Učni načrt

SPLOŠNA GIMNAZIJA, STROKOVNA GIMNAZIJA





IZBIRNI PREDMET

PROJEKTNO DELO Z OSNOVAMI

RAZISKOVALNEGA DELA





Učni načrt

SPLOŠNA GIMNAZIJA, STROKOVNA GIMNAZIJA





IZBIRNI PREDMET

PROJEKTNO DELO Z OSNOVAMI RAZISKOVALNEGA DELA





IZBIRNI PREDMET (140 UR)



2

Učni načrt

PROJEKTNO DELO Z OSNOVAMI RAZISKOVALNEGA DELA

Izbirni predmet (140 ur)



Predmetna komisija:

Red. prof. ddr. Ana Vovk Korže, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, predsednica

Barbara Bedenik, II. gimnazija Maribor, članica

Toni Klis, II. gimnazija Maribor, član

Zdenka Keuc, II. gimnazija Maribor, članica



Recenzentki:

dr. Vesna Ferk Savec, Pedagoška fakulteta , Univerza v Ljubljani,

dr. Nika Golob, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Univerza v Mariboru



Izdala: Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Zavod RS za šolstvo

Za ministrstvo: dr. Žiga Turk

Za zavod: mag. Gregor Mohorčič

Uredila in jezikovno pregledala: Lea Lehner

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana



37.091.214:001.89(0.034.2)



UČNI načrt. Gimnazija, strokovna gimnazija. Izbirni predmet. Projektno delo z osnovami raziskovalnega dela

*Elektronski vir+ / *predmetna komisija Ana Vovk Korže ... et al.+. - El. knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2012



Način dostopa (URL): http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/gimnazija/ucni_nacrti.htm



ISBN 978-961-03-0034-2 (Zavod RS za šolstvo)

1. Vovk Korže, Ana

261812480

Sprejeto na 147. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 2. 2. 2012.



3

KAZALO



1 OPREDELITEV PREDMETA ..................................................................................................... 5

2 SPLOŠNI CILJI ......................................................................................................................... 7

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE ............................................................................................... 9

1. Motivacija za projektno in raziskovalno učno delo ........................................................... 9

2. Učenje za učenje .............................................................................................................. 10

3. Knjižnično informacijsko znanje (uradni termin je v tej obliki) ....................................... 10

4. Konstruktivno reševanje konfliktnih situacij v procesu projektnega in raziskovalnega dela

.............................................................................................................................................. 11

5. Osnove raziskovalnega dela ............................................................................................. 11

6. Izvajanje projektnega učnega dela .................................................................................. 12

4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA .................................................. 13

1. Motivacija za projektno in raziskovalno učno delo ......................................................... 13

2. Učenje za učenje .............................................................................................................. 13

3. Knjižnično informacijska znanja ....................................................................................... 14

4. Konstruktivno reševanje konfliktnih situacij v procesu projektnega in raziskovalnega dela

.............................................................................................................................................. 14

5. Osnove raziskovalnega dela in samostojna izvedba raziskave ....................................... 15

5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA .................................................................................................. 16

Medpredmetno povezovanje .............................................................................................. 19

6 MATERIALNI POGOJI ZA IZVEDBO POUKA ........................................................................... 21

7 ZNANJA IZVAJALCEV ........................................................................................................... 21

UPORABLJENI VIRI ................................................................................................................... 22





4





1 OPREDELITEV PREDMETA

Projektno (učno) delo z osnovami raziskovalnega dela (PD z ORD) je predmet, ki temelji na

načrtnem in sistematičnem izkustvenem učenju ter omogoča dijaku aktivno vlogo v procesu

izgradnje lastnega znanja in usposobljenosti. Predmet poleg strokovnih znanj različnih

predmetov in področij razvija kompetence, ki dijaku1 omogočajo, da so učinkovitejši v

reševanju problemskih situacij, zmožen uporabljati različne strategije, metode in tehnike

učenja ter pristopa k raziskovalnemu delu. Te veščine so komunikacijske in predstavitvene

spretnosti, učinkovita organiziranost in usposobljenost za upravljanje s časom,

samoocenjevanje ter spretnosti dela v skupini, ki razvijajo tudi voditeljske sposobnosti. To

dijaku omogoča oblikovati realno pozitivno samopodobo za uspešno učenje in delo tudi po

končani srednji šoli.

Namen predmeta je usposobiti dijaka za identifikacijo lastnih potencialov v procesu

prepoznavanja in reševanja problemov v projektih ali raziskavah, kar vključuje načrtovanje,

izpeljavo in kritično vrednotenje lastnih dosežkov. PD z ORD je izrazito usmerjeno v

pridobivanje in razvijanje izkustvenih projektnih znanj in spretnosti, ki dijaku omogočajo

aktivno delovanje v lokalnih skupnostih.

Predmet je zasnovan na osnovi učnih izkušenj, ki jih sestavlja niz med seboj povezanih

delavnic, terenskih aktivnosti, raziskav, dela na učnih poligonih in seminarjev. Z navedenimi

aktivnostmi dijak izgrajuje mrežo znanj in veščin, ki so potrebne za uspešno vključevanje na

trg dela. Pouk temelji na izkustvenem, eksperimentalnem, problemskem in raziskovalnem

pristopu, ki prispeva k razumevanju delovanja današnje družbe, tehnologij in gospodarstva

ter posameznika usmerja k pozitivnemu odnosu do reševanja aktualnih problemov. Predmet

je vsebinsko in didaktično povezan z drugimi predmetnimi področji in spodbuja sodelovanje

strokovnjakov različnih strok.

Za PD z ORD so značilni:

 (interdisciplinarni) problemski pristop;



1 V tem učnem načrtu izraz dijak velja enakovredno za dijaka in dijakinjo. Enako izraz učitelj velja enakovredno za učitelja in učiteljico.





5

 tematski sklopi usmerjeni na življenjske situacije;

 ciljno usmerjene in načrtovane aktivnosti, katerih nosilci so dijaki;

 vključenost dijaka v različne individualne in skupinske projekte na nacionalni in

mednarodni ravni;

 upoštevanje interesov, potreb in sposobnosti dijakov;

 sodelovalnost in odprtost ter velika prenosljivost pridobljenih znanj in veščin;

 prevzemajo odgovornost za reševanje nastalega problema v konfliktnih situacijah;

 razvijanje sposobnosti samostojnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter

presojanja.



Ure, ki so namenjene predmetu, so prerazporejene ure iz obveznih izbirnih vsebin (OIV) za

gimnazijski program. Tematski sklopi Motivacija za projektno in raziskovalno učno delo,

Učenje za učenje, Knjižnično-informacijsko znanje ter Konstruktivno reševanje konfliktnih situacij v procesu projektnega in raziskovalnega dela (mediacija), predstavljajo osnove za

uresničevanje projektnega ter raziskovalnega pristopa v nadaljevanju. Teh tematskih sklopov

dijak v okviru OIV ne obravnava posebej, saj na tem mestu sistematično razvija ta znanja in z

njimi povezane veščine ter jih nadgrajuje v smiselne funkcionalne celote, ki podpirajo

ustvarjalnost dijaka.

Knjižnično informacijsko znanje je kroskurikularna tema, ki ima v gimnazijskem programu

svoj kurikul. Učni načrt za PD z ORD predstavlja smiselna uporaba znanj in veščin, ki jih

gimnazijci lahko v osnovi pridobijo tudi v okviru drugih dejavnosti; predstavlja pa tudi primer

multiperskeptivnega pristopa, ki omogoča proučevanje različnih virov, pogledov in mnenj o

opazovanem-spremljanem dogodku, pojavu ali problemu ter s tem dijaka uči razlikovati

med različnimi interpretacijami, mnenji in stališči o opazovanem pojavu/dogodku/

problemu. Spoznavanje in učenje mediacijskih tehnik dijaku omogoča, da so pri tem uspešni

oz. jim odpira nove perspektive.





6





2 SPLOŠNI CILJI



PD z ORD je splošno izobraževalen predmet, ki temelji na projektno naravnanem pouku in

aktivnem raziskovalnem pristopu. Predmet presega okvirje obveznih gimnazijskih

predmetov, saj se niti vsebinsko niti organizacijsko, pa tudi časovno in prostorsko, ne

omejuje na pogoje, v katerih je organiziran šolski pouk. Predmet se bo izvajal na učnih

poligonih, raziskovalnih in drugih inštitucijah. Vključeval bo terensko delo različnih

predmetnih področij in bo temeljil na ustvarjanju novih znanj, izmenjavi izkušenj, odpiranju v

lokalno skupnost in tudi v mednarodno skupnost.

PD z ORD:

1. Razvija spretnosti, ki so povezane z načrtovanjem in konstrukcijo določenega izdelka ali

dejavnosti (npr: raziskave naravnih virov kot so stoječe vode, podtalnica, prst; izdelava

informativnega gradiva, priprava in vodenje šolskih ekskurzij, šolske izmenjave; organizacija

tematske šolske razstave, kulturne prireditve, konference, izobraževalnega dogodka, ipd.).

Izbira izdelka ali dejavnosti naj bo prilagojena razmeram in potrebam na šoli in v lokalni

skupnosti, kjer se program izvaja.

2. Razvija spretnosti vrednotenja različnih dejavnosti. To pomeni razvoj veščin vrednotenja in opredeljevanja, ki temeljijo na jasno postavljenih kriterijih na področjih glasbene in likovne

umetnosti, filmskega in literarnega ustvarjanja, multimedijskih izdelkov, naravoslovnih

dejavnosti in družbeno političnih dogajanj z namenom prevzemanja odgovornega

državljanstva.

3. Vključuje projekte problemskega tipa, kamor sodi tudi individualno raziskovalno delo

dijaka (npr. zapis motivacijskega pisma, zapis raziskovalnega eseja ali raziskovalne naloge

(inovacijskega projekta), pravilno navajanje virov, veščine učinkovitega javnega nastopanja,

prijava in sodelovanje v domačih in mednarodnih projektih, ipd.).

4. Oblikuje projekte glede na lastne izkušnje in interes (organizacija tekmovanj in prireditev,

priprava gradiva za dogodke, ipd.).

Pomembno je, da je dijak v vseh tipih projektnega učnega dela (so)nosilec oziroma

(so)izvajalec posameznih aktivnosti. Učitelj in drugi strokovni delavci so v vlogi mentorjev in



7

svetovalcev. Dijak je soudeležen pri izbiri vsebin, organizacijskih oblik, učnih metod in tehnik dela in usmerjeni k realizaciji zastavljenih ciljev. Izbira le-teh izhaja iz aktualnih dogajanj, s postavljanjem konkretnih ciljev in povezavo znanj različnih predmetnih področij.

S tem PD z ORD pri dijaku:

• pomaga pri oblikovanju kritičnega pogleda na sodobne družbene probleme in pojave;

• omogoča načrtovanje in spremljavo lastnega učnega procesa;

• razvija sposobnosti in pripravljenost zavzetega, odgovornega in utemeljenega

ravnanja z naravnimi viri;

• razvija eksperimentalno-raziskovalne spretnosti in veščine;

• razvija občutljivost za različne učne strategije;

• spodbuja k zavedanju o odgovornosti za lastno znanje;

• krepi zavest o soodvisnosti naravnih, socialnih in ekonomskih dejavnikih človekovega

razvoja;

• izostri občutljivost do kakovosti lastnih izobraževalnih dosežkov;

 razvija sposobnosti prožnega prilagajanja novemu in osebne avtonomije;

• razvija spoznavne procese, kritično mišljenje in ustvarjalnost;

• usposablja za aktivno pridobivanje znanj in razvijanje različnih sposobnosti s

samostojnim delom in delom v skupini;

• uvaja v socialne oblike učenja in dela z metodami, pri katerih prevladujeta sodelovalno

delo in učenje;

• na osnovi konkretne izkušnje gradi kritičnost in samokritičnost;

• spodbuja lastno ustvarjalnost;

• uči kritičnega iskanja, pravilne uporabe različnih virov in vrednotenja informacij

(zmožnosti presoje, kdaj je informacija potrebna, kako jo poiskati in presoditi njeno

veljavnost);

• razvija sposobnosti samostojnega učenja in oblikovanja konceptov;

• razvija načrtno opazovanje, zapisovanje in uporabo opažanj/meritev;

• spodbuja uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije za zbiranje, shranjevanje,

iskanje in predstavljanje informacij;



8





• razvija eksperimentalne spretnosti in metode raziskovanja, kar vključuje smiselno in

varno uporabo laboratorijske opreme;

• razvija kvalitetne medosebne odnose in odločitvene zmožnosti, ki vključuje zavedanje,

kako znanost vpliva na življenje in okolje in razvijanje medgeneracijskega sodelovanja;

• spodbuja učinkovito sporazumevanje v maternem in vsaj enem tujem jeziku.





3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE



Vsebinski, procesni in odnosni cilji ter vsebine so v učnem načrtu za PD z ORD urejeni po

tematskih sklopih. Vrstni red obravnave je avtonomna odločitev učitelja, zaželeno je

vključevanje strokovnjakov različnih predmetnih področjih. Cilji in vsebine so zapisani za

program gimnazije, v obsegu 140 ur. Obvezna znanja so opredeljena kot znanja, potrebna za

splošno izobrazbo in so namenjena vsem dijakom. Izbirna znanja opredeljujejo dodatna ali

poglobljena znanja, ki jih učitelj obravnava glede na zmožnosti in interese dijakov ter glede

na strokovne zahteve gimnazijskega programa. Splošna znanja so zapisana v pokončnem

tisku, posebna izbirna znanja pa v poševno pisanem tisku. Predvideno število ur je ob

vsakem tematskem sklopu zapisano v oklepaju.



1. Motivacija za projektno in raziskovalno učno delo (4 ure)

Dijak:



se seznani z značilnostmi in cilji PUD in ORD ter posameznimi fazami dela v projektno

vodenih učnih aktivnostih;



vrednoti projektno učno delo v primerjavi z drugimi didaktičnimi sistemi.





9





2. Učenje za učenje (8 ur)

Dijak:

 spozna in razvije spretnosti različnih strategij učenja;

 razvije spretnosti in sposobnosti načrtovanja časa učenja in vrednoti dejavnike, ki

vplivajo na motivacijo za učenje (priprava na učenje, analiza učnih metod in navad znotraj

posameznih predmetnih področji);

 razvije sposobnost za uporabo različnih metod in tehnik učenja (specifično za

predmetna področja);

 primerja, razlikuje in vrednoti med različnimi tehnikami učenja;

 vrednoti različne tehnike učenja z vidika njihovih prednosti in slabosti;

 prepoznava stresne situacije in jih zna premagovati;

 razvije spretnosti tehnik učinkovitega pomnjenja.

3. Knjižnično informacijsko znanje (8 ur)

Dijak:

 spozna, razlikuje in primerja vrste informacijskih virov;

 prepozna ustrezen in relevanten vir;

 na izbranih primerih presodi primernost uporabljenih informacijskih virov;



 zna izbrati informacijski vir glede na hitrost, natančnost, nazornost posredovanj

informacij in glede na potrebo in njim najustreznejši način sprejemanja sporočil;

 razvija strategije poizvedovanja in raziskovanja informacijskih virov za samostojno

delo (uporabljajo tehnologijo za pridobivanje in uporabo informacij);

 aktivno uporablja različne bibliografske baze, do katerih ima šola on-line pristop;

 zna pravilno navajati vire in literaturo (spoštovanje avtorskih pravic);

 razvije spretnosti za smiselno uporabo informacij, kot temelj za samostojno in

vseživljenjsko učenje;

 zna razlikovati med pomembnimi in manj pomembnimi informacijami za rešitev

preučevanega problema.





10





4. Konstruktivno reševanje konfliktnih situacij v procesu projektnega in

raziskovalnega dela (12 ur)

Dijak:

 zna pojasniti pomen šolske mediacije za konstruktivno reševanje konfliktnih situacij;

 prepozna nasilno in nenasilno komunikacijo in se odloča za slednjo;

 razvije veščine/tehnike nenasilne komunikacije, zna poiskati sporazumne rešitve

problema;

 razvije sposobnosti za samostojno opravljanje vloge medvrstniškega mediatorja v

skladu z načeli mediacijskega postopka;

 v konfliktnih situacijah prevzema odgovornost za reševanje nastalega konflikta, zna

prestaviti spor na obvladljivejšo raven.

5. Osnove raziskovalnega dela (58 ur)

Dijak:

 s preučevanjem že opravljenih raziskav izkustveno spozna osnovne korake

raziskovalnega dela;

 preko obiska/ekskurzije ustrezne raziskovalne inštitucije spozna delo raziskovalca kot

poklic;

 na osnovi primerov spozna pomen dobro zastavljenega cilja/namena raziskave in

opredelitev raziskovalnega vprašanja;

 na osnovi praktičnih izkušenj zna postaviti hipotezo in jo s pomočijo teorije in

rezultatov raziskav dokazati ali ovreči;

 zna načrtovati primerne eksperimentalne pogoje in opredeliti raziskovalni problem

ter izbrati ustrezno metodo za njegovo reševanje;

 spozna tehnike pravilnega vzorčenja, pomen kontrolnih skupin, primerjalnih študij in

tveganja pri izpeljavi anketnih raziskav;

 je aktivno vključen v evalvacije rezultatov raziskav in pozna metode vrednotenja

raziskovalnega dela;

 z aktivnim sodelovanjem v projektih razvije sposobnost za jasno opredelitev

raziskovalnega področja;



11







neposredno izkustveno spozna različne raziskovalne pristope v naravoslovju,

družboslovju in se seznani s GIS pristopi in statistično obdelavo podatkov;



razvije sposobnosti timskega dela v sklopu raziskovalnega dela;



zna napisati motivacijsko pismo kot prošnjo za delo na učnih poligonih, v

raziskovalnem laboratoriju, nevladni organizaciji, inštitutu in za pridobitev ustreznega

mentorja;



na osnovi jasno opredeljenega raziskovalnega vprašanja načrtuje raziskavo;



z izkustvenim sodelovanjem in delom razvije sposobnost za samostojno, ustvarjalno

in kritično mišljenje in presojanje, vztrajnost in usmerjenost k realizaciji zastavljenih ciljev

ter spoznajo pomen timskega sodelovanja in upoštevanja dosedanjih znanj pri reševanju

aktualnih problemov;



zna uporabljati izsledke raziskav, jih vrednotiti in povezati z rezultati lastnih raziskav;



svoje raziskovalno delo zapiše na ustrezen način in smiselno uporabi znanja, ki so jih

pridobili v okviru knjižnično-informacijskih znanj;



zaveda se pomena lastne ustvarjalnosti in možnosti za inovativno raziskovalno delo

ter s tem krepi občutek za odgovorno državljanstvo;



svoje raziskovalno delo na ustrezen način javno predstavi;



ob mentorstvu strokovnjaka izdela samostojen načrt poteka raziskovalnega dela

(vsebinski in terminski) ter ga preizkusi na učnih poligonih, šolskem laboratoriju ali drugih

inštitucijah, kjer je možno opraviti raziskovalno delo;



v okviru kompleksno zasnovane raziskave ali projekta aktivno uporablja geografsko –

informacijski sistem (GIS) in programe za statistično obdelavo podatkov;

 se aktivno vključuje v mednarodne raziskovalne projekte.



6. Izvajanje projektnega učnega dela (50 ur)

Dijak:

 zna razlikovati med skupinskim in osebnim (individualnim) projektnim delom;

 razvije sposobnost za delo v skupini;

 prepoznava v kakšni vlogi se v timu najbolje počuti, je učinkovit in napreduje;



12





 razlikuje in primerja kvaliteto dosežkov lastnega dela z dosežki drugih v skupini ali

drugimi skupinami;

 zna razložiti in argumentirati cilje projektnega dela ter na tej osnovi izdelati načrt

aktivnosti, kar pomeni predvideti materialne, prostorske in druge pogoje, finančno in

časovno ovrednoti projekt ter v primeru težav konstruktivno iskati rešitve;

 na izbranih primerih izpelje projektno delo od načrta do realizacije in njegove

evalvacije;

 je aktivno vključen v projektno delo na štirih ravneh zahtevnosti (razredni, šolski,

nacionalni in mednarodni projekti);

 preko samostojnega načrtovanja, izvedbe, predstavitve in evalvacije projekta prikaže

raven usvojenih znanj in veščin;

 pripravi samoevalvacijo na osnovi izkušnje projektnega dela.

4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Standardi znanja se delijo na standarde in na minimalne standarde znanja. Nanašajo na

celotno obdobje v času trajanja predmeta. Minimalni standardi so zapisani v krepkem tisku.



1. Motivacija za projektno in raziskovalno učno delo

Dijak:

 pozna značilnosti in cilje PUD z ORD ter zna našteti posamezne faze dela v

projektno vodenih učnih aktivnostih;

 razume pomen aktivne vloge pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju PUD z ORD.

2. Učenje za učenje

Dijak:

 zna načrtovati lasten proces učenja z vidika časa in predmetnih značilnosti;

 uporablja različne metode in tehnike učenja;

 vrednoti različne metode in tehnike učenja in zna izbrati najustreznejšo zase;



13





 prepozna možne stresne situacije pri projektnem in raziskovalnem delu in ve, kako

jih premagati.

3. Knjižnično informacijsko znanje

Dijak:



pozna in razlikuje vrste informacijskih virov;



aktivno uporablja informacijske vire;



pravilno navaja vire in literaturo;



razvije uporabo informacij kot temelj za vseživljenjsko učenje;



samostojno izbira najbolj ustrezne informacijske vire za reševanje problemov;



kritično presodi primernost uporabljenih informacijskih virov;



pozna in uporablja strategije poizvedovanja in raziskovanja bibliografskih baz za

samostojno delo;



razlikuje med pomembnimi in manj pomembnimi informacijami za rešitev

preučevanega problema.



4. Konstruktivno reševanje konfliktnih situacij v procesu projektnega in

raziskovalnega dela

Dijak:

 loči med nasilno in nenasilno komunikacijo;

 razume vlogo in pomen nenasilne komunikacije v šolskih in osebnih odnosih;

 zna analizirati posledice agresivnega načina izražanja nesoglasja;

 pozna in uporablja osnovne tehnike šolske medvrstniške mediacije (aktivno

poslušanje, »Jaz sporočila«, interpretacija nasprotnikovega zornega kota);

 ovrednoti vlogo in pomen mirnega in konstruktivnega načina reševanja konfliktov;

 se usposobi za šolskega medvrstniškega mediatorja;

 analitično zastavi reševanje konfliktnih situacij z uporabo mediacijskih tehnik.



14





5. Osnove raziskovalnega dela in samostojna izvedba raziskave

Dijak:

 pozna osnove raziskovalnega dela, razume osnovne korake raziskovanja in zna

samostojno oblikovati lastni načrt raziskovalnega dela in motivacijsko pismo;



postavi hipotezo in jo s pomočijo teorije in lastnih rezultatov raziskav dokazati ali

ovreči;



pozna pravila timskega dela;



načrtuje primerne eksperimentalne pogoje in zna opredeliti raziskovalni problem ter

določiti metodo za njegovo reševanje;



uporablja izsledke raziskav, jih vrednotiti in povezati z rezultati lastnih raziskav;



pozna metode vrednotenja raziskovalnega dela;



samostojno izvaja raziskovalno delo, se vključi v delo učnih poligonov in

raziskovalno sodelujejo z drugimi inštitucijami;



vrednoti različne raziskovalne pristope v naravoslovju, družboslovju in aktivno

uporablja GIS pristope ter statistično obdelavo podatkov;



je sposoben učinkovitega javnega nastopanja in zagovora lastnega raziskovalnega

dela.



s svojim delom izkazuje sposobnost za samostojno, ustvarjalno in kritično mišljenje

ter presojanje, vztrajnost in usmerjenost k realizaciji zastavljenih ciljev;



se zaveda pomena lastne ustvarjalnosti in možnosti za inovativno raziskovalno

delo.



6. Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje projektnega učnega dela

Dijak:

 pozna značilnosti individualnega in skupinskega projektnega učnega dela;

 zna našteti osnovne faze projektnega učnega dela;

 loči med cilji projekta in dejavnostmi (aktivnostmi), ki vodijo do realizacije cilja;



15





 načrtuje projektno delo, s katerim bodo realizirali cilj;

 opredeli čas in pogoje, ki so potrebni za izvedbo projekta;

 uporablja pravila, metode in teorijo o projektnem delu v konkretnih, za dijaka novih

problemskih situacijah

 prepozna svojo realno vlogo v skupinskem delu in vloge drugih članov skupine;

 smiselno in pravilno uporablja strokovno terminologijo;

 analitično zastavi reševanje problemov z uporabo različnih strategij;

 aktivno in konstruktivno sodeluje v projektnem delu, upošteva dogovorjena pravila

in teži k uresničevanju cilja projekta;

 argumentirano, na osnovi znanih kriterijev, vrednoti dosežke individualnega in

skupinskega projektnega dela;

 kritično vrednoti rezultate dela in na tej osnovi zapiše načrt za izboljšavo.

5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Učitelju, ki izvaja predmet PUD z ORD priporočamo, da upošteva smiselnost zaporedja

obravnavanih tematskih sklopov, saj se zahtevnost in pričakovana samostojnost dijaka

stopnjujeta od uvoda v predmet (Motivacija s projektno in raziskovalno delo) do njegovega

zaključka - Izvedba samostojne raziskave.





16

Tematski

Št.

Priporočila v izvedbi

sklop

ur2

Motivacija za

4

Dijak na skrbno izbranih primerih preuči bistvene značilnosti projektnega

projektno in

in raziskovalnega dela ter ga primerja z drugimi didaktičnimi sistemi.

raziskovalno

učno delo.

Učenje za

8

Delavnice, v katerih dijak prepoznava lastne stile spoznavanja in učenja,

učenje.

oblikuje predmetno specifične učne strategije ter se nauči kako

premagovati stres ob preverjanjih in ocenjevanjih znanja (vključevanje

šolske svetovalne službe in ustreznih strokovnjakov s tega področja). Ni

nujno, da se tematski sklop izvaja v strnjeni obliki. Med šolskim letom je

smiselno večkrat preveriti strategije učenja posameznih predmetnih

področij.



Knjižnično

8

Obisk dobro opremljene knjižnice, ki vključuje delavnice z različnimi

informacijska

informacijskimi viri in bazami podatkov; dijak naj razvije strategije

znanja.

poizvedovanja in raziskovanja informacijskih virov in se na primerih uči

pravilnega navajanja virov in literature.

Predlagamo delavnice za razvijanje spretnosti smiselne uporabe informacij

ter razvijanja zmožnosti o razlikovanja med pomembnimi in manj

pomembnimi informacijami (medpredmetno delo).



Konstruktivno

12

Dijak preko ustreznega video, slikovnega in pisnega materiala, igre vlog in

reševanje

razprav, prepoznava nasilno in nenasilno komunikacijo ter preko

konfliktnih

neposredne izkušnje (npr. igra vlog) razumo vlogo in pomen nenasilne

situacij v

komunikacije v šolskih in osebnih odnosih.

procesu

projektnega in

Preko delavnic in neposrednih izkušenj poznajo in uporablja osnovne

raziskovalnega

tehnike šolske medvrstniške mediacije in analizira posledice agresivnega

dela.

načina komunikacije. Spozna šolske mediatorje in se praktično usposobi za

mediacijo, kot metodo reševanja konfliktov.



Osnove

58

Na osnovi dobrih primerov dijaških raziskovalnih nalog prepoznava

raziskovalnega

osnovne korake v raziskovalnem delu ter strukturo raziskovalne naloge.

dela in

Na osnovi hipotetičnih ali realnih primerov se uri v postavljanju dobrih

samostojna

raziskovalnih vprašanj in ustreznih hipotez. Pestrost raziskovalnih metod,

izvedba

njihove prednosti in omejitve, spoznava v okviru različnih predmetnih

raziskave.

področij in preko ekskurzij v raziskovanih inštitucijah ter učnih poligonih

širom Slovenije. Vsak dijak vsaj en dan preživi tudi v neposrednem stiku s



raziskovalcem, ki mu je to poklic.

Vsak dijak naj se nauči napisati ustrezno motivacijsko pismo (prošnja za

mentorstvo, delov raziskovalni inštituciji, ipd.) ter na tej osnovi, pod

vodstvom usposobljenega mentorja, opravi raziskovalno delo. Dijak naj

ima za ta del na voljo vsaj 25 ur, od tega 5 ur za konzultacije z mentorjem.



2 predlagano število ur



17

Raziskovalna naloga (ali razširjen esej) naj obsega od 2000 – 4000 besed in

ima predpisano strukturo (glej Priročnik za pripravo raziskovalne naloge).



Načrtovanje,

50

Projektno delo dijaka je zasnovano na štirih ravneh zahtevnosti - razredni

izvajanje in

projekti, projekti na ravni šole, vključevanje v projekte na nacionalni ravni

vrednotenje

in vključevanje v mednarodne projekte.

projektnega

učnega dela.

Vsak dijak mora v svoji dijaški mapi prikazati vsaj en primer aktivnega

vključevanja na vseh štirih ravneh zahtevnosti, z vsemi fazami projektnega



dela. Za vsako od ravni je značilno, da gre dijak skozi faze načrtovanja,

izvajanja in vrednotenja projektnega dela:

1. Idejna zasnova projekta

2. Makro priprava projekta

3. Mikro priprava projekta (vključuje usmerjanje in usklajevanje)

4. Izvedba projekta

5. Sklepna faza projekta z evalvacijo

Vsebina projektov naj izhaja iz potreb lokalne skupnosti in interesov dijaka.

Didaktično priporočilo je, da se dijak pravilnega pristopa, izvajanja in

vrednotenja, najprej uči z zgledi (1. in 2. letnik), kasneje je v svojem delu

čim bolj samostojen.



Preglednica 1. didaktična priporočila pri posameznih tematskih sklopih

Dijaku se v okviru PD z ORD oceni izdelek in/ali storitev in/ali zagovor. Število ocen in način

ocenjevanja je avtonomna odločitev učitelja. Ocenjevanje znanja naj zajema raznolike

pristope, poudarja stimulativno vlogo ocene ter sodelovanje in soodgovornost dijaka,

ugotavljanje metakognitivnih sposobnosti (možnost uporabe dijaške mape) ter razvijanje

veščin samoocenjevanja za doseganje kvalitetnega znanja. Učitelju priporočamo uvajanje

dijaške mape (portfolijo) kot instrumenta za razvojno spremljanje dijakovih dosežkov. Ocene

so številčne.





18





Medpredmetno povezovanje



Možnosti medpredmetnega povezovanja so izjemno raznolike. Pogojene so z izbiro

konkretnih vsebin, organizacijo izvedbenega predmetnika (npr. možnost fleksibilnega urnika)

in vključevanja zunanjih strokovnih sodelavcev. V preglednici 2 in 3 so navedene nekatere

možnosti, ki jih ponujajo posodobljeni učni načrti.



Predmet

Tematski sklop



Biologija

Raziskovanje in poskusi, ekologija; strategije učenja.



Fizika

Merjenje, fizikalne količine in enote, naravoslovna metoda poučevanja naravnih

pojavov; strategije učenja.



Kemija

Uvod v varno eksperimentalno delo; strategije učenja.



Matematika

Realna števila, statistika (merske napake, obresti račun, linearna funkcija -

reševanje problemov z linearnim programiranjem, eksponentna funkcija in

naravna rast, uporaba znanja realnih funkcij pri matematičnem modeliranju,

matematično raziskovanje, iskanje vzorcev, zaporedja, popolna indukcija,

uporaba grafičnih računal in matematičnih programov (primer: Geogebra,

Graph, Mathematica, Mathlab, Exel, Scientific Workplace) pri reševanju

problemov, pri iskanju generalnih rešitev, pri matematičnem modeliranju in pri

pisanju matematičnih tekstov).



Informatika

Programska oprema, računalniško omrežje, obdelava podatkov, predstavitev

informacij; strategije učenja.



Slovenščina

Razvijanje zmožnosti kritičnega sprejemanja in tvorjenja neumetnostnih besedil.



Tuji jeziki

Razvijanje zmožnosti kritičnega sprejemanja in tvorjenja neumetnostnih besedil

v tujem jeziku; strategije učenja.



Ostali gim.

Vpliv znanosti (znanstvenih odkritij) na razvoj posameznih strokovnih področij;

predmeti

strategije učenja; načini in metode raziskovanja v sociologiji, psihologiji,

filozofiji; šolanje, množični mediji in komunikacija, znanost - družbeni razvoj in



19

ekološka vprašanja, delo, moderne družbene organizacije in prosti čas.



Preglednica 2: medpredmetne povezave



Cilji

Primeri in opisi

Dijak:

Ob mentorstvu

Primer (BIO-GEO-SLO–ZV): na učnem poliognu v Modražah prepozna

strokovnjaka izdela

vrste živali, njihove življenjske pogoje, izdela načrt hranjena in skrbi za

samostojen načrt poteka

živali, pri čemer povežejo znanje biologije, geografije, zdravstvene vzgoje

raziskovalnega dela

in tehnike. Dijak se razporedi v skupine in po načrtu poskrbi za živali na

(vsebinski in terminski) ter

način, da opravi potrebno delo (hranjenje, čiščenje in stiki z živalmi).

ga preizkusi na učnih

poligonih, šol. laboratoriju

ali drugih primernih

prostorih.

Uporabi knjižnično-

Primer (ANG/TJ/ INF/vsi ostali gimn. predmeti). Dijak napiše kratko

informacijsko znanje pri

seminarsko nalogo na določeno temo, kjer bi moral prepoznati in

izdelavi referatov,

poiskati ustrezne vire, pravilno navajati literaturo in vire, samostojno

seminarskih in projektnih

povzemati iz različnih besedil, parafrazirati, itd..

nalog pri različnih

Vse naloge so predstavljene na internetni spletni strani, ki omogoča

predmetnih področjih.

neposredno komunikacijo med deležniki. Predlog: "wiki peskovnika" ,

kjer lahko sodelujejo visi dijaki. Na osnovi izkušenj in primerov dobre

prakse dijak izdela še video gradivo, ki služi kot Navodilo za izdelavo

projektne naloge. Vsebovati mora vse korake, napotke, načine, kako to

narediti, opremljeno s konkretnimi primeri.

Izdela idejno zasnovo za

Primer (BIO – KEM- MAT- FIZ). Okoljski monitoring izbranega ekosistema

projekt, ga izpelje in

(reka, potok, gozd, …) v neposredni bližini šole.

vrednoti.

Primer (SLO-ZGO-GLA-LUM-KEM-BIO) – oživljene besede spomina.

Projekt, kjer dijak s pomočjo pisnih in ustnih virov informacij ponovno

oživi pozabljene običaje, tehnike dela in umetniške stvaritve, ki jih

postavi v sodoben čas in jim ponovno omogočijo, da v prostoru oživijo.



20





Konstruktivno rešuje

(Kroskurikularno) Dijak se aktivno vključi v izrekanje alternativnih

konfliktne situacije v

vzgojnih ukrepov in konstruktivno prispeva k bolj ustvarjalnim, pravičnim

procesu projektnega in

raziskovalnega dela.

in varnim pogojem dela na šoli.

Preglednica 3: Cilji in primeri dejavnosti medpredmetnih povezav

PD z ORD se praviloma izvaja kot timsko dela učiteljev različnih strokovnih področjih oz. na način

sodelovalnega poučevanja.



MATERIALNI POGOJI ZA IZVEDBO POUKA



Sodelovanje z razvojnimi centri narave (npr. Poljčanah) za uvodne seminarje, predavanja,

delavnice ter učnimi poligoni za opravljanje projektnega dela.

Oprema za izvajanje raziskovalnega dela (šolski laboratorij, raziskovalni laboratoriji).

Običajna oprema v gimnazijah, ki jo dijak lahko uporablja za izvajanje projektnega dela.



ZNANJA IZVAJALCEV



Učitelj izbirnega predmeta projektno delo z osnovami raziskovalnega dela mora imeti znanja

kot jih mora imeti učitelj ali svetovalni delavec v izobraževalnem programu gimnazije.





21





UPORABLJENI VIRI



Zorec Honthaner, K., Keuc, Z., Bedenik, B., Fekonja, R. Priročnik za pripravo raziskovalne

naloge (2011). Raziskovalno delo dijakov. II. gimnazija Maribor. ISBN 978-961685200-5



Knjižnično informacijsko znanje. Učni načrt gimnazija. (citirano 30.5.2011). Dostopno na

naslovu:

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/un_gimnazija/k_

knjizn_inf_znanje_gimn.pdf



Obvezne izbirne vsebine. Kurikul gimnazija. Zavod za Šolstvo R Slovenije (citirano

30.5.2011). Dostopno na naslovu:

http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/gimnazija/obvezne_izbirne_

vsebine.htm





22