobrojne vence, ki §o se položili na krsto; rajnika, z«7 prekrasno petje slav. društvu „Merkur" in vsem onim, kifso spremili premilegalk večnemu počitku. 2487 V Ljubljani, 2. julija l£0v. letale« eeteH. Izdajatelj i» odgovorni nredalk Kaste Pesteslemlek. Tltlllll na deželi m da takef V »Mm ali pa ae tndi produ a btso ter lei Poiave ae pri Antonu Euilanu, Samari« pri LJubljani. 2460-a Št. 18 470. 2±97-3 Razpis. Na dan obletnice poroke Njene o in fer Visokosti gospe nadvojvo-dinje Marije Valerije le razdeliti 400 B med petere ubogtk vdov l]abl|aasalh. Prošnje teh podpor je vlagati pri mestnem magistratu dO 20- |vll|a t 1. Mestni mojlstrot ljubljanski dne 18. junija 1909 Vončtna 1. r. županov namestnik Niva eaoaadstropna vila v LJubljani ■ idilično in mirno lego ter lepim vHOsUs eeptete pod ugodnimi pogoji. Pismen« vprašanja pod ,VUa SO* na uprav. „81 o v Naroda" 2164 5 2470 2 B 93 9 6 Družbeni oklic. Dne 12. jnlija ob 10. uri dopoldne m bssta predali pri okroi. soiflStu v Krikem na javni dražbi 2 hiši v Krškem in nekaj k tema kilama spadaj oči h zeztljiftc. Naj maj ši ponudek znaša skupaj | 6788 K 40 vin. $aton &a 3atn^ fic ttt&vu ne p. )V{agdifS Ljubljano, rjctcl „pri JVloličej", Ljubljena fMOftpzoH glavne pcote) priporoča obtti>ftg -ntofmfte v x>e(\fi\ i^-furi otfilij, cvet-fice, pcr<2>a, (i Unija r i jc* oVi:i>6v moĆVCi znatno i-itii-anc cene. cvetni o?cctefi v pivem viacSttopj n. 1951 atm »jgmacsy%as—at^s ?§> Anton Arčan ' stavbni* mlinov in žag e Št. Jer Ju ob 3«! želtselci m Štajerskom se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje mlinov in žag tndi za malho* vede- 223*~* Izdelujem po najnižjih oenah, izpričevala na razpolago. ftloino kreditno društuo 2430 2 v Gosposki ulici št. 7 sprejema hranilne vloge In vloge na tekočI rečna in lih obrestuje a L JnUjem 1000 pe 4V<70 brez odbitka rentnefa davka; eskomptira menico In dale peae|Ua na osebni kredit po wl*U de O1 -° 9 /0* Lastno premoženje znaša v deležih in aakladih K 179 76BB5 Skupna aktiva............„ 1,242 166 77 Denarni promet v letu 1908 ........ 6,296 087 46 'i 1 Stroje za košnjo, mlatilmce, slamoreznice, vratila, travniške = brane in pluge = najbolji« vrste ii po najnižjih enak priporoča dobro znana veletrgovina z železnino fr. Stupica, £jnbljana (zravca „pgabirta") Velika zaloga ždeznBUh šin, portuni in rana cementa, vodovodnih cevij L Ir. 1449 -18 I Popolno oskrbo ao U4o aa 5 in 11 letna otroka in amater, ki je ves dan odsotna. 2489 Ponudbe pod M100u na upravni-itvo .Slov. Naroda M Učenec ao aprelme v trgovini 2469 2 H. ipreifter u UuMlonl. 9 vili ležeči v najlepšem in najzdravejšem delu Ljubljane, se aprelme še nekaf dijakov ▼ Oskrbo. Lep vrt in kopel doma na raapolago. Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda*. 2475—1 i Jutri, v soboto, 3. julijo velik KONCERT Slov. Filharmonije. Začetek ob 8. zveCer. Vstop 40 h. Za obilen obisk se priporočata Alfred in Jo sipine Scldel. ■trajal ključavničar (strojnik), ki bi snal opravljati i ..Dizel", ao apre|me tekel, oziroma se bo oziralo samo na izkušene in zanesljive muči. 2458—S Naslov v uprav. „Slov. Naroda". 2488 restavrater. Avtom, pasti na veliko. Za poti*** ti. 2—, za ml m i ti. 1 -S?C Ojame se jih brez nadzorstva v eni noč do 40, duha ne ostane, nastavlja ne samo „E>II|»»*»*S ituMi £h •eurke, ki jih ojame v eni noči oa tisoče Stane fl 1 & . Povsod najbolji aspeh. Razpoftijapo povzeti:] J. Schiillir, Dunaj III, Krieglergasse 6 30. Premnogo zahval in priznani 24;- t Razglas. V nedeljo, 11. julija t. L ob 2. popoldne se bodo p. kosita prost...!].. - razprodajaII ■ v Mestnem logu travniki Josipa plankarja iz £jnbljane. Kupnine se bod d plačevale v štirih letnih obrokih. Zbirališče v gostilni pri Z t bukovcu, onkrs] Malega grabna 2478—1 Josip Plarvkar C. hr. prva državna jlmnazlia v Ljubljani To mano te nllcs it. 10, zraven n]Ysrodnega dDma€. Na O. kr. drtavnl gimnati|i bodo sprejemne izkušnje za L razred v četrtek, dne 8. julija lam mas pi?16ato ob 9« ama«S dopoldne. K Vpisovanja naj pridejo učenci v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnikov v nedeljo« dne 4. Jnll|a med »/29 in 12 uro v ravnate-ljevo pisarno ter naj prinesejo s seboj krstni list in obiskoval no ozir. zadnje Šolsko) izpričevalo. Zunanji učenci se za sprejem oglasijo lahkj tudi pismeno, ako pošljejo pravočasno imenovani listini. Učenci, ki pripadajo po rojstvu in rodbinskih razmerah c kr. ckr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okrajnim sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori se smejo v ljubljanski g ni na sij i sprejemati samo po dovoljenju o. kr. dež. iolskega sveta. V Ljubljani, dne 19. junija 1909. 2?£0-$ Ravnateljstvo c. kr. I. državne gimnazije. Št 10 523. "77 -l Razpis. Za zgradbo vodovoda v Kuteževetn, občina Jablanica, polit, okni Postojno na 16 600 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddala potom favno ponudbeno obravnave Pismene, vsa dela aapopadajoČe ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne oeoe proračuna, naj se predlože do 12. julija t. L ob 12. opoldne pedplaanemn deielnenra odbora Ponudbe, katere moraio biti kolkovane s kolkom za eno krono, je doposlati zapečatene ■ nadpisom: ( Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Bntoiove, obalna Jablanica, polit, okra] Postojna." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni brezpogojno. Ravnotako je izrecno izjaviti, od kje da hoče ponudnik dobaviti armature. Ponudbi je tudi priložiti sesnamek enotnih cen za pri hišnih vpeljavah potrebna dela in dobave. Rasen tega je le dodati kot vadij 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilar no varnih vrednostnostnib papirjih po kursni ceni. DeŠelni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene oene, oziroma če se mu vidi potrebno, raspisati novo ponudbeno r a »pravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu v običajnih uradnih urah. Deželni odbor kranjski v Ljubljani dne 28. junija 1909. 27 14