Od 1. nov. dalje
naročnina mesečno 80 din. za inozemstvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 06 din. za Inozemstvo 120 din.
Uredniitvo: Kopitarjeva ul.6/ITL TeL 40-01 do 40-05
SLOVENEC
Izhaja vsak daa zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika.
Cek. ra&j LJubljana 6L 10.650 za naročnino In Stev. 10.349
u Inaerate. Opra*ai Kopitar
Jeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-09 PodruLi Maribor, Celje, PluJ, Jesenice, Kranj, Novo mesto.
Trbovlje
Italijanske čete zasedle otok Krf in Prevezo
Italijansko vono poročilo št. 326
Nekje v Italiji, 27. aprila. Štefani. Vojno poročilo št. 326 generalnega šlaba italijanskih vojnih sil pravi:
Med očiščevalnimi operacijami v severni Albaniji in v Epiru je bilo ujetih mnogo jugoslovanskih in grških vojakov ter zasežena znatna množina orožja, municije in prevoznih sredstev.
V C i r e n a i ki so bili ob močnem sodelovanju našega letalstva na fronti pri Tobruku odbiti napadi sovražnih tankov in pehote. Uničili smo 7 tankov ter voč oklepnih avtomobilov. Ponoči 26. aprila so sovražna letala bombardirala Bengazi in povzročila nekaj žrtev ter nekaj gmotne škode. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva. Žrtev letalskega bombardiranja Tripolisa je bila 101 oseba, med katerimi je 20 Italijanov. Ranjencev je približno 300.
VVzhodniAfrikije bilo pri Džimi sestreljeno od protiletalskega topništva Io*alo tipa Hurricane.
Italijansko vo no poročilo št. 327
Nekje v Italiji, 28. apr. Štefani, s. Uradno poročilo It. 327 glavnega štaba italijanskih vojnih sil pravi:
Oddelki letalstva in črnih srajc so davi lascdli Krf, bataljon motorizirane pehote pa je danes zjutraj tudi zasedel Prevezo.
V	Cirenaiki je na bojišču pri Tobruku sovražnik še enkrat poskušal izvesti ofenzivni napad s tanki in pehoto. Bil pa je odbit in je imel izgube. Oddelki italijanskih ' in nemških bombnikov so v strmoglavskih poletih napadli v okolici Tobruka sovražne baterije, motorizirana sredstva in sovražna taborišča.
V	vzhodni Afriki se sovražni pritisk nadaljuje, prav tako pa tudi odločen odpor naših čet. Dessie smo izpraznili. Sovražni napadi v odseku Alaghi so bili odbiti.
Naša podmornica, ki ji poveljuje korvetni kapitan Salvatore Todaro, je na Atlantiku potopila sovražno pomožno križarko z 10 000 tonami
Duce
generalu Cavalleru
Tirana, 28. aprila. Štefani, s. Duce in Ministrski predsednik Mussolini je poslal vrhovnemu poveljniku italijanskih oboroženih sil v Albaniji, armadnemu generalu Cavalleru, brzojavko, v kateri mu je izrazil svojo najvišjo pohvalo za doseženo zmago. Brzojavka se glasi:
General Cavallero, Tirana. — Ob tej uri zmage Vam želim izraziti svoje najvišje priznanje za Vašo zaslugo, da ste v štirih mesecih pripravili vse potrebne in zadostne pogoje za zmago italijanskega orožja. Bistvo teh pogojev je bilo, da je bil spričo njih strt sleherni sovražni odpor in da se je vsem borcem vlila vsaka materialna in moralna pobuda za veliki udar. Naj velja moje visoko priznanje Vam za Vaše delo, vsem poveljstvom in četam! Naj zanj vsi zvedo! — Mussolini.
Nemške čete v Atenah
in na Peloponezu
Nemška vojna poročila o napredovanju na Grškem
Berlin, 27. aprila. Štefani. Nemško vrhovno voj. poveljništvo objavlja v posebnem poročilu:
Po silovitih napadih prednjih straž nemške oklopne divizije proti bežeči m angleškim za-ščitnicam so nemške čete ob 9.25 dopoldne vkorakale v Atene. Na Akropoli vihra zastava s kljukastim križem.
Berlin, 27. aprila. Štefani. O zavzetjn Aten so se zvedele še naslednje podrobnosti: ,
Nemške motorizirane čete so zavzele mesto med 9 in 10 dopoldne. Nemci, kolikor jih je še ostalo v Atenah, so sprejeli nemško vojsko s silnim navdušenjem. Prebivalstvo je bilo povsem mirno. Iz vrst množice so se culi vzkliki začudenja spričo silne oborožitve in strumnega nastopa nemških čet.
Berlin, 27. aprila. DNB: Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo:
Čete nemške vojske, ki se bore v Grčiji, so dosegle zasledovaje sovražnika čez črto Tebe—Chalkis danes ob 9.25 Atene.
V	drznem napadu iz zraka so zavzeli padalci že 26. aprila zjutraj Korintsko ožino, kakor tudi mesto Korint. Mnogo Angležev je bilo ujetih, ostanek pa se je v divjem begu umaknil proti jugu.
Ob vstopu v Korintski zaliv je pridrla osebna standarfa »Adolf Hitler« po nezadrž-ljivem napredovanju čez zaliv Patras na Pelo-ponez in zavzela po zlomu sovražnega odpora pristaniško mesto Patras.
V	grških vodah so prizadela letala 25. aprila sovražniku nove hude izgube na ladjah. Uničila so tri trgovske ladje s skupno 27.000 tonami, med njimi dva velika transportna parnika in poškodovala z bombami še dve nadaljnji trgovski ladji.
V	severni Afriki so bile angleške sile, ki so udarile v smeri nn Capuzzo—Sollum, v protinapadu poražene s sodelovanjem letal in vržene proti jugu. Pri tem je bilo uničenih 7 sovražnih oklopnih voz in več oklopnih izvidnikih voz.
Poskusi za vdor iz Tobruka so se izjalovili.
Podmornice so potopile na Atlantiku 5 sovražnih trgovskih ladij s skupno 39.148 tonami.
Bojna letala so uničila včeraj na morju okrog Anglije trgovsko ladjo s 5000 tonami, v nizkem poletu pa neki angleški rušilec. Tretja ladja, ki je biln naložena s sestavnimi deli za letala, je prejela dva bombna zadetka v polno.
Zadnjo noč so bombardirala bojna letala r. dobrim učinkom ponovno luko za preskrbo in ladjedelnice Liverpool kakor tudi druga pristanišča ob angleški južni in vzhodni obali.
Stražna ladja s 1000 tonami je bila potopljena.
Na nekem nočnem letališču sovražnika so nastali požari v hangarjih in zakloniščih.
Dalekostrelne bojne baterije vojne mornarice so z dobrim uspehom obstreljevale v do-verskem pristanišču zasidrane ladje.
Sovražnik je izgubil pri dnevnih poletih nad obalo zasedenih krajev in nad zapadnimi in vzhodnimi Frizijskimi otoki štiri letala, med njimi trf po lovcih, eno pa po protiletalskem topništvu.
Zadnjo noč je metal sovražnik na raznih zasedenih krajih in nad severno nemško obalo rnzHirnlnn in za/.iaalne bombe, predvsem na stanovanjske dele mesta Hamburga. Vojne ali
vojaške škode ni bilo. Nekaj civilnih oseb je bilo ubitih in ranjenih. Dve sovražni bojni letali sta bili sestreljeni.
V bojih pri Termopilah se je posebno odlikoval stotnik pehotnega polka Baacke. V žilavem nočnem boju proti sovražniku, ki je bil v pripravljeni postojanki, je osvojil s premakljivim oddelkom važno sotesko in zaplenil
24 topov.	.....
Berlin, 28. aprila. DNB. Angleški radio je snoči objavil trditev, da so nemška letala bombardirala Atene in da so z ognjem iz strojnic obsipavala mesto. Toda nemški pristojni krogi izjavljajo, da je ta angleška trditev popolnoma izmišljena. Nemško vojaško poveljstvo odločno izjavlja, da Atene niso bile bombardirane in iz letal tudi nikdo ni streljal na prebivalstvo grškega glavnega mesta.
Nemške čete v Korintskem zalivu
Rim, 28. aprila. Štefani, s. Dnevniki pišejo, da se vojna v Grčiji bliža koncu zaradi bojev v zadnjih dneh in zaradi zasedbo Aten. Listi tudi poudarjajo, da sta obrežji Korintskega kanala pod nadzorstvom nemških oddelkov. »Po-polo di Roma« piše, da je komaj pred tremi tedni angleški radio napovedoval uspehe na Balkanu in je tedaj tudi razglasil, da se je angleški ekspedicijski zbor izkrcal v Grčiji, pa so že nemške čete zasedle Atene in se nemška zastava vije na Akrojjoli. Zaključek bojev pa predstavljajo uspešni napadi nemškega letalstva na angleške ladje na Egejskem morju.
Uradni razglasi
Plačevanje dolgov v neitaliiansko ozemlje
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi svoje odredbe z dne 22. aprila 1941-XIX, št. 6, s katero se prepovedujejo izplačila fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslov. države, ki ni zasedeno po Italijanski Vojski, in s katero je odrejena obveznost položbe zadevnih zneskov pri Hranilnici dravske banovine,
odreja:
Člen 1. Rok, ki ga določa člen 2. naredbe z dne 22. aprila 1941-XIX, št. 6, za položbo zneskov, ki jih dolgujejo ustanove in zasebniki fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po Italijanski Vojski, se podaljšuje do dne 3. maja I941-XIX.
Člen 2. Kdor ima na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski Vojski, svoje bivali-šč.e zunaj mesta Ljubljane, je upravičen, da izvrši položbo v istem roku razen pri HraniL nic.i dravske banovine za njen račun tudi pri poštnih uradih..
Člen 3. Ta odredba stopi v veljavo z današnjim dnem.
Ljubljana, 26. aprila 1941 -XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: EMILIO GRAZIOLI,
Naredba Kr. Civ. Komisarja podaljšuje torej rok, ki je veljal do 26. aprila, do 3. maja 1941-XIX. Ta rok v čl. 2. naredbe z dne 22. apr. se nanaša na naslednje:
»Zneski, ki jih pravne ali zasebne osebe iz kakršnega koli naslova dolgujejo fizičnim ali pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ga italijanska vojska ni zasedla, se morajo položiti do 26. apriln, še ne zapadle obveznosti, pa na dan dospelosti pri Hranilnici dravske banovine, ki bo odprlj} račun na ime osebe, v katere korist bi se imelo plačilo izvršiti.*
Spreiemi pri
Kr. Civilnem Komisarju
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je danes sprejel Nadzornika O. N. D. za Julijsko Benečijo, ki ima od Predsednika O. N. D. Ekscelence Parentija nalog, da vzporedi dopola-voristično delovanje v omenjenih ozemljih. Kr. Civilni Komisar je izrazil svoje živo zadovoljstvo za vse, kar je bilo storjeno in zlasti za poslovanje Dopolavora Oboroženih Sil v Ljubljani, ki razpolaga z dvorano za predvajanje filmov, za branje, za pisanje, za kopanje, s telovadnico in z avtomobilskim odelkom. Dal je navodila za vse važnejše kraje zasedenega ozemlja, zlasti za tiste, kjer so razporejene čete, da se tam ustanove podružnice Dopolavora, ki bodo imele naloge razvijati delo za pomoč in za razvedrilo tudi z ozirom na prebivalstvo.
Dopoln;lo k ureditvi valutnih razmer
Rim, 26. aprila, p. »Uradni list« objavlja naslednje norme za valutne odnošaje med ozemlji Kraljevine Italije in ozemlji bivše Kraljevine Jugoslavije, ki jih je zasedla italijanska vojska glede uvoza vrednostnih papirjev.
Čl. 1. Prepovedan je uvoz na italijansko ozemlje jugoslovanskih bankovcev, pa tudi valut in nakazil in kakršnih koli vrednostnih papirjev z izjemo delnic, ki se glase na jugoslovansko valuto.
Čl. 2. Obstoječa prepoved izvoza na ozemlja italijanske države in uvoza na to ozemlje državnih bankovcev ali bankovcev Italijanske banke valutnih papirjev, nakazil ali katere koli vrste vrednostnih papirjev, ki se glase na italijanske lire, se nanaša na izvoz in uvoz omenjenih papirjev in vrednosti med ozemljem Italijanske države in ozemljem zasedenim po italijanskih četah.
Cl. 3. Uvoz na italijansko ozemlje državnih papirjev in obligacij ter delnic kakršne koli vrste, čeprav se glase na razne druge valute
kot je italijanska, je dovoljen samo s polil jat-vijo po pošti nn Ilplijansko banko ali na eno izmed bank, ki je avtorizirana delati kot podružnica Italijanske Banke v smislu čl. 10 dekreta z dne 8. decembra 1934-XI1I. Prepovedana je Iudi vsnkti druga oblika uvoza na ozemlje Italijanske države vrednostnih papirjev, ki so tu našteti. Banke navedene zgoraj, ki dobe po pošti navedene vrednostne papirje iu vrednosti sploh, lahkn vzamejo za depozit k sebi kot vsaka druga banka na področju Italijanska države, ki ima za lo pravico, brez dovoljenja p« Nacionalnem institutu za izmenjavo z inozemstvom, čeprav gre samo za tvorilev depozita » korist osebam, ki stanujejo v inozemstvu. Vsak nadaljni prenos takih depozitov kakor tudi vsak prenos, odnosno gibanje papirjev iti vrednosti, navedenih zgoraj, ki so inozemskega izvora in lastništva (tudi če so bili prej na italijansko ozemlje, preden je stopila la naredbo v veljavo) je podvržen predhodni odobritvi Nacionalnega instituta za izmenjavo z inozemstvom.
Ta nnredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu« Kraljevine Italije.
Kr. Civilni Kom sar v Črni gori
•	Rim, 27. aprila. Štefani: Nj. Veličanstvo
•	Kralj in Cesar je z dekretom imenoval opolno-ntočenega ministra Mazzolinija zn Kraljevega Civilnega Komisarja v Črni gori. Kr; Civ. Komisar Mazzolini je že odpotoval v Črno goro.
Junaška smrt
Rim, 27. aprila. Štefani: Nn grškem bojišču je padel Fašistični Konzul Secondo Meneghetti, ki si je bil pridobil velike zasluge za razširjenje Fašističnega Gibanja. Meneghetti se je bojeval že v Vzhodni Afriki in v Španiji.
Proračun italijanskega zunanjega
ministrstva sprejet
Rim, 28. aprila. Štefani, s. Finančni odbor Je danes sprejel proračun za zunanje ministrstvo in sicer z vzklikom.
Velike izgube angleškega ladjevja
na Grškem
Berlin, 28. aprila. Radio Roma. s. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je nemško letalstvo dne 26. aprila na progi iz Pireja na Kreto uničilo vsega 30 parnikov s skupno 85.000 tonami. Dne 27. aprila pa so letala potopila še 12 ladij s skupno 35.000 tonami.
Berlin, 28. aprila. Štefani, s. »Borsen Zeitung« poudarja, da je bilo zaplenjenih izredno mnogo sovražnih ladij. Nemške mornariške sile so dosedaj zaplenile 2,000.000 (on sovražnega brodovja, kar pomeni, da je sovražnik od začetka sovražnosti izgubil 12,000.000 ton.
Berlin, 28. aprila. DNB. Nemški pristojni krogi izjavljajo, da so izgube angleške mornarice v vodah okoli Grčije resnično zelo velike. Izredne uspehe nemških letalskih napadov na angleško brodovje prevoznih ladij potrjujejo tudi v Atenah. Iz vse Grčije prihajajo poročila, da meče morje vedno več trupel angleških vojakov na obalo Egej-skega morja. Lansko leto je bil Dunkerque namreč mogoč, ker je bilo delo nemškega letalstva precej ovirano zaradi megle, prav tako pa je bila angleška obala prav blizu.
Tokrat pa so morale prevozne ladje računati na razdaljo več kot 100 km, če so iz grških pristanišč hotele odpeljati angleške čete na otok Kreto. Letos v Grčiji uspešen beg ni bil več mogoč
in so tako bile angleške čete v Grčiji teh nekaj tednov v pravem peklu.
Ves svet je pod silnim vtisom nemške zmage v Grčiji. Uradni angleški krogi v Londonu sicer molče, vendar pa so morali tudi v Londonu objavljati izTedna nemška uradna poročila v uspehih v Grčiji in nazadnje o zasedbi Aten. Pri tem so v Londonu v svoji nemoči dodajali k vestem samo to, da še niso potrjena in da prihajajo iz nemških virov. Vse to dokazuje, da so v Londonu v veliki stiski in da se že zavedajo obsega svoje katastrofe.
Berlin, 28. aprila. DNB. Angleški in ameriški listi potrjujejo, da je razburjenje v Avstraliji vedno večje zaradi toga, ker da so na grškem bojišču imeli največ žrtev ravno avstralski in novozelandski oddelki. Zlasti se javno mnenje razburja zaradi tega, ker so avstralske in novozelandske četo morale kriti umik angleških čet iz Grčije.
San Sebastiano, 28. aprila. Radio Roma. s. Avstralski ministrski predsednik je od Churrhila dobil dovoljenje, da se lahko vrne v domovino. Z nameravano imperialno konferenco ne bo nič. Ministrski predsedniki raznih dominionov so odbili vabilo.
Hitler
v Celovcu In Mariboru
Celovec, 28. aprila, j. Radio Bratislava: Voditelj Nemčije Hitler je bil včeraj v Celovcu in ja obiskal pokrajinskega voditelja za Koroško Ku-čero. Ljudstvo je voditelja Nemčije povsod izredno navdušeno sprejelo. Predvčerajšnjim je Hitler obiskal Maribor.
Nemško vseučilišče v Poznanju
Berlin, 28. aprila, j. Nemški radio: Nemški prosvetni minister Rust je včeraj v Poznanju odprl novo nemško Univerzo, ki nosi ime Adolfa Hitlerja. Odprtje je bilo določeno za proslavo 52. rojstnega dne voditelja Nemčije. Minister Rust je v svojem govoru rekel, da je Hitlereva vojska osvobodila vzhodne pokrajine in jih privedla nazaj v nemški rajh. S tem bodo kulturni zavodi v vzhodnih pokrajinah znova prevzeli in poživili kulturno in kolonizatorsko poslanstvo, kakor so ga pred svetovno vojno izvrševali nemški naseljenci v teh krajih.
Alarm v Gibraltarju
Madrid, 28. aprila. Štefani, s. Danes so v Gibraltarju imeli alarm zaradi lega, ker so v bližini ugotovili navzočnost sovražnih podmornic. Letalonosilka »Argua« je takoj poslala dve letali, prav tako pa sta odšla dva rušilca in ena podmornica iskat sovražnika, vendar so se vse enote kmalu obrnile. V Gibraltar so prišla moderna letala in pristala na letališču.
Izgubljena
ameriška diplomatska pošta
London, 2t>. aprila, j. Radio Graz: Ameriško poslaništvo v Londonu je sedaj po ovinkih uradno priznalo, da je bilo več ameriških prevozov za Anglijo potopljenih na Atlantiku od nemških podmornic in ladij. Poslaništvo je namreč sporočilo, da sta na poti od Netvvorka do Londona izginila dva atašeja ameriškega poslaništva v Londonu. Prav tako je izginilo, oziroma ni prispelo na svoje namembno mesto 65 zavojev diplomatske pošte, ki bi jo moralo iz Washingtona dobiti ameriško poslaništvo v Londonu. Vse to dokazuje, da so nemške oborožene silo potopile precej ameriških pošiljk za Anglijo.
Sofija, 28. aprila. Radio Roma. s. V Sofiji so se začela gospodarska pogajanja med Nemčijo in Bolgarijo.
Japonska vojska prodira v Južno Kitajsko
Tokio, 24. aprila, j. Štefani: Japonska vojska je pospešila svoje operacije na južnem Kitajskem. Te operacije so predigra splošnega japonskega napada na južne dele Azije, kajti le tako bo Japonska lahko uvedla popolno blokado kitajskega ozemlja in bo preprečila vsak dovoz vojnega materiala in drugih potrebščin maršalu Čangkajšku. Nastop japonske vojske v tem delu Kitajske pomeni za Anglijo veliko nevarnost in nevšečnost. To priznavajo v Londonu sami.
Berlin. 28. aprila. DNB. Kakor se je izvedelo, morajo sedaj v Plymouthu 250.000 ljudi hraniti iz javnih skupnih kuhinj. Vsi ti ljudje so po zadnjih bombardiranjih namreč brez strehe in večinoma iudi brez hrane
t
Avdience pri Nj. Vel. Kralju in Cesarju
Rim, 27. aprila. (Štefani) Včeraj zjutraj ob 10.30 je Nj. Vel. Kralj in Cesar sprejel v poslovni avdijence v Kraljevski palači v Kvirinalu Ek«c. dr. Diomedesa Arisa Schreiberja, izrednega poslanika in opolnomočenega ministra pri Kraljevem Dvoru. Nato je Vzvišeni Vladar sprejel Eksc. dr. Vasilea Grigorcea, ki ntu je predložil poverilna pisma kot izredni poslanik in opolnomočeni minister Romunije pri Kraljevem Dvoru.
Zastopnika Kr. italijanskih civilnih in vojaških oblasti pri sv. maši v stolnici
V nedeljo dopoldne ob 10 se je pripeljal 8 svojim spremstvom v ljubljansko škofijsko stolnico g. Kr. Civilni Komisar Grazioli in general g. F i o r c n z o 11 i in sta se udeležila slovesno nedeljske sv. maše, ki jo je daroval stolni kanonik g. dr. Gregor Žerjav. I Pri vratih sta visoka dostojanstvenika sprejela stolni župnik kanonik dr. Klinar in stolni vikar Ant. Oreh ar, ki sta oba dostojanstvenika tudi po sv. maši spremila.
Obisk visokih dostojanstvenikov z vsem spremstvom jo napravil najboljši vtis.
Oba dostojanstvenika sta s spremstvom vred darovala tudi v puščico kakor drugi verniki.
Slovesnost zastav v Dubrovniku
, Slovesnost izobešanja zastave so imeli v nedeljo tudi v Dubrovniku vpričo poveljnika italijanske divizije, vseh vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti. Po izobešenju italijanske tribarvnice je du-brovniški župan izobesil tudi starodavno rdečo bojno zastavo mesta Dubrovnika, kakor ob zgodovinskih vzvišenih prilikah. Slovesnost je potekla med navdušenimi manifestacijami radosti in veselja ter vdanosti do Vladarja in Duceja. (Štefani)
Sv. oče govori jezuitom vsega sveta
Vatikansko mesto, 27. aprila. Štefani. a. St. oče je davi v Blagoslovni dvorani sprejel družino Jezusove družbo iz Rima in okolice. Družba je te dni praznovala četrto stoletnico ustanovitve. Prisotni so bili: general P. Lcdochowski, člani generalne kurije, ravnatelji in gojenci čolskih in vzgojnih aavodov ter številno zastopstvo različnih apostolatnih ustanov, skupaj okoli 4000 oseb.
Papeža so sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem. Ko je sedel na prestol, je pater Ledechovvski imel vdanostni nagovor ter je sv. očetu izročil bogat umetniški relikviarij z ostanki svetnikov, članov jezuitskega reda.
Sv. oče Pij XII. jo v zahvali za dar opom-
nil, da hoče Jezusova družba vedno biti in živeti v službi papeževi, njeni člani pa so vedno bili glasniki Kristusove vere ▼ svetu, štiri stoletja družblnega življenja »govorno pričajo o njenih čudovitih uspehih. Ta zgodovina družbe, v kateri se nadaljuje duh njenega velikega ustanovitelja sv. Ignacija, so s svojimi svetniki vpleta v zgodovino Cerkve. Med zaslugami jezuitov je sv. oče omenil zlasti delo, ki ga izvajajo na področju vzgoje in izobrasbe mladine, katero hočejo usmerjati h kreposti in k Bogu.
Na koneu je sv. oče podelil apostolski blagoslov pričujočim ter vsem jezuitom, razkropljenim po svetu.
Bolgari zasedajo Macedonijo
Sofija, 27. aprila, Štefani: Bolgarska vojska je zavzela Bitolj, Florino, Veles, Prilep ter še
nekaj drugih krajev nekdanje južne Srbije. Prebivalstvo je bolgarskim četam povsod prirejalo navdušene sprejeme. — Nemški poslanik v Sofiji je obiskal Skoplje ter bil deležen nvdušenega sprejema.
Milana, 27. aprila. Milanski lisi »Corriere della Sera« od 27. aprila prinaša članek, kjer naglasa, kaka krivica se je Bolgariji godila, ko je bila oropana sadov svojih zmag leta 1913 nato pa še po verzaiskem miru znova prikrajšana, tako da ulli izhoda na Egejsko morje ni imela. List potem naglasa, da ie zinaga osi dosegla, da bo zdaj Bolgarija dnJjila nazaj večji del Macedonije ter zahodno Tracijo z lukama Kavala in Dedeagač, ki sta bolgarski trgovini tako hudo potrebni. Italljnni se vesele, ker se je zdaj Bolgariji zgodila pravica, kar ie zasluga Ducejevega genija.
Bolgarske zahvale Hitlerju
Soiija, 28. aprila, j. DNB: Predsednik bolgarske vlade dr. Filov se je voditelju Nemčije Hitlerju zahvalil za osvoboditev zasedenih krajev in za pravično ureditev jugovzhodne Evrope. Zahvalil se je tudi za to, da so bile izpolnjene vse bolgarske pravične zahteva.
Nemški zunanji minister von Ribbentrop je poslal dr. Filovu brzojavko, v kateri pravi, da je nemška vlada zadovoljna z novo ureditvijo jugovzhodne Evrope, zlasti pa zaradi tega, ker so bile izpolnjene vse bolgarske zahteve. Bolgarski zunanji minister Popov se je Ribbentropu zahvalil s posebno brzojavko.
Bolgarski župan v Skoplju
Skoplje, 28. aprila, j. NemSkl radio: Prvi bolgarski župan v Skoplju Zazarov je izdal oklie, v katerem razglaSa, da je bolgarska uprava 26. aprila prevzela posle in da se morajo vsi pokoravati tej novi oblasti. V razglasu pravi dalj«, da poteka vse življenje v zasedenih krajih v redu in mira.
Bombardiere Italiano in volo a bassa quota sni ttrritorio greco. — Italijanski bombnik v nizkem poletu nad grškim ozemljem.
Gonja za vstop Amerike v vojno
Fronte greco: artiglieria di medio calibro ilaliana apre il fuoco sulle prime linee nemiche. -Iz grškega bojišča: Srednje težko italijansko topništvo strelja na prve sovražnikove črte.
Newyork, 28. aprila. Štefani: Govor senatorja VCheelerja, ki je povedal, da Roosevelt pripravlja napoved vojne od strani Združenih držav, je vzbudil globok vtis v političnih krogih.
Newyork, 28. aprila. Štefani, s. Ameriški milijarderji so vsi za Roosevelta in za to, da bi se nadaljeval boj v korist takozvanim demokracijam. Znani milijarder Rockefeller je poslal pismo lastniku dnevnika »Newyork Times« in ga prosil, da naj povabi ves narod, da bi se zbral okoli Roosevelta. Prav tako zagovarja misel, da naj se stori vso, kar ja potrebno, da bi Anglija dobila vojno. Ta večkratni milijarder predlaga, da naj ameriške ladje spromljajo parnike do angleških pristanišč in sicer celo tedaj, če bi to Ameriko potegnilo r vojno.
Gonja za vstop Amerike v vojno se silno širi, dasi so ljudske množice le malo navdušene za te načne. Toda politični in vladni krogi gredo tako daleč, da napovedujejo, da bo lanat odklonil predlog za prepoved spremljanja konvojev v Anglijo. V neki izjavi je bivši veleposlanik Bullit poudaril, da jo Kitajska zahodno bojišče za Združene države.
Newyork, 27. aprila. Štefani: Kakor poroča >New York Journal«, sta ministra za mornarico in zunanje zadeve pripravila načrt, po ka-
terem naj bi se zavaroval prevoz dobav Veliki Britaniji. Po tem načrtu naj bi ameriška vojna mornarica varovala konvoje, ki bi prevažali blago v Anglijo po Atlantiku do Grenlandije, ki bi bila najskrajnejše oporišče operacij. List pristavlja, da bo ta načrt izveden le, če se bo javno mnenje ugodno odzvalo vladnemu prizadevanju za večjo pomoč Angliji. Ameriške ladje, ki bodo spremljale konvoje, se bodo branile samo, če bodo napadene. List ugotavlja, da ne gre za »oborožene konvoje«, marveč za razširjeno nadzorovanje prevozov.
Newyork, 27. apr. DNB: Poročevalec lista »New York Sun« Phelps Adam sporoča: Predsednik Roosevelt je na tiskovni konferenci preteklo soboto napravil vtis, da se Amerika vedno bolj bliža odprtemu spopadu s silami osi. Roosevelt je s svojimi prikritimi in trmoglavimi namigavanji vse udeležence razburil.
Berlin, 27. aprila. DNB: Merodajni krogi na \Vilhemsstrasse omenjajo k Rooseveltovi izjavi, češ da je nemško vojaštvo že na Grenlandiji, da je tako govorjenje le navadna domišljija. Sicer si je pa Roosevelt že večkrat dovolil razne šale. Green:
Angleži prosijo Arabce
Stockholm, 27. aprila, t. Angleški list »Specta-
tor« je postavil naslednje vprašanje: >Ali lahko Arabci kaj očitajo Angliji, če danes kliče: kdor ni z menoj, je proti meni?« Na to vprašanje odgovarja list prav po angleško: Če gledajo Arabci brez predsodkov, potem morajo priznati, da se Angliji ni treba sramovati svojih dejanj do Arab. cev. Od leta 1939. so bore angleški vojaki za pravico arabskih držav do neodvisnosti. Anglija je tudi priznala pravico do lastnega življenja, jim dovolila češčenje Boga na njihov način, ona ohranja njihovo kulturno izročilo in rasno samobitnost. Brez žrtev angleških življenj bi bilo arabske države danes pred gladovno smrtjo.
Nobena dobra volja in nobena filozofija pa ne more preobrniti dejstva, da sta v zadnjih dvajsetih
mesecih Egipet in Irak odklonila Angleže in jih nista hotela podpreti v vojni, ki jo vodijo prav tako v njunem, kakor v lastnem interesu. Doslej je Anglija storila vse, 6 čimer je mogla ustreči željam svojih arabskih prijateljev. Angleži imajo pravico, opomniti svoje prijatelje na to, da bodo po vojni vprašali, kdo je bil z njimi in kdo je bil proti njim. V skladu s tem bodo tudi delali.« Graška »Tagespost« dodaja temu članku sledeči komentar: »Če pomislimo na dolgoletno krvavo pritiskanje na arabsko svobodno hotenje ter na arabsko samoobrambo Palestine, Hadramauta in drugo, zveni ta klic na pomoč kakor odkrit za-smehl Po balkanski katastrofi skuša Anglija najti nove pomožno narode, ki bi jih lahko poslala v ogenj.«
O novih Rooseveltovih obljubah Grčiji
Washington, 28 aprila, j. Nemški radioi Predsednik Združenih držav Roosevelt je dal časnikarski konferenci včeraj izjavo, v kateri je rekel, da bodo USA storile vse in dale vso pomoč, da bo Grčija končno zmagala. Radijski govornik pravi, da je ta obljuba prazna, kajti Amerika doslej Grčiji ni izkazala nobene pomoči, sedaj pa bo pomoč popolnoma zaman, kajti v Grčiji se grška vojska ne bo mogla več boriti
Ameriški izolacionisti se zelo trudijo, da bi
ameriško javnost prepričali o tem, da je Rooseveltova politika zgrešena in da je Ameriki nujno potrebno, da se vzdrži slehernega posega v evropsko vojno. Ustanovljene so bile posebne organizacije, ki razvijajo veliko popagando proti Rooseveltu. Te organizacije so v »Newyork Timesu« objavile razglas, v katerem pravijo, da je treba za odslej naprej preprečiti vse hujskaške govore, kakor sta jih imela nedavno zun. minister Hull in mornariški minister Knox,
Prelat Rochus '
Ant. Fogazzaro. L
»Lepa igra, Don Rpcco,« je rekel četrtič profesor Marin, ki je zadovoljno smehljaje se dvignil karte, medtem ko seje njegov na desnici norčeval iz ubogega Dona Rocca. Profesor ga tudi ni pustil izpred oči, kateremu se je svetil dobrodušen smehljaj na zaprtih ustnicah. Potem se je obrnil k hišni gospe, ki je zadremala v kotu v naslanjaču.
»Lepa igra, grofinja Carlotta!«
»Razumem,« odvrne dama, »zdaj bo pa že čas, da nehata, kajne, Don Rocco?«
»Ne, Don Rocco,« povzame zopet besedo profesor. »Ce dobro ne premislite, je to slučaj, ki spada pred konferenco.«
»Pa še kako!« dostavi sosed na desnici.
Don Rocco, rdeč kot rak, z dvema prstoma v tobačnici, je molče sedel s pobešeno glavo, z njemu lastnim skesanim obrazom, obrnil proti viharju svetlo plešo in gledal skrivaj na nesrečne karte. Ko je slišal kolega, ki se ga je bal, da je ponovil besedo konferenca, se mu je zdela stvar smešna. Smehljal se je in vzel ščepec med prste.
»Oho, smejite sel« začne znova neizprosni profesor. »Ne vem, če boste po tej igri in po taki vra-goliji, ki ste jo zaigrali gospodu kolegu, mogli v miru maševati.«	...
»O. pač,« mrmra Don Rocco, ko dvigne malo trepalnice in svoj dobri kmetski fciiraz. »Vsi se motijo vsi, tudi on se ntoti in včasih mogoče tudi
V1" Njegov glas je podoben mirni živali, če jo preveč mučiš. Prolesorju se je smejal dovtip iz oči*
»Prav imate,« pravi s komično resnostjo, slučaj Sigismundov je hujši.«
Don Rocco zoži majhne, svetle oči, pobesi glavo hkrati s skromnostjo, veseljem iu nemirom in mrmra:
»No, še o tem je treba govoriti!«
»Ko vidite, mi je znano,« doda profesor.
»Gospa grofica, gre za neki slučaj, ki ga mora Don Rocco na prihodnji konferenc«; rešiti.«
»Tukaj nimamo nikakih konferenc,« pripomni grofinja. »Pustite to!«
Toda ni bilo tako lahko iztrgati žrtev Iz profesorjevih krempljev.
»Ne govorimo več o tem!« pravi mirno, toda zapomnite si, Don Rocco, da nemislim o tem tako kot vi. Zame velja pereat mundus.«
»Jaz nisem z nikomer govoril,« ugovarja ta s pogleJoin nejevolje.
»Don Rocco, govorili ste, vem,« odvrne profesor. »Prosim, gospa grofinja, sodite vi!«
Signora Carlotta ni hotela nič več slišati, toda profesor se ni da! zmotiti in j« razložil Sigismundov slučaj tako, kot ga je predložil škofijski ordi-nariat.
»Neki Sigismund zboli in zahteva spovednika. Ko sta bil? z duhovnikom sama, mu jc hitro priznal, da namerava nekdo izvršiti umor, ki ga je zasnoval on, Sigismund. Komaj je to izrekel je izgubil govor in zavest. Duhovnik dvomi, ali je Sigismund govoril pod spoved no molčečnostjo ali ne. Vendar pa ne more zločina preprečiti, človeškega življenja ne rešiti, če se ne posluži zaupane mu izpovedi. Ali naj to stori ali pusti, da umrje človek?«
Don Rocco,« konča profesor, »bi rad naredil duhovnika za orožnika.«
Ubogega Dona Rocca je mučila vest, da se tako vprašanje obravnava v posvetnem razgovoru. Ali naj se pregreši zoper dolžno spoštovanje nasproti zasmehovalcu, ki je bil starejši duhovnik in profesor na škofijskem seminarju v P. Nemirno se jc premikal na stolu in jecljal, naj mu oproste.
»Ne.. • toda.,. nKiii se je zdelo... *
»Čudim se, da se opravičujete, Don Roeco!« pravi grofinja. »Čudim se, da jemljete dovtipe profesorjeve resno.«
Ta je ugovarjal in natezal vedno trdneje z zvitimi vprašanji zanko Don Roccu okrog vratu. Izvit je iz njega mešanico pravega čuta in napačnih pojmov, ki jo je imel ta v glavi, mu vzel na vljuden način vzroke, za katere govori razum, in nasprotno slednjič ga pa pustil v jx>nižni samoob-tožbi in zmedi. Igra ni trajala dolgo, ker je odpustila gospa goste pod pretvezo, da je odbila ura enajst, pridržala je pa Dona Rocca.
Grofinja Carlotta ga je pred nekaj leti izvolila za rektorja cerkve sv. Luka, ki je stala na njenem posestvu. Ravnala je z njim z viška kot škof, kar je sprejemal mladi duhovnik, ki je bii preprost po duhu in ponižen v srcu, s sveto miroljubnostjo.
»Dragi Don Rocco!« ga nagovori, ko sta bila sama, »bolje bi storili, če bi se manj brigala za Sigismunda in bolj za svojce.«
»Zakaj?« vpraša Don Rocco začuden, »jaz ne vem nič.«
»To je lepo! 2upljani vedo, vi pa ne veste nič.«
Njene oči so dopolnile dovolj jasno: Ubogi mameluk! Don Rocco je molčal.
»Kdaj se vrne Lucija?« vpraša oria.
Lucija je bila služkinja pri Don Roccu, ki jo je pustil za štiri ali pet dni domov.
»Jutri,« odvrne, »jutri zvečer. Ah!« nenadoma vzklikne in se zadovoljno nasmehne. »Zdaj razumem, zdaj vem, kaj ste hoteli reči. Nič ni, prav nič ni na stvari.«
Posvetilo sc mu je, da gre za čenče, ki so se širile o ljubezni njegove dekle in nekim Morom, znanim lopovom, ki bi ga policija tako rada dobila. Bil je satansko zvit in nasilen. Nekateri so trdili, da po naravi ni bil tako hudoben, če ga ne bi bila sila in krivično postopanje njegovega gospodarja spravila na slabo pot. Vsi so se ga bali.
»N! res?« pravi dama. »Potem pa ne vem, kaj bodo rekli ljudje, če bodo slišali kake novice glede dekle duhovnikove,«
Donu Roccu je žarel obraz in oči so zbujale strah.
»Nič ni res,« pravi kratko in odločno. Ko se ie porodilo to govorjenje, sem jo sam zaslišal. Ljudje so hudobni. Ta človek ne pride nikdar k k nji.«
»Veste, Dem Roeco,« reče dama, »dobri ste, zelo dobri. Ker pa ljudje niso dobri in je puhoi-šanje tukaj, se morate ali vi odločiti, da takoj odpravite to bitje iz hiše, aLi pa se bom morala jaz odločiti.«
»Vi boste storili, kar hočete,« odvrne suho duhovnik, »jaz moram ravnati jx> pravici, aH ne?«
Grofica ga pogleda in pravi z veliko slovesnostjo:
Tudi dobro. Danes zvečer si boste stvar še premislili in mi jutri povedali končni odgovor. Nato je pozvonila, da bi dobila svetilko za Dona Rocca, ker je bila noč silno temna. V njeno začudenje pa potegne Don Rocco čisto lahno svetilko iz zadnjega žepa suknje.	v
»Kaj vam ne pade v glavo!« vzklikne. »Zdaj ste mi pa še najbrž jx>mazali stol!«
Ne da bi poslušala pomirljive besede Dona Rocca, je vstala, vzela luč z mize, kjer so prej igrali, se sklonila in preiskovala stol.
»Zdaj je vrsta na vas«, prij>omiii. »Vtaknite vanj nos! Stol ni jiomazan, jjokvarjen je.«
Tudi Don Rocco se nagne in zoži obrvi, ko zagleda velik madež od oljk, črti otok na sivem blagu. »Ah!« mrmra, ko ogleduje nesrečo, ki jo je zakrivil.
»Pojdite zdajl« pravi dama; »kar se je zgodilo, se je zgodilo.«
Zdelo se je, kot bi res čakal dovoljenja, da sme svoj kaznovani nos zopet dvigniti.
»Da, prem,« odgovori in prižge svetilko, »ker sem sa mdoma in sem pustil najbrž vrata odprta.«
V naslednjem trenutku je želel »lahko noč« in izginil, ne da b; se ozrl na gosjwxlinjo.
»Moj Bog, kak kmet!« zagodrnja.
Nova ureditev radiofonske službe
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je ukrenil vse potrebno glede radio-
fonskega delovanja z ozirom na prenos ljubljanske radijske postaje nu družbo E. I. A. R. Goneralni ravnatelj družbe E. I. A. R., narodni
svetnik Chiodelli, je po smernicah Ministrstva za Ljudsko Kulturo in Kr. Civilnega Komisarja
izdal potrebna določila za novo ureditev radiofonske službe na zasedenem gzeinlju. V nekaj tednih bo družba E. I. A. R. instalirala oddajno postajo z jakostjo 5 kilovatov, ki bo znatno izboljšala radiofonsko službo na zasedenem ozemlju.
Trst-
Avtobusni promet
-Postojna-Ljubljana
Z zavzemanjem in prisrčnim zanimanjem gospoda Kr. Civilnega Komisarja se je posrečilo že v nedeljo, 27. t. m. otvoriti dve novi avtobusni liniji. Prva vodi preko Postojne in Vipavske doline v Gorico, druga pa preko Postojne in Sežane v Trst. Na obeh progah obratujeta najmodernejša avtobusa. Oba avtobusa sta v nedeljo privozila v kratkih presledkih med 10 in 11 v Ljubljano. Otvoritve prog se je udeležil tudi gospod dr. Ing. Comm. Venanzio Franchini, ravnatelj tržaškega okrožnega inšpektorata prometnega ministrstva v Rimu. Poleg drugih odličnikov in razmeroma precejšnjega števila občinstva sta se pripeljala ravnatelja obeh družb, ki bosta obratovali na omenjenih linijah, in sicer: g. dr. Guido Calissano, ravnatelj S. A. T. v Trstu in g. Ing. Papis, ravnatelj podjetja S. A. Ing. Ribi et Co. v Gorici.
Promet na obeh linijah bo brez dvoma zbližal zasedeno slovensko ozemlje s tržaško in goriško pokrajino. V načrtu pa je še izpopolnitev vsakodnevnega prometa s Trstom in Gorico tako, da bo zveza z omenjenima mestima zjutraj in zvečer vsakodnevno v obeh smereh.
Obe podjetji, zlasti pa predsednik tvrdke Ribi et Co. g. Ing. Ribi proučujeta tudi vprašanje tovornega avtomobilskega prometa, ki bi se preko Gorice podaljšal do Udine, drugega bližnjega blagovnega središča v Italiji.
Podajamo v kratkem vojni red sedanjih prog:
I.	Ljubljana—Trieste:
prihod Trieste . 20.35 odhod Trieste . . 7.00 prihod Postumia 18.45 prihod Postumia 9.00 (Gajeva ulica) . 17.00 prihod Ljubljana odhod Ljubljana	(Gajeva ulica) . 10.45
II.	Ljubljana—Gorizia:
odhod Ljubljana	odhod Gorizia . . 7.00
(hotel Miklič) in	prihod Postumia 9.40
Gajeva ulica) . . 14.30 prihod Ljubljana prihod Postumia 16.20 (hotel »Metropol« prihod Gorizia 18.40 in Gajeva ul.) 11.30
Cena vožnji Lit 28.— za progo Ljubljana— Trieste in Lit 30.— za progo Ljubljana—Gorizia. — Vse informacije v biljetarnici društva »Putnik«, Tvrševa cesta 11.
Koledar
Torek, 29. aprila: Peter, mučenec; Robert, opat in ustanovitelj reda; Tertula, devica in mučenica; Torpet, mučenec.
Sreda, 30. aprila: Varstvo sv. Jožefa; Katarina Sienska, devica.
Novi grobovi
"t V Ljubljani je umrl gospod Mihael Mihelčič, železniški zvaničnik v pokoju. Pogreb bo v torek, 29. aprila ob pol štirih popoldne g z Zal, kapela sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu.
-J- V Srednjih Gameljnih je mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška J u v a n roj. Pfeifer. Pogreb bo v torek, 29. aprila ob 10 dopoldne iz hiše žalosti, Srednje Gameljne 20, na župnijsko pokopališče v Šmartnem pod Šmarno goro.
Naj jima sveti večna luč! Zalujočiir *>aše iskreno sožalje!
Gvrdka J. C. fflayer, Bjubljana
vljudno obvešča cenj odjemalce, da bo vsled zakasnitve popravila detajlna prodajalna ie zaprta do uktjučno 30. t. m. 1. maja se prodajalna odpre in bo delovala v polnem obsegu
_ Župnik K. Plot na zadnji poti. V soboto, 26. aprila, so spremili k počitku K. Plota, župnika v Št. Janžu na Dol. Vsa župnija se je zbrala okrog mrtvaškega odra pokojnega gospoda župnika jn ga spremila v cerkev. Pogreba so se udeležili njegovi bližnji duhovni 6obratje. Slabo vreme, sobota in časovne razmere so zadržale številne njegove sošolce, da se pogreba niso mogli udeležiti. Od vseh je prišel samo prof. Kek iz Novega mesta. Pogreb je vodil trebanjski g. dekan Ivan Tomažič, ki je imel v cerkvi tudi krasen govor. V govoru je poudaril zlasti tri važne dogodke v duhovnikovem življenju: Mlad fant čuti v sebi klic in se odloči za službo Gospodovo. Kot župnik postane očo svojih faranov, ki jih z vso ljubeznijo vodi k Bogu. Takoj po smrti mora Bogu podati račun svojega patsirovanja. — Besede g. dekana ob mrtvem truplu so napravile na vse globok vtis. Po končanem liturgičnem opravilu v cerkvi se je razvil dolg sprevod na pokopališče. Prva za krsto je stopala osivela in od žalosti skrušena mati. Pred župniščem, v cerkvi in ob grobu so se od pok. župnika poslovili pod vodstvom domačega g. organista pevci z ganljivimi žalostinkami. Tako so spremili v večnost župljani svojega župnika, ki jim je bil iz vsega srca vdan in skrben oče. Naj mu On, ki je vir ljubezni in vseh dobrot, bogato poplača trud njegovega zemeljskega potovanja.
—	Tečaji italijanščine — novi (dnevni in večerni, začetni in nadaljevalni) prično 1. maja. Sodobni pouk po uspešni in lahki metodi. Konverza-cija. Učni honorar nizek. Na razpolago prospekt Prijave sprejema in daje informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. — Posebni tečaji za nemščino in strojepisje.
—	Poizvedovalni oddelek Rdečega križa za pogrešance bo jx>sloval od j>onedeljka, 28. t. m. dalje v Delavski zbornici, v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22 b-II od 10. do 12. dopoldne in od 15. do 18. ure popoldne. Istotam se bodo sprejemale tudi odjave prijavljenih pogrešancev in sporočila o po-grešancih od onih, ki so se medtem vrnili. Pomagajmo si medsebojno, da zmanjšamo skrbi in olajšamo težke ure.
Predstave danes ob 16. in 18.30 uri
Kongo-Expreis
Wiily Birgel — Marianne Hoppe v gl. vlogah
KINO UNION. tel. 22-21
M Kino Sloga, tel. 27-30 ■
ob 16. in 18.30 uri
Sinovi noči
Estrelita Castro, Miguel Ligero. — Španska glasbena romanca
-KINO MATICA, tel. 22-41-
Zabavna orientalska opereta s krasno cigansko glasbo
Roza iz harema
V gl. vi. priljubljeni .14»or Pil, (znan iz filmov Umirajoča pomlad in Danko Pišta) ter lepa Žita Sieleszky _
—	Žrtve pri požaru šolskega poslopja v Novem mestu. Naše tostvarno poročilo, ki smo ga objavili v nedeljski številki, popravljamo v toliko, da so doslej pri požaru ugotovljene samo tri smrtne žrtve. Poleg Burnika in Kukmanove, ki smo jih navedli v svojem poročilu, so se našli še ostanki tretjega trupla, ki je pa tako zoglenelo, oziroma zgorelo, da ga nikakor ni bilo mogoče prepoznati. Ostanki telesa tretje žrtve so bili jjoloženi kar v krsto Burnika Vinka in ž njim skupaj pokopani. — Na veliki petek je bil zadet z več streli iz letalskih strojnic na novomeškem kolodvoru strojevodja gospod Benedičič Matej, stanujoč v Ljubljani, doma iz Radovljice. Pokopan je v Mošnjah. Žrtvi, ki sta jx)kopani v Prečni in v Mirni peči, se nista jx>nesrečili ob jx>žaru šolskega poslopja.
—	Ravnateljstvo tekstilne šole v Kranju obvešča odsotne učence, da se na šoli vrši redni pouk.
—	Poslovodjam »Bata«. Po j>oročilih iz Borova, tovarna deluje nemoteno dalje. Pošiljke bodo po dobljenih informacijah kmalu odpremljene, kakor hitro se bo normaliziral železniški promet. Izkaze boste zaključili, ko prejmete čiste tiskovine. Vsa ostala navodila boste prejeli od g. Kavča, ki je v stalni zvezi s tovarno v Borovem. V kratkem bo g. Kavec izvršil kontrolo vseh prodajaln. — »Bata«, Ljubljana.
—	Stanje Ljubljanice in Save. Prav hladno in deževno vreme traja že od petka naprej. Letošnji april je izredno deževen napram aprilom pre;š-
Beli in zdravi zobje 1
SARGOV KALODONT
proti z o b n e m u k a rti riui
njih let. Doslej smo imeli že 14 deževnih dni s 145.6 mm dežja. Lani je bilo le 7 deževnih dni dni in je padlo 34.6 mm dežja cel mesec, predlanskim tudi 7 deževnih dni s 23.6 mm dežja. Lani je bila najnižja temperatura 2. aprila —2.6 stopinj, najvišja pa 23. aprila s +24 stooin;umi Celzija, predlanskim najvišja temperatura aprila +25 stopinj Celzija. Leto 1938. jo imelo 13 deževnih dni s 120.9 nun dežja. Ze prvega aprila pa smo to leto imeli +26 stopinj. Zadnje deževje ie sprva povzročilo, da sta Sava in Ljubljanica začeli počasi naraščati. Od nedelje sta začeli upadati. V nedeljo je Ljubljanica dosegla dopoldne nnj^šje stanje 1.72 m, v ponedeljek pa je upadla na 1.52 metra. Sava je bila v Tacnu 1 m visoka, v nedeljo pa je že'padla na 80 cm in je 30 cm nad noru.alo.
— Moj sin, inženir Pavel Gosti, je bil kot rezervni podporočnik 2. aprila vjx>klican v Banja-luko. Ker ves čas nisem prejel nikakega obvestila, prosim, da mi sporoči o njem, komur bi bilo kaj znano. Primarij v jx>k. dr. Fr. Gosti. Ljubljana, Bleiweisova 9, pritličje.
MALI OGIAS
V SLOVENCU — SIGUREN USPEH
—	Prosim vsakogar, ki bi kaj vedel o rezerv, pionirskem poročniku Lojzetu Pirkoviču, roj. in pristojnem v Ljubljano. Njegovo ..adnje sjx>ročilo je bilo 3. aprila iz Bihača. Sporočila prosimo na naslov njegove žene Julijano Pirkovič, bt. Vid nad Ljubljano — Občinski dom. Stroške hvaležno povrnem.
Kdor kaj ve o redovu Šikonja Ivanu, 53. peš. p. III. bataljon 9. četa, ki se je udeležil boja pri Koprivnici, je naprošen, da sjjoroči proti vrnitvi stroškov na naslov. Jug Feliks, Preloka, p. Vinica pri Črnomlju.
—	Pogreša se fin. nadsvetnik Stanko Brinšek, peš. poročni\, ki je odšel v Obrenovac-Zabrežje. Prosim poročila na naslov: Roza Randl, Ljubljana, Rožna ulica 41.
—	Kdor bi kaj vedel, kje se zdaj mudi ravnatelj »Putnika« v Belgradu, g. Vladimir Perše, ki je bil rezervni kapetan I. razr. v štabu vardarske divizij, oblasti v Bitolju, naj sjx>roči njegovi n a-teri Alojziji Peršo v Brodu 33, p. Št. Vid nad Ljubljano.
— Inž. Nace Češenj, rez. vazd. podjioročnik, se do danes še ni vrnil. Kdor ve kaj o njem, se lepo naproša, da sporoči proti jx)vračilu stroškov na naslov: Ivanka Češenj, Št. Vid nad Ljubljano.
II XXH. Annuale dei Fasci di Combattimento celebrato a Roma. La rassegna delle organizzazioni giovanUi in Via dei TrionfL — Proslava 22 letnice fašističnih organizacij na Via dei Trionii v Rimu.
1 Benedettijeva veseloigra »Trideset sekund ljubezni« je delo, ki osvaja gledalca s humornim dejanjem; ožigosa zlagano rodbino moralo in razkrije v zabavnem poteku dejanja, kako skopni ob denarnem vprašanju. Režiser: prof. Šest. V torek bo predstava za red A.
1 Učinkovito dejanje v Verdijevi operi »Ples v maskah« pokaže zaroto, ki hoče upropastiti grofa Riccarda. Zvestoba njegovega tajnika Renata, čigar ženo Amelio skuša Riccardo pridobiti, se prevrže v ljubosumje in pripravi Riccardu pogin. Verdijeva glasba podčrtava z vsemi muzikalnimi sredstvi dramatično dejanje, ki nudi pevcem zanimive naloge. Predstava bo v torek za red Torek.
1 Tečaj italijanščine pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, (tel. 29-86), se prične v petek, dne 2. maja. Prijave se sprejemajo v pisarni zavoda.
1 Vse mojstre, ki njih učenci morajo obiskovati strokovne nadaljevalne šole, oj>ozaija mestni šolski odbor strokovnih nadaljevalnih šol, da morajo svoje učence redno pošiljati v šolo k pouku. Zaradi lieoprnvičenih daljših izostankov učenci ne bodo mogli biti izprašani in bi zato ob koncu šolskega leta ne mogli dobiti spričevala ter bi izgubili šolsko leto.
1 Glasbena šola »Sloge« ima zopet redni pouk, kakor pred velikonočnim odmorom. Gojenci naj se zglase pri svojih učiteljih.
1* Maksimalne cene zelenjave na ljubljanskem iivlskom trgu je mestni tržni urad v ponedeljek določil sporazumno na posebnem sestanku zastop-
nic prodajalk in zastopnic gospodinj. Soglasno določene cene bodo veljale samo za ta teden, prihodnji fionedeljek bo pa v mestnem tržnem uradu spet tak sestanek za določitev cen zelenjavi in raznim drugim živilom. Ta teden se torej zelenjava v Ljubljani nikakor ne sine prodajati dražje nego jx> v fionedeljek uradno določenih maksimalnih cenah. Za ta teden veljajo naslednje cene: regrat popolnoma očiščen in najboljše vrste 8 din za kilogram, regrat očiščen II. vrste 6 din; mladi motovileč, očiščen, po kvaliteti 12 do 16 din; vrtni zeleni radič otrebljen 18 din, rdeči radič 6 din, navadni zeleni radič 10 din, seveda tudi otrebljen, kar velja za vso zelenjavo; listi velikolistne špi-nače 12 din, špinača s stebelci 10 din; drobna berivka prvovrstna 20 din. Vse ceno so najvišje in veljajo za kilogram, cena druge zelenjave pa inora biti primerna cenam navedene zelenjavo. Vsa zelenjava mora bili popolnoma očiščena in otrebljena ter ne sme biti namočena ali njena teža drugače povišana. F311 i pa mora oprana in sveža, torej že gotova za pripravo, da je ni treba več trebiti nit izbirati. Za razne vrste fižola je bila določena cena od 7.50 do 10 din za kilogram, za krompir po kvaliteti od 1.75 do 2.50 din, za ajdovo moko po kvaliteti od 9 do 13 din. Prodaja ztlenjave in kakršnih koli drugih živi1 na merice je strogo prepovedana. Mastni tržni urad ojiozaria prodajalce na uredbo z dne 15. aprila, da bodo vsi, ki zahtevnjo za blago višjo ceno. po tej uredbi kaznovani z zaporom najmanj 15 dni in jjovrh še z denarno globoko od 5 do 100 tisoč di i, v veliki prodaji pa s strogim zaporom najmanj 3 mesecev in denarno globo od 50.000 do 1,000.000 din. Takim prodajalcem bodo vzete tudi koncesije 'n poslani l«xlo na prisilno delo. Me3'ii tržni urad vabi kupce, zlasti pa gospodinje, naj vsak prekr-
šek takoj naznanijo mestnemu tržnemu uradu v Mahrovi hiši.
1 Avtomobil Ford-Eifel mot. št. C 82.9995 jo
pošten vozač prijavil mestnemu vojaškemu uradu ter ga lastnik dobi za reverz.
Kmetom in vsem, hi imajo zemljo i
Obdelajte vsako ped zemlje!
1 Živilski trg jo bil v ponedeljek zaradi dežja le slabo zaseden, pa tudi slabo obiskan. Največ zanimanja je bilo za prodajalne mestne občine. Pred njimi je stalo vso dojioldno več dolgih kač kupcev. Samo 8 prodajalcev je opravilo od G zjutraj pa do 1 popoldne ogromno deio. Nestrpni kupci, ki so se gnetli pred prodajalnami, niti najmanj niso pomislili, kako težko delo opravljajo prodajalci, ki za svoje delo ne zas'užijo le največjega priznanja, ampak prav gotovo tudi nagrado.
V	prodajalnah, kjer so v ponedeljek prodajali n.fcst, so prodali vsega skupaj 111 zabojev masti.
V	enem samem dnevu so torej prodali 2775 l'.g masti. Tudi krompirja so prodali n;id 900 kg, kaše, ješprenja in fižola pa okrog 800 kg. Zanimanje za jajca jo ostalo še najirej živo. To jo razumljivo, saj so res poceni. Jajc so prodali 26 zabojev ali skoraj 19.00O.
Gledališče
Drama: Torek, zaprto. — Sreda, 20. aprila: »Protekcija«. Red Sreda.
Opera: Začetek ob 17. Torek, 20. aprila: »Ples v maskah«. Red Torek. — Sreda, 30. aprila: »Tri stare škatle«. Red B.
Lekarne
Nočno službo imajo lekorne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31.
Iz Gorce
Nekaj iz zgodovine goriške nadškofije. Koncem marca so v Gorici s proglasitvijo nove škofijske postave slovesno zaključili škofijsko sinodo. Ob tej priliki podajamo v naslednjem par zgodovinskih drobcev iz burno zgodovino goriške nadškofije. Po trudajjolnih diplomatičnih pripravah jo papež Benedikt XIV. leta 1751 ustanovil goriško nadškofijo. Cesar Jožef II., ki je drzno in oblastno jjosegel v cerkveno življenje svojega cesarstva, se je lotil tudi še mlade goriške nadškofije. Živo versko življenje, ki s,e je z ustanovitvijo ladškofije začelo razvijati v naši in sosednih deželah, svobodomiselnemu cesarju ni bilo po godu in je hotel novo, njegovim nameram nasprotujočo ustanovo zrušiti. Pritiskati jo začel na tedanjega goriškega nadškofa grofa Rudolfa Edlinga in na papeža Pija VI. Pobožnega nadškofa je končno uklonil, da se je odpovedal, sv. oče pa odpovedi ni hotel vzeli na znanje. Cesar Jožef if. pa ni odnehal. Tudi papež.eva pot na Dunaj nadškofije ni mogla rešiti, slednjič je 8. marra 17SS. le izšla papeževa bula, s katero je bila goriška nadškofija ukinjena. Nadškofijski sedež je bil prenesen v Ljubljano, škofijski pa v Gradiško, kjer ni bilo ne stolnice ne škofijskega dvorca. Šele po smrti Jožefa fl. leta 1792 je Gorica 6pet dobila svojega škofa. V Gorico se je preselil bivši tržaški msgr. Inzaghi, toda le kot škof. Šele leta 1830 se jo v Gorico vrnila nadškofijska stolica in smo dobili spet nadškofa.
Smrt uglednega Kraševra. V Mavhinjah na Krasu je umrl posestnik g. Vencelj Legiša, star nad šestdeset let. Rajni je bil dober krščanski mož in skrben oče, k' je 1pjx> vzgojil svojo številno družiio. Bil je dolga leta tudi cerkveni ključar Naj mu sveti večna luči
Mož na ženinem pogrebu, žena doma
Nekega švicarskega cestnega nadzornika je zapustila žena. Petnajst dni po tem dogodku so našli na obrežju bližnje reke mrtvo žensko truplo. Pri preiskavi so dognali, da je to žena cestnega nadzornika. Tudi njega so poklicali in mož je v utopljenki res spoznal svojo f>obeglo ženo.
Utopljenko so položili na mrtvaški oder in ji priredili joogreb. Pogrebne stroške je povrnil cestni nadzornik. Ko se je žalostni vdovec po končanih i>ogrebnih opravilih vrnil na svoj dom, je bil ves iz sebe, ko je doma zagledal svoio ženo živo in zdravo. Sedaj pa ne ve, katero žensko je dal jx>-kopati in kdo naj mu jx>vrne jx>grebne stroške. Meneč, da je bila utopljenka njegova žena, je naročil tudi drag nagrobni spomenik, ki ga je prav tako moral plačati.
Kadar /uipu/eie
Aspirin
tablete, ne pozabite pogledati, da li vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi „Bayer"» jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez nBaver"-jevega križa.
^^ ;•«	'»7 * 33. nvll 10«
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska opera: »Princeska in zmaj«
V letošnji sezoni je operno gledališče postreglo naši mladini že z drugo krstno predstavo izvirnega domačega delu — z otroško bajko v treli dejanj ih (petih slikah) »Princeska in zmaj«; besedilo je napisal P. Golovin, glasbo Janko Gregorc. Stvaritev omenjenih uv-torjev je mnogo boljša po svoji obojestrunski gradbi kukor Mav-Simonclčev »Angel z avtom«, ki je sprožil problem mladinske tovrstne literature in pokazal potrebo za mladinske glus-beno-dramutske predstave. G. Golovin jc izbral pravljično snov in jo srečno obdelul. Zanimanje iu živo sodelovanje inulčkov je pokazulo, da so pravljični motivi zanje najdojemljivejši. Kajti otroško dušo najbolj zuniniu nazorno prikazano nasprotje med hudobnim in dobrim ter zmaga zudnjega nad prvim, v čemer dobi otrok potrdilo za svoje iskreno pojmovanje o zlem, ki mora biti kaznovano. Otroka realen svet ne zanima. Otroška duša je polna domišljije; pravljice, bajke, legende, te si najprej osvoji; postunejo otroku nov svet najrazličnejših barv, zanimivosti in lepote, ki jo otroški duh v svoji prostodušnosti, priprostosti in svežosti kristalno čistega gledanja doživi v največji meri. Težko se je približati otroškemu svetu, še težje pa je ustvariti zanj umetnino, ki bi popolno dojemljivo odjeknila v nežni duši, ga živo pritegnila ter nudila neko ute-šitev in sproščenje v domišljiji pridobljenih
Sredstav in z njimi združenega pričakovanja, iarsikaj, kar smatra sturejši za potrebno, otrok ne razume ali ga ne zanima. To smo spoznali tudi ob tej predstavi. Prva slika je za otroka težka in bi bilo dolgo, sicer lepo uspavanko, boljše črtati, in prizor skrajšati, prav tako tudi prvi spev mlinarjevega Tončka; preveč je baleta; v zadnjem, že itak nekoliko razvlečenem dejanju, bi bilo črtanje baleta, ki niti po slogu niti po kostumaciji ne spada sem, stvari le v korist, prav tako tudi solo-ples, čeprav predstavlja sam zase vrednoto. Zamisel je drugače dobra in v celoti dobro izpeljana. Okornosti nn nekaterih mestih v smislu pre-obloženosti, ki ovirajo doslednejše utemeljeni
Italijanska knjiga v svetu
Do zadnjih let ni bilo v svetu dosti prevodov iz Italijanske književnosti. Zadnjih par let se je pa tudi ob teh prevodih marsikaj spremenilo. Deloma z vladno pobudo so tazne založbe poskrbele za prevode. Vsem pa prvači znani založnik Mon-dadori iz Milana. Ta založba običajno zahteva za pravice prevoda do dvatisoč lir naprej na 5 odstotni delež prodaje. Če je delo količkaj dobro, te zahteve niso pretirane,
Mondadori je letos poskrbel kar za 57 prevodov šest in dvajset odličnejših italijanskih pisateljev v različne jezike. Večina jih je izšla v nemščini (15), španščini (13) in madžarščini (7). Izmed pisateljev so pa ti-le v prvi vrsti: Bontempelli, ki so ga prevajali največ v španščino; Lucio d'Am-hra, ta se je priljubil Madžarom; Verga je žel pa največ v nemških prevodih. V bivši Jugoslaviji je izšel prevod romana »Nessuno torna indietro« (Nihče se ne vrne) pisatelja Albe De Cčspedesa. Ta pisatelj ima s to knjigo prvenstvo v prevodih. Nič manj kot v 19 jezikih 60 ga že izdali! V Italiji so že pri 17. izdaji, v Nemčiji so pa prvo naklado te knjige (z naslovom »Da« andere Ufer«) v 30.000 izvodih že razprodali.
Italijanske poezije 1.1040
Kakor vsako leto so tudi lansko leto podali italijanski pesniki svoj obračun v posebni antologiji, ki Jo je zbral kritik Ignazio Domini (»Poesie 1940«, rirenze. ed AH'Insegna del libro). Prejšnja leta je to delo vršil pesnik Moscardelli pod naslovom »Le piu belle liriche deli' anno ...« (prim. tudi članke v tem obzorniku). Uvod v pričujočo zbirko je napisal slovstveni kritik Lionello Fiumi, ki je do pariškega poloma 1940 izdajal v Parizu kulturni obzornik »Dante« ter je francoski spisal antologijo sodobne italijanske poezije; z njo je ves svet seznanil z vrhunci italijanskih pesnikov.
Fiumijev uvod v »Poesie 1940« podaja par zanimivih kritičnih misli ob prebiranju lanske italijanske poezije. Najprej ugotavlja, da na italijanskem nebu ne bleste več take zvezde kot je bilo trozvezdje Carducci—Pascoli—D' Annunzio. Vendarle pa, nadaljuje, se je srednja višina italijanskega j>esništva v zadnjih štiridesetih letih izredno dvignila.
Druga značka sodobnih italijanskih pesnikov je po njegovem iskanju po podzavestnih globinah
pravljični potek zgodbe, pa je avtor gotovo že sum spoznal. Najbolj so inu uspeli palčki in dobre živali; v skladu sta tudi lunin ples in ples netopirjev. Kot celota pa le predstavlja kvalitetno stvaritev. G. Janko Gregorc se je znal spretno približati delu z glasbene strani, šel je za tem, da napiše starejšim (uspavanka) in mlajšim (koračnica jialčkov) in da spremlja razvoj dejanja v glasbenem podčrtavanju po nnstrojenju; upletel je tudi več plesov. Dasi v invenciji ni jvopolnoma originalen, je vendar kvaliteta v komj>oziciji sami kakor v instru-inentaciji sprejemljiva in dostojna. — Dirigiral je g. D. Zebre, kateremu je orkester dovolj dobro sledil, čepruv bi si želeli nekoliko večje izdelanosli. — Režirala je gdč. Maša Slavčeva. Poleg neke zadrege, ki se je držala večine, je izvedba trpela najbolj v režijskem pogledu, predvsem v drugem dejanju. Razumljivo je, da naš oder marsičesa ne dopušča režiji, vendar je le treba izpeljati psihološko nujno nakazane momente. V splošnem z režijo ne moremo biti tokrat zadovoljni. Kar se tiče plesa, je pripomniti, da si želimo od plesalcev večje ritmične preciznosti v celoti, večje izdelanosti. Zamisli avtorja odgovarjajo razen zbornega plesa v zadnjem dejanju. Koreografijo je izdelal g. P. Golovin. — Najbolj moramo pohvaliti palčke in dobre živali in Anico, ki jo je prav lepo podala mala Siardova, ki kaže izredno nadarjenost. Očeta in mater sta podala gg. Marenk in Polajnarjeva, Jožeka ga. Bar-bičeva, cigana-kovača g. Pianecki, mlinarjevega Tončka g. Rakovec, kmetico Nežo ga. Mau-serjeva, Matička g. Kovač, kresnico ga. Rem-škarjeva, ki je nastopila tudi v solo plesni točki, sojenice so predstavljale gg. Medved-škova, Ponikvarjeva, Milllerjeva, kralja g. B. Sancin, princesko gdč. Golijeva, dvornega norčka g. M. Sancin, ministre gg. Jelnikar, Simončič, Marolt, medveda g. Milič in Jaga-babo gdč. Urbnničeva.
Predstava je za malčke zanimiva in privlačna, radi bodo male igralčke in pevčke gledali in poslušali tudi odrasli.	sil.
vseh mogočih življenjskih pojavov, celo v kozmič-nih relativitetnih območjih. Ob tej [poglavitni smeri pa nastopajo v italijanski liriki tudi druge tendence: erepuseolari, novoklasiki i. dr., kar naj dokaže ubrano pisanost italijanske pesmi.
Tretje razmišljanje je obrnjeno na obliko novodobne italijanske poezije. Prvo četrtino sedanjega stoletja je v italijanski liriki prevladoval prosti verz in je ta ostal v prevladi še sedaj. Smešno bi bilo po njegovem siliti zavolj kake pesniške »mode«, naj se pišejo zvečine tercine ali osmerci ali narobe. Vsebina naj določuje obliko, poglavitno pa je, da pesem zveni, da poje. Nikar naj pesnik ne bo kemik, lei bi misli in občutke pretakal po re-tortah, dokler mu v posodi poezije ne ostane le nekaj postranske usedline.
Z duhovno usmerjenostjo in raznovrstnostjo italijanske poezije v preteklem letu je torej »uradni kritik« zadovoljen. Manj pa je z občinstvom in še manj z založniki, ki se za izdajanje pesniških zbirk premalo brigajo, čeprav je pesem najbolj čista in večen izraz veličine narodov.
Botvinik — letošnji prvak SZ
Čeprav huda Šahovska bitka med šestimi najboljšimi sovjetskimi igralci ie ni čisto končana, vendar z vso gotovostjo lahko trdimo, da bo letošnji državni prvak Botvinik. Vsega skupaj je bilo dozdaj odigranih že devetnajst kol in manjka samo še zadnje, ki bo prineslo končno odločitev v torek zvečer. Botvinik, ki je ves čas turnirja vodil, si je nabral dozdaj Ž9 12 točk, ene partije pa od dosedanjih še ni odigral. Sledil bo Estonec Keres, ki je tudi na tem izredno močnem turnirju pokazal svoje velike sposobnosti, ima 9 točk, dve dosedanji partiji pa sta še neodigrani. Približno isti uspeh si je priboril tudi Smislov, ki je a tem prav tako opravičil svoj sloves. Po devetnajstem kolu ima osem točk, treh iger pa še ni dokončal. Tej prvi trojici slede: Bondarevski s 7.5 (2) točkami, Boleslavski 7.5 (1) in Ltlienthal b 7 (3) točkami.
Čudno smolo bi že moral imeti pri nadaljnem igranju Botvinik, da bi moral prvo mesto deliti
Gospodargfao
Obnove trgovskih odnosa,ev
Dne 26. aprila je prispel v Ljubljano cons. naz. g. Oiorgio Molfino, ki je takoj v spremstvu
strokovnih sodelavcev obiskal Kr. Civ. Komi-sarja in se interesiral za trgovska vprašanja, posebno [>a zu uvozno in izvozno trgovino z za- i sode nun slovenskim ozemljem.	i
Predsednik je nato stopil v stik z zastopniki Trgovinsko-industrijske zbornice v Ljubljani in je ukrenil, tla sc ustanovi v Ljubljani zastopniški urad Fašistične trgovske konfederacije, katerega bo kontrolirala Tržaška linija trgovcev. Z vodstvom tegu urada je bil poverjen tovariš Pietro Grassi, čigar urud se nahaja v Trgovinsko-industrijski zbornici.
Skrb za Italijane — begunce iz bivše Jugoslavije
Iz Trsta poročajo, da je tamkajšnji občinski pomožni urad izvršil obsežno delo za pomoč italijanskim sonarodnjakom, katere so prizadeli dogodki. To delo je bilo izvršeno tudi z velikim sodelovanjem Kr. Prcfckture.
Da bi se delo jiospešilo, je bil izpremenjen najin normalnega dela, nadalje je bilo povečano število uslužbenstva in uvedeno posebno dežurno delo v prazničnih dneh. Uradi so delali preko normalnega delovnega časa. Pomoč pa ni bila samo materialna, temveč tudi v dajanju nasvetov, poguma, v dajanju brezplačne zdravniške j>oinočl. Na ta način je »Ente Comunale d'assistenza« (Občinski jx>možni urad) pomagal 077 begunskim družinam, od katerih jih je hilo 021 z lteke in ji h je že 53 odšlo nazaj v bivšo Jugoslavijo. Mnogo je pomagal urad tudi mladini, katere je imel nekaj v šoli v Baritovljah.
Zaključek milanskega velesejma
Milano, 28 aprila. Včeraj je bil zaprt milanski velesejem potem ko je ravno zadnji dan doživel še velikanski obisk. Med drugim so obiskali velesejem £e zastopniki mnogih uradov in oblastev.
Ob 10 zvečer je bil velesejem, ki je bil že 22. prireditev, zaprt. Letošnji velesejem je zelo dobro uspel in s tem nadaljeval svojo tradicijo s pomembnimi prireditvami. Na vele6ejmu je raz-siavljalo 54.980 razstavljalcev. Obiskalo ga pa je skoraj 2 milijona oseb. Nadalje je na velesejmu sodelovalo 976 izvenitalijanskih razstavljalcev, ki so prišli iz 17 evropskih in izvenevropskih držav.
Letošnji velesejem je trajal 16 dni ter je bil pomemben tudi v kupčijskem oziru. Zlasti so bile znatne kupčije 6 produkcijskimi sredstvi, nadalje s posrednimi potro-šnimi dobrinami. Mnogo uspeha so doživele kemične in tehnične novosti.
Italijanske banke v Zagrebu in Belgradu zopet delajo
Rim, 28. aprila. Kmalu po zlomu Jugoslavije so začele s svojo delavnostjo podružnice italijanskih bank v Zagrebu in Belgradu. Nadalje so po odhodu grške vojske začele s svojo delavnostjo tudi podružnice italijanskih bank v Albaniji in sicer v Argirokastru, Korči, Porto Edda itd.
Bivše Jugoslovanske ladje v ameriških pristaniščih
Po približnih računih Agencije IEI se nahaja trenutno v prekmorskih pristaniščih okoli 20 jugoslovanskih parnikov s skupno tonažo 90.000 ton.
Veliko število teh ladij se nahaja v Buenos Aires, Rio de Janeiro in v New Yorku. V začetku tega meseca, preden se je začela vojna, so nameravali pomorski podjetniki v Splitu uvesti redno mesečno tovorno linijo Split-Buenos Aires in sicer z ladjami, ki so se nahajale v slednjem argentinskem pristanišču.
Kar tiče lad]e, ki so v Južni Ameriki, je smatrati, da so na varnem, dočim je za ladje, ki se nahajajo v Zedinjenih državah, verjetno, da bodo zaplenjene, če že to niso.
Anekdota
Znani književnik Trislan Bernard je v Parizu prisostvoval neki zanimivi operaciji. Ko je kirurg, ki je slovel kot najboljši pariški zdravnik, končal operacijo in čistil orodje, je vprašal Bernarda: »Vi prav gotovo mislite, da sem kakor mesar?«
»O ne,< je odvrnil Ilterat, »pri mesarju je ravno narobe. Mesar najprej svojo žrtev zakolje, pa jo šele potem mrcvari.«
Green:	1
hm in tema
Detektivska povest.
L
Važen primer.
Pred enim letom sera bil družabnik tvrdke Veeley, Carr in Raymond. Nekega jutra, ko še ni bilo gospodov \eeleya in Carra v pisarni, je prišel v sobo mlnd mož, zelo razburjen in tako nenavadno, da sem nehote vstal in mu šel nusproti.
»Kaj mi prinašate?« sem ga vprašal, »pa
vendar ne kaj hudega?«
»Rad bi govoril z gospodom Veeleyem, če j« mogoče?«
»Ne.« sem odgovoril. »Včeraj dopoldan je bil pojiolnoma nepričakovano poklicau v Wa-shington in se vrne šele jutri zjutraj. Ali ne bi mogli meni zaupati zadeve?«
»Vam?« je odvrnil ter me pogledal hladno, a ostro. In nadaljeval je, kakor bi bil zadovoljen s svojim opazovanjem; »Nimam vzroka, zakaj ne bi zaupal vam zadeve. Saj vendar ni tajnost, zaradi česar sem prišel. Prihajam namreč sjioročat, da je gospod Leavcnwort mrtev.«
»Gospod Leavenvvort?« sem vzkliknil, od-stopivši korak nazaj.
Gospod Lenvenvvort je bil star klient naše tvrdke in poleg tega še zvest Veeleyev pri-
»'iJa, da — umorjen je. Neznan zločinec mu je prestrelil glavo, ko je sedel pri pisalni
mizi.«	„	., . .
»Umorjen? Ustreljen?« sem ponovil in nisem se mogel zbrati ob tej strašni vesti.
Oni dobri, stari gospod, ki je bil še pred tednom tu v pisarni, kateri se je šalil z menoj, da sem še samec, ki me je povabil k sebi, da
mi pokaže nekaj lepega — on da je ustreljen!
Z nevero v očeh sem buljil v človeka, ki mi je prinesel to vest.
»Kako? Kdaj?« sem komaj iztisnil skozi zobe.
»Sinoči, ker danes zjutraj je bilo najdeno truplo Jaz sem privatni tajnik gospoda Lea. venvvorta in živim v hiši, v njegovi rodbini. Strašen udurec je to posebno za mladi dumi,« je pristavil.
»V resnici grozen! Gospoda Veeleya bo to potrlo.«
»Oni dve sta sedaj popolnoma sami.« je nadaljeval tišje z nekim uradnim načinom govora, kateri mu je bil prirojen, kakor sem se kasneje prepričal, »mislim namreč obe sorod-nici. Ker bo danes sodni ogled, je potrebno, da imata dami nekoga, ki se bo zavzel za njiju pravice, in ker je gospod Veeley bil najboljši prijatelj njihovega ujca, je umljivo, da sta me takoj poslali ponj. Na žalost je moral odpotovati, a jaz v resnici ne vem, kaj naj počnem sedaj.«
»Sicer sem damam popolnoma neznan, a spoštovanje napram njunemu ujcu mi nalaga, da jima pomagam, kjer le morem...«
Izrnz, ki sein ga opazil v njegovih očeh, mi je odvzel besedo. Ni premaknil oči z mojega obraza, njegova zenica se je razširila tako, kakor bi hotela objeti celo moje telo.
»Ne vem,« je pristavil končno, a gube na čelu so pričale, da mu moj predlog ni bil |>o volji, »medtem je mogoče boljše, da danes ne ostaneta snmi, a ..,«
»Dobro,« sem ga prekinil, »jaz pridem.«
Takoj sem se vsedel in napisal brzojavko za gospoda Veeleya, uredil sem še nekaj najnujnejših zadev in odšel s tajnikom na cesto.
»In sedaj, prosim vas. pripovedujte mi vse. knr vnm je znano o strašnem dogodku.«
»Vse, kar mi je znano? To se (ia povedati z nekaterimi besedami. Ko sem sinoči zapustil
svojega šefa, je sedel po navadi pri mizi, a danes sem ga našel na istem mestu s prestreljeno glavo, v kateri se nahaja luknja, velika, da bi mogel vtakniti prst.«
»Mrtvega?«
»Popolnoma mrtvega.«
»Strašno!« sem vzkliknil; a nato nadaljeval:
»Ali ni mogoče samomor?«
»Ne. Revolver, s katerim je izvršen zločin, ni bil najden v sobi.«
»Ko je umor izvršen, mora biti pri tem brez dvoma gotov vzrok. Ali mogoče ne kažejo ckolnosti, da je izvršen roparski umor?«
»Nikakor ne; najmanjša stvarca ne vodi do te sumnje. Vsa zadeva je tajnostno zagonetna.«
»Zagonetna?«
»Dosedaj še nerazrešljiva uganka.«
Pozorno sem motril poteze tega sla nesreče. Sostanovalec v hiši, v kateri se je zgodil tajnosten umor, je vsekakor zanimiv predmet opazovanja. A njegovo neizrazito obličje ni nudilo moji radovednosti mnogo gradiva, zaradi tega sem prenehal z opazovanjem in vprašal:
»Ali sta dami zelo vznemirjeni?«
»Proti naravi bi bilo, da nista,« je odgovoril. Na njegovem obrazu se je pokazala sprememba, pa bi se bilo tudi meni zgodilo — vprašan je o damah, in jaz sem dobro opazil — da je bilo to za ta jnika zelo neprijetno. Kakor sem že od prej vedel, sta bili gospici Leaven-vvortovi izredno naobraženi, kretali se v prvih krogih, pa se mi je zdelo moje odkritje strašno. Takoj mi je odleglo, ko sem zagledal omni-bus, ki se naina je bližal,
»Stopiva v omnibtis,« sem dejal.
Ko sva se vsctlla v omnibus, je hilo seveda nemogoče nadaljevati prejšnji pogovor. Ta čas sem j>orabi!, da sem premišljeval o Leaven-\vorfu: n vse, kar sem vedel o njem, je bilo io, da je bil trgovec, ki si je pridobil mnogo pre-
Kako se gradi Hrvatska država
Bivši belgrajski, sedaj zagrebški dopisnik graške »Tagesposl« je napisal za svoj list nekaj zanimivosti o prvih korakih Hrvatov v novi evropski red. Iz njegovega poročila posnemamo naslednje misli. Korak za korakom človek v Zagrebu čuti, da tam res nastaja nova država. Vse sile so osredotočene na to. Novo državo organizira po nemškem in italijanskem zgledu poglavar dr Pavelič v tesnem sodelovanm s svojim namestnikom generalom Kvaternikoni ter drugimi hrvatskimi ministri, ki na vseh področjih državnega življenja uvajajo novi red. Tudi gospodarstvo, ki ie bilo v nekaterih panogah skorai docela v židovskih rokah, dobiva po zgledu drugih držav hrvatski značai. Izdanih je bilo že mnogo odredb, da bo gospodarstvo v celoti služilo le hrvatskim koristim. — Kdor se tem odredbam upira, ie obsoien na smrt. Neka i Judov, ki so ob prevratu skušali izkoristiti pomanjkanje blaga in redne oblasti in so iz spckulacijskih namenov zadrzevali blago, je bilo tako i ustreljenih.
Za red in mir v državi ter za čiščenje čet-nikov je skrbela policija in orožništvo, predvsem pa vstaši, ki so podobni nemškim SS četam. V nekaterih krajih, zlasti v Zagrebu, je pomagala tudi bivša hrvatska kmetska organizacija, Hrvatska zaščita. Zdai pripravljajo izselitev vseh na hrvaškem oženil ju naseljenih tujcev, ki so se naselili tam po svetovni vojni.
V sporazumu z nemško vojsko so začeli organizirati tudi hrvatsko armado, ki ji nače-liuje general Kvaternik. Dosedaj so sestavili že pet hrvaških polkov iz vojakov, odpuščenih iz jugoslovanske vojske, ki v nasprotju s Srbi niso bili ujeti. K tenm je še prištevati vstaše in druge narodne organizacije, ki imajo tudi vojaški znu-čaj ter so oborožene.
Čeprav še niso določene meje nove hrvaške države, gleda hrvatsko ljudstvo ob strani Nemčije in Italije z zaupanjem v bodočnost. To ljudstvo ie prepričano, da je njegovo mesto v novi Evropi. Tam so njegove koristi najbolj zavarovane, zato pa se je odločilo, da bo tudi ono doprineslo svoj delež k zgradbi novega reda v novi Evropi.
General Kvaternik v Sarajevu
Zagreb, 27. aprila. Zastopnik državnega poglavarja general Kvaternik se je v hrvaškem vojnem letalu podal na enodnevni obisk v Sarajevo, kjer je prevzel v oblast Paveličevo gibanje, kakor tudi v drugih bosanskih krajih. Prebivalstvo bosanske prestolnice je priedilo svečani sprejem hrvaškemu generalu, ki je obiskal tudi glavnega poveljnika nemške vojske v Sarajevu. Pri tej priložnosti je padlo nešteto prijateljskih izjav za Nemčijo, zvočniki pa so slavili Hitlerja in dr. Pave-liča. Kvaternik je imel več razgovorov z vrhovnimi oblastniki v Sarajevu. O teh razeovorih je nato poročal poglavarju.
Cvetkovič ne priznava državnega udara
»Cvetkovič o katastrofi Jugoslavije« je naslov članka, v katerem objavlja posebni dopisnik sofijskega lista »Utro< drugi del svojega razgovora z bivšim jugoslovanskim državnikom Cvetkovičem. Cvetkovič je med drugim povedal, da še vedno živi v prepričanju, da mora skrbeti za ljudstvo. Še enkrat je poudaril, da so zmešani generali in vojaki prezirali dejstvo, da je nI sile, ki bi se mogla upreti Nemčiji in so tako pahnili državo v nesrečo.
Cvetkovič smatra, da je po ustavi še vedno ministrski predsednik, ker kot tak nikdar ni odstopil, marveč ga je prevratna skupina odstranila in zaprla. Jugoslavijo je vladal po ustavi re-gentski svet. Enega člana so zarotniki odvedli v tujino, ostala dva pa sta ostala med vladnimi člani in med ljudstvom. Pomisliti je treba, kaj bi bilo glede na ta položaj ukreniti.
s Keresom aH Smislovim. Teoretično je to pač še vedno možno, toda tako malo verjetno, da že danes brez večjega tveganja lahko proglasimo Botvi-nika za letošnjega ruskega prvaka. Da bi Botvinik prvo mesto delil, bi moral svojo visečo partijo izgubiti, prav tako pa tudi partijo iz zadnjega, ne-odigranega kola, dočim bi moral Keres ali pa celo Smislov vse svoje partije dobiti, viseče in še ono iz zadnjega kola. V takšno presenečenje pa je dokaj težko vereti.
moženja in velik ugled v družabnem življenju in da ie sedaj skoraj prenehal s trgovino. Ker ni imel lastnih otrok, je vzel k sebi hčeri svoje sestre, in katerih starejšo je določil za svojo dedinjo, dočim je drugo popolnoma prezrl. Malo sem vedel o njegovem privatnem življenju in o odnošajih, v katerih je živel z drugim svetom.
Ko sva prišla pred hišo, je bila zbrana tam velika množica občinstva. Komaj sem ojia-zil, da je hiša na oglu ulice nenavadno široka in visoka. Ljudje so me potisnili v široko stopnišče. S težavo sem se prebil skozi množico, dvojica se m/j je prijela, misleč, da se bosta pririla za menoj do mesta zločina. Medtem sem odskočil, tajnik mi je bil ob strani, bila sva pri vratih, kjer sem hitro pozvonil.
Takoj so se odprla vrata in na pragu se je pokazal obraz, v katerem sem sjjozual mestnega tajnega policista.
»Gospod Gryce?« sem dejal.
»Da.« je odvrnil, »izvolite vstopiti, gospod Raymond.<
Ne oziraje se na množico, ki je pritiskala na naju, je potegnil naju v vežo ter zaprl vrata s smehom na obrazu.
»Mislim, da se ne boste čudili nad mojo navzočnostjo tu?« mi je podal roko, gledajoč od strani na mojega spremljevalca.
»Nikakor,« sera odvrnil; nato mi je padlo v glavo, da bi mu moral vendar predstaviti mladega moža, s katerim sem prišel.
»Dovolite, da vas seznanim z gospodom — gospodom — oprostite, pozabil sem vaše ime,« sem se obrnil k svojemu spremljevalcu — »gospod je privatni tajnik pokojnega Leavcn-worta.«
»Ah, tajniki Coroner, preiskovalni sodnik, je že vprašal po njem.«
»Ali je Coroner že tu?«
»Da, gospodje iz sodnije so že prišli, da pregledajo truplo; ali sc jim ne bi pridružili?«
Bterv. 99.
>SLOVENEC<, torefi, 29. aprila t9tl<
fllrao 5
pri glavobolu
Osi. res. pod S. Br. 1118 od 15. XII. 1938.
Koliko poj*
Vsa večja evropska in ameriška mesta imajo zoološke vrte, kjer gojijo razne tropske in domače livali, ki jih radovedni meščani dan za dnem ogledujejo. Vzdrževanje takih vrtov pa je zelo drago. Gojenci velikih živalskih vrtov potrebujejo vsak dan velikanske množine hrane. Tako so na primer pred sedanjo vojno živali v londonskem živalskem vrtu snedle letno '270 ton mesa, 145 ton seno, 140 ton detelje, 3 tone kikirikija, 200.000 banan, več metrskih stotov suhih muh ter velike količine svežega in kondenziranega mleka, Uprave zooloških vrtov vneto zasledujejo preiskovanje vitaminov in dobljena izkustva glede prehrane prenašajo na svojo živali. Pravijo, da so tako že občutno zmanjšali velike količine hrane brez vitaminov z manjšimi, toda redilnejšimi količinami vitaminske hrane, poleg tega pa se tako tudi zboljšuje zdravstveno stanje živali. Na nov način hranjene živali tudi dalje živo.
Jedilni list gorile
Vsi živalski vrtovi na svetu imajo največ težav s prehranjevanjem goril. Gorila je neznansko občutljiva. Čo jo hranijo nepravilno ali z neodgovar-jajočo hrano, kmalu pogine. Znano je, da so vsi gojltelji živali po zooloških vrtovih posebno ponosni na stare gorile. To je znak njihove spretnosti in izkušenosti. Vsak živalski vrt ima poseben Jedilnik za svojo gorile. Neka gorila je dobivala dnevno tole hrano ln je dosegla lepo starost: 1 kg grozdja, 1 kg jabolk, (5 banan, 3 pomaranče, rabar-baro, paradižnik, zeleno salato, čebulo, pol štruce kruha, porcijo sirovega masla, 1—2 jajci, četrt litra mleka, očiščenega tuberkuloznih bacilov, malo juhe in ne premočnega čaja. Meso dajejo gorilam navadno samo nekajkrat na teden, največ pa po trikrat. Njihova redna mesna hrana je kuhano pišče. Poleg tega dobiio gorile razne preparate vitaminov.
Želodec kolibrov in drugi želodci
Lepi majhni pisani kolibri se v Evropi ne morejo prav razživeti. Toži se jim zlasti po lepih tropskih rastlinah in njihovem bujnem cvetju,^ v katerem živi razni mrčes, s katerim se ti ptički hranijo. Negovalci kolibrov morajo zato hočeš nočeš negovati tisti mrčes, ker bi jim sicer lepe živalice, ki bi jih radi ohranili v svojih vrtovih, od gladu poginile. Druga hrana za kolibre Je posebni nektar, neke vrste slaščica iz medu, kondenziranega mleka in iz ekstrakta masti. Kolibrom dajejo ta nektar v posebnih steklenicah, ki imajo na strani majhno, zelo tanko cev, iz katerih lahko ptički po mili volji sesajo opojno slaščico. Ta nektar in priljubljeni mrčes, ki so ga zaredili na drevju in cvetju, je edina hrana čudovitih kolibrov.
Lefi, tigri, leopardi in druge divje mačke, ki so prej zelo pogosto bolnhale za rahitisom, so sedaj odličnega zdravja. Te zvefi zauživajo sedaj samo konjsko meso, ki mu polog vitamina D do-dajejo se nekatere umetne preparate. Krvoločne živaii, ki se v puščavah žive samo tjd krvi, morajo tudi v živalskih vrtovih dobivali tako hrano.
Posebnosti živalske barve
V živalskem vrtu imamo priložnost opazovati telesni ustroj živali, ki odgovarja določeni hrani, s katero živali krmimo in način, kako jih krmimo, pa tudi razne barve, v katere je narava odela živali. Tako vidimo, da ima lisica, ujeta v vroči Sahari, barvo puščavskega peska; prav take barve
Ie tudi lev. Tiger in jaguar imata lisasto barvo, ;i ju ščiti v pragozdovih. Kakor svetle in temne lise pragozdov so tudi lise ceber in žiraf. Toda kako naj razločimo pisano barvo črno-rumenega severoameriškega jazbeca in nekaterih drugih živali? Podoba je. kakor da pri teh živalih narava sama opozarja okolico na sumljive živali, ki nosijo strup, smrad in druge neprijetne lastnosti.
• Pri pticah — pravijo — je zato toliko najrazličnejših pisanih in pestrih barv, da bi lahko kratkovidni ptiči že oddaleč spoznali sorodnike, ptiče svoje vrste in jih ločili od drugih.
Ni še točno pojasnjeno, zakaj je pri nekaterih živalskih vrstah samec močneje pobarvan, kakor ( samica. In tudi tu je več izjem. Tako se na primer samice kresnic, ki zažive ponoči, svetijo v travi, da bi privabile samce, ker same sploh nimajo kril. Veliko vlogo igra pri živalskih barvah tudi občutljivost živalskega očesa na barve. Z izjemo opic, ki so že močno pisane takoj, ko se zležejo, najdemo pri vseh sesalcih redko sočne, jasne in svetle barve, kakor so zelena, rdeča, modra, popolnoma rumena, ker so sesalci večinoma slepi za barve in se po tem razlikujejo od ptic, ki hitro in točno razlikujejo med barvami.
Zanimivo je opazovati, kako najrazličnejše živali v zoološkem vrtu pridejo na svet. Najnavad-nejši način razmnoževanja je pri sesalcih. S tem se nam ni treba pečati, ker ga vsi dobro poznamo. Druge živali se množe zopet v serijah, v tisočih in milijonih, tako da pojem mladosti ne spada v njihovo življenje. Tak je primer pri amfibijah in ribah. Tako lahko vidimo v vsakem živalskem vrtu n. pr. opico, kako nežno skrbi za svojega edinega mladiča. V istem času je eksotična japonska ribica, ki se nahaja v bližnjem akvariju, zlegla stotine tisočev jajčec, malo naprej pa žive polži, ki se sploh ne delijo po spolu in so pravi hermafroditi. Kakor bi se motil oni, ki bi mislil, da samo ptice ležejo jajca, tako bi se motil tudi oni, ki bi mislil, da ptice edino sede na jajcih ter z lastno toploto pospešujejo pot na svet svojemu potomstvu. V živalskem vrtu lahko vidite tudi kačo, ležečo na jajcih, ki jih jo sama znesla.
Tudi velikost mladih novih živalic je kaj različna. Nekatere pridejo na svot že zelo razvite, druge pa krmižljave in leta in leta morajo preteči, da se docela razvijejo. Kengurujcvi mladiči so n, pr. veliki kakor človeški palec, drugi mladiči mnogih manjših živali pa so mnogo večji.
Odkod vse te živali?
Odkod te neštete velike in male živali, ki jih vidimo v živalskem vrtu? Zakaj n. pr. živijo kenguruji v Avstraliji in no kje drugod? Trditev, da | kenguruji ne bi mogli živeti v Afriki ali Južni Ameriki, ne drži, ker zn konguruja ni potrebno drugo, kakor s travo porasle stepe in določena zemljepisna širina. Ostalo okoliščine niso važne. Današnja živalska bivališča so določena bolj zgodovinsko in biološko. Končna oblika zemlje, razne geološke spremembe, prekinitev zvez med starimi celinami, vse to je vplivalo na naselitev teh ali onih živalskih vrst. Izkopanine nn raznih krajih sveta dokazujejo, da so tam živele živaii, katerih
zoološki vrt
danes več nI, ali pa žive lo še kje daleč v drugih krajih in po drugih celinah. Čo kopljemo po starih zemeljskih plasteh, bomo našli tudi razno drugo zanimivosti. Tako bomo na primer ugotovili, da so njega dni samice sosalcev legle jajca in da so nekoč živeli na zemlji velikanski kuščarji itd.
Obiskovalec Nove Zelandije se bo zopet čudil, kako je mogoče, da živi tam mnogo ptic, ki ne
letajo, kakor na primer kivi. Vprašal so bo, kako so prišli tja predniki teh ptičev, ko pa niso mogli leteti. Strokovnjak mu bo odgovoril, da bo njihovi daljnjl predniki še letali, potomci pa so pozneje zgubili sposobnost letanja, ker jim ni bilo treba bežati v sinjo višave pred sovražnikom, kakor drugod, ker v Novi Zelandiji ni lisic in drugih nevarnih živali. Peroti teh ptičev so okrnele, i<er jih niso rabili. Začudila nas bo morda tudi do-kaznmi zgodovinska resnica, da so v prvi zgodovinski dobi živeli levi v jugovzhodni Evropi, povodni konj pa je živel celo v Angliji.	1'.
teri od osebja pa so ili večinoma peš domov in ti so to veselo novico sporočili Rdečemu križu. Dalje so prav lako zdravi vsi gojenci lakoimenovane elcktromaimike šole v Sarajevu, tudi ti še ne morejo domov, a bodo prišli. Dalje sporočajo mornarji iz Boke Kolorske, da se nikomur ni zgodilo nič hudega in da samo čakajo ua možnost prevoza.
Ker posluje pošta le v območju, kl so ga zasedle italijanske čete, šc ni mogoče dobiti zadostnih stikov z drugimi, zlasti bolj oddaljenimi kraji, lako na primer pripravljajo bolgarske oblasti seznam ujetnikov, ki ca bodo v kratkem poslale tudi Rdečemu križu v Ljubljani. V tem seznamu bo gotovo tudi marsikateri Slovenec. Svojci naj potrpe, saj je pot dolga, promet pa še ni urejen. ludi med ujetniki nemške vojske bodo mnogi, ki so doina v naših krajih. Ujetnika, ki se ne more legitimirati, vojaške oblasti seveda ne morejo izpustiti. Ko bodo, napravljeni seznami ujetnikov, se bodo lahko našli tudi dokumenti zanje, nakar bo še marsikdo prišel domov.
Ponavljamo še enkrat: nihče od teh, ki so se že vrnili, ne ve, kako veliko uslugo bo morda napravil staršem svojih tovarišev, če bo sporočil Rdečemu križu, kdaj in kje se je ločil od njih. Zato naj vsakdo sporoči Rdečemu križu svoj prihod, če ne more ustmeno, pa naj pismeno pošlje vse potrebne podatke o svoji edinici, njeni i>oH kakor tudi o svojih tovariših. Naj stori vsak za svoje tovariše to, kar bi prav gotovo vsak od njegovih tovarišev storil za njega.
Kjer poje klopotač...
Graški list »Tagespost« je objavil članek z naslovom »Kjer poja klopo-tec.. .< V tem članku, ki smo ga ponatisnili, opisuje pisec lepote Slovenskih goric in južne Štajerske, ki je sedaj prišla v Nemčijo. Članek v celoti ponatiskujemo.
Ure ln uro se lahko zasanjaš v deželo in poslušaš pripovedovanje o klopotcu. Rila Jo daljna dežela, bila je pozabljena dežela, ki se nam jo sedaj z enim udarcem ni samo približala, temveč se je vrnila v domovino: Spodnještajerska. Prej je bila daleč, čeravno si bil iz Gradca z brzo-vlakom v eni uri tam. Dežela, kjer drdra in klo-pota tisoč klopotcev, preudarna in bistra, vihrava in lahna. In kdor je slišal čar in melodijo klopotcev, tega ne izpusti več...
Kaj je klopotec. To je leseno vetrno kolo. Naj-proj so ga postavljali v vinogrnd kot »strašilo za vrabce«, nato pa je postni osobilost Spodiljeitajer-sko, kl pa jo srečaš žo kmalu od Gradca. Toda prava klopotčeva domovina jo dežela štajerskega vinogradnika, Spodnještajorslia. Tisoče klopotcev! Na vsakem hribčku, v vsakem vinogradu, pred vsako hišo stoje. In nihče ne bo pozahil godbo zvenečega lesa, ki tako nenavadno reže v kri. Najprej začno majčken klopoteo tam nekje daleč peti z jasnim glaskom, potem pa, ko se veter pro-nudi, začno še drugi. Grom od vetra udarja les ob les. Vsak klopotec Je malo drugače narejen in nekateri mojstri narede take, ki imajo plemeniti zvok. Klopotec so nebeško gosli Spodnješlajerske.
Bila je vedno nekoliko pozabljena dežela, pozabljena od popotnikov. I'o gričevju še ni avtomobilskih cest. Čo hočeš to deželo resnično doživeti, jo moraš peš prehoditi. Tam so viničarji — in gosposke hiše in kmetje, ki so do popotnika srčno gostoljubni. Prvo, kar kinetski gostitelj nudi, jo časa vina. To je slastno vino, rastočo po vzpetinah sanjavega spodnjostujerskega gričevja, podobnega zelenemu valovju.
Klopotci pripovedujejo. Zlasti kadar piha jug. To je topel veter, ki žo diši po morju in jugu. Potem brne klopotci posebno glasno, pripovedujejo stare pripovedko o težki krvi obmejnih Štajercev, ki so tukaj v bojih in veri ohranili svoje nem.štvo in drugo skozi nešteto rodov. V toplih nočeh poje tudi škržat, čriček, ta vinski murn, jo čudoviti komponist in njegovo cvrčanje je nožna spremljava klopotčeva. V teli nočeh se razlega tudi krik polha, vcverici podobnega glodalca. V deželi klopotca, v Spodnještajerski, ki se je vrnila v domovino, je thdi žlahtni kostanj — ne bodo vsi vedeli, da bomo sedaj imeli tudi lastne »ma-rone« — in v hrastovih gozdovih najdemo tudi gobana, najžlahtnejšo gobo, ki so jo že v Lucullo-vili časih na rimskih pojedinah cenili.
To je dežela lepe, sanjavc lepote, hribovitih poljan, kjer poje klopotec, ki sedaj pripoveduje o končnem povratku te vedno nemške dežele...
Brivec krojaču: »Vašo brado bi bilo treba zopet malo prikrajšati.«
Krojač brivcu: »Vaše hlače bi že davno morale biti zopet zlikane, pa vam tega ne pripovedujem vsak dan, kakor vi meni.«
Una colonna di artlglleria italiana attraversa le vie di Tripoli, diretta verao II fronte della Sirtica. Italijanska topniška kolona so po trlpolitanskih ulicah pomika proti bojišču v Cirenajki.
Rdeči križ ima ogromno dela
Poizvedovalnica Rdečega križa, ki je že delj časa poslovala na liceju, kamor so svojci hodili prijavljat j>ogrešance se je s ponedeljkom preselila v Delavsko zbornico v drugo nadstropje. Vhod v poizvedovalni«) je skozi ista vežna vrata, kakor za knjižnico Delavske zbornice. Poizvedovalnica posluje vsak dan od 10 do 12 dopoldne in od 15 do 18 fKjpoldne.
Še sedaj prihajajo svojci v velikem številu in prijavljajo Rdečemu križu tiste, ki se še niso vrnili domov. Tudi pismeno sprejema Rdeči križ vsak dan precejšnje število prijav o pogrešancih. Prijavljanje kakor tudi reševanje pošte daje mnogo dela, tako da je zaposlena samo z evidenco pogrešancev precej velika pisarna. Prav razveseljivo za vse sodelavce, ki jih ima Rdeči križ, pa je dejstvo, da se v lepem številu prijavljajo tudi taki, ki so bili pogrešani. Večina jih sicer ne pride osebno, pač pa sporoče svojci, da se je pogrešanje vrnil, nakar doticnega v pisarni Rdečega križa izbrišejo iz seznama pogrešanih. Doslej je Rdeči križ sprejel vsega skupaj okrog 8000 osebnih in pismenih prijav o pogrešaneih. Okrog 1000 pogrešancev pa se je že javilo, tako da ima pisarna Rdečega križa sedaj približno 7000 imen pogrešanih. Zanimivo je seveda tudi dejstvo, da so mnoge pogrešance prijavili ne samo najbližji sorodniki, ampak tudi drugi daljni sorodniki oziroma prijatelji. Tako so nekatere pogrešance prijavili Rdečemu križu ne samo jx> dvakrat ali trikrat, ampak celo večkrat.
Prav gotovo je še mnogo takih, ki so bili jav-Ijeni kot pogrešani, pa so se že vrnili. Njihova sveta dolžnost je, da se, če je le mogoče, osebno javijo v pisarni Rdečega križa. To ni potrebno samo zato, da bodo olajšali delo Rdečemu križu, am->ak zlasti še zaradii tega, ker tam lahko jx>vedo, ;je vse so potovali in kdo so bili njihovi tovariši.
e
Za pisarno Rdečega križa je važno, da zve od tistih, ki so se vrnili, pri katerih edinicah so bili in s kom so bili skupaj. Saj je prav verjetno, da so tisti, ki so se že vrnili, bili med prvimi in so njihovi tovariši morda ostali še daleč od domovine. Ti tovariši so morda že javljeni Rdečemu križu kot pogreša nci. Po posredovanju teh, ki so se vrnili, bo za marsikaterega mogoče ugotoviti, kje ga je treba iskati in kako. Naj smatrajo vsi, ki so se srečno vrnili za svojo prvo tovariške dolžnost, da obveste Rdeči križ o vseh, s katerimi so bili skupaj in kje so se ločili. Svojci namreč ne vedo, kam so joogrešanci potovali s svojimi edinkami, tisti, ki so se vrnili pa bodo to lahko povedali in s tem pokazali pravo smer poizvedovanju. Tisti, ki se bodo javili Rdečemu križu pismeno, naj ne pozabijo navesti imena svojih edmic in smeri, v katero so potovale.
Prav posebno pa prosi Rdeči križ vse tisi«, ki so se vrnili v zadnjem ča9u domov, pa morda niso bili prijavljeni kot pogrešanci, da kljub temu pridejo v pisarno Rdečega križa in povedo, če so bili morda z njim v njihovi edinici še drugi Slovenci. Na ta način bo mogoče za marsikoga točno ugotoviti, kje so ga zadnjikrat videli, kje ga je treba iskati. Iz takih poročil bo lahko Rdeči križ sklepal o usodi cele edinice in mnogim staršem bo odleglo, ko botfo p>o ljubeznivosti in vestnosti enega izmed tovarišev zvedeli, da se njihovim dragim ni zgodilo nič hudega. Takim dobrim tovarišem, ki so razumeli skrb lastnih svojcev pa ludi drugih, se ima Rdeči križ zahvaliti že za več zelo pomembnih obvestil, ki bodo gotovo marsikoga potolažile. Tako na primer je Rdeči križ obveščen, da ie osebje barutane v Kamniku vse zdravo. Osebje je namreč v Sarajevu, pa ne more dobiti prevoznih sredstev in zato čaka, da se razmere urede. Neka-
P. S. Finžgar i
Pod svobodnim soncem
Povesi davnih dedov
Velikaši so slavili Epafrodita, zmagovalca pri konjskih tekmah, narod prf je veličal Iztoka, saj je dokazal, da mu v streljanju na lok ni nikdo kos.
!42r
143
140=
Iztok jc sedel k Ra-dovanu in mu gladil razpaljeno čelo.
Radovan: »Slove-ni so poveduli, da je Tunjuš požgal Hilbu-dijev most čez Donavo in se napotil k An-tom. Pojdi z menoj, Iztok!«
141.
Iztok: »Jaz ostanem, očka, in ko se naučim vojske ...«
Radovan: Prav... Ostani! Jaz pa grem in sporočim Svarunu, knko gn ljubi sin ...« Jezen se je obrnil Radovan.
142.
Samo zlato in srebro... Od zadaj velikanski vladarski orel. Pod njim na škrlata-stem prestolu Justini-nijan, ob njegovi strani Teodora.
143.
Iztok in Epafrodit sta pokleknila od daleč, drsala se po kolenih proti carju in prod njim legla na obruz.
Mali oglasi
umm
V Malih «lulb volja imu »«•<** I din; tcaltnvanjukl •Klani I dla Debela tiskan* lulnii bmed* » računajo dvojno. Najmanj«) tneeek u mali orlu U din - Mali •glasi m olatojej* takoj prt naročilo. • Prt »lasih (•klunatn inačaja M rafnna »nokolonska, I mm visoka •atltu vratlea p« I dla • Z» pismen* odrovore (lede malih Klnet tralu orllollU ntnko.
h
B Službe g
litelo:
Visokošolec
komercljallst, kl ul mu
pHlike preprečile, da bi ,	..	„„.
, , , ; .	.	vrne proti nagradi 300
dokončal ekonomsko-ko- , ,,	.
,. , , .. ...	, din na naslov: Krištof,
mercijalni Študij, prosi
kakršno koli zaposlitev. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod št. 6803. a
Kolo »Miele«
ov. št. 194461, tov.' štev. 663.81 6, oddano v Vlžmarjlh, naj najditelj
B Službe B
Dobe:
Natakarico
pridno ln pošteno, z znanjem nemščine ln kavcijo zmožno, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5768. b
Hlapca
h konjem, poštenega ln srednje starosti, sprejmem. — Poizve se pri I." Oražem, Moste - LJubljana.	b
Ljubljana, c. 60.
Sv.
Petra o
Iščemo tovorni avto
znamke »MAN«, evid. St. 2-1686, 6-tonskl, sivo barve, z novo platneno streho. Kdor kaj ve o nJem, naj Javi Kranjski Industrijski družbi na Jesenicah.	o
1000 din nagrade
dobi oni, ki izsledi štlri-sedožni avto znamke »Se-vrolet«, črno pleskanl št. 2-3826, kl je bil odpeljan 8. aprila v smeri preko Ponikve in Javi na Okorn Milka, Kopališka 6. — Kranj.	o.
| Kdor kaj ve
o usodi Mirka Vodč, re-dova, kl je služIl kador-ski rok v VrSču pri 4. konjiškem puku v 4. eskadronu, naj blagovoli, lepo prosim, sporočiti materi Vodž Frančiški, Skaručna nad Ljubljano.
B OMniic |
Prostovoljna dražba
kmečko hiše z vrtom ln manjše hišico ob državr nI cesti v Štefanu pri Trebnjem se vrši na licu mesta dne 29. aprila 1941 ob 14. Pojasnila v notarski pisarn! v Trebnjem. Stroške poravnam takoj po naznanilu. p
———————H
1 Kupimo B
Vsakovrstno
zlato kupule
po najvlSJlb cenah CERNE, Juvelir, LJubljana VVolfova ulica it. I
Buffet
dobro vpeljan prodam. Prednost Imajo plač. natakarice s svojo konce-Ijo. Vse . ponudbe na upravo »Slovenca« pod Sreča 5781«.	1
Ne zamudite prilike!
Se nekaj prvovrstnih šivalnih strojev ln koles je poceni naprodaj pri Prometu« v LJubljani, naspr. Križevniške cerkve. — Ogled tudi ob nedeljah dopoldne.	1
Kdo ve
za moško kolo,
zeleno
2 dobra čevljarska POTU.' pleskano, znamko »Aig-
sp'rejmem takoj. M. Tre-bpr. Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.	b
nama
Vajenca za čevlj. obrt
sprejmem. — M. Trebor, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6.	v

Ion«, evid. št. 3775, tovarniška št. 277.135, naj ga proti nugradl odda ali Javi na naslov: Snkslda, Ljubljana, — Dvoržako-va 3/11.	o
Podgane
ln miši uničujte z odgovarjajočimi, strokovno sestavljenimi Ing. Prez-ljevimi MIKROTAN ma-žami ln zrnjem. LJubljana, Wolfova ul. 3/1.. tel. 34-73.	1
Naproša se
kdor kaj ve o usodi Maksa Slovnika, vpoklicanega v Zagreb, protl-avijonska mitraljeska četa, da to Javi materi Franji Slovnik, Ljubljana, Celovška c. 74. o
Informacije
o pogrešanem rezervnem peš. podporučnlku Vla-dislavu Pengovu, Sarajevo. Koševo, Betanija, 5. četa, prosi Pengov, — Kolodvorska ul. 20. o
Strojepisni pouk
Večerni tečaj. Pričetek
Prosim,
kdo bt mi sporočil, kje se nahaja Burgar Avgust, kl Je bil poklican v Za greb, I. reflektorska četa Vukomec. — Pisal je 4. aprila 1941 Iz Zagreba, kjer sta bila podpisana Franc Kraus in M. Kmetič. Vsakemu, kl ml pis meno sporoči, mu z na
Vsakovrstno zlato
briljante in srebro
kupule po oaiviSjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8
Ccbulčku
smo znižali ceno. Zasadite z nJim vsak prazou pro-Btar, ker Je verjetno^ da bo po čebuli veliko po.vpra Sevanje. . Sever & Komp., LJubljana.	_ (1
H Stanovanja!
Oddalo:
Trisobno stanovanje
ulično, čisto ln sončno, oddam s 1. majem na Gosposvetskl cesti 10-1. Informacijo pri hišnici.
Moško kolo
še popolnoma novo, zaradi odpotovanja takoj zelo poceni prodam. — Kovačlč, Clgaletova 11.
Semena domače črne detelje, banaške lucerne, grahore in trave
nudi v najboljši kakovosti tvrdka Fran Pogačnik, LJubljana, Tyrševa cesta št. 33 (Javna skladišča)
Fige
za žganJeku'-o, po naj nižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačin, LJubljana, telefon 26-07.
pouka 1. maja. Chrlsto- . grado povrnem stroške, tov zavod, Domobranska I Burgar Ivan, V. Polica g t. 1 r	u 1 št. 49, Višnja Gora.
Cepilna smola
i^kg 8 din, % kg 15 din Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3/1., tel. 34-73

t
Sporočamo žalostno vest, da je Vsemogočni včeraj popoldne poklical k Sebi no večno plačilo našega dobrega očeta, deda, pradeila in strica, gospoda
MIHAELA MIHELČIČA
železniškega zvaničnika v pokoju
Rajnega, ki je dosegel visoko starost skoraj 95 let, bomo spremili na zadnji poti v torek 29. aprila ob pol štirih popoldne z Žal, kapelica sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. — Maša zadušnica bo darovana 12. maja ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 28. aprila 1941.
Žalujoča rodbina Mihelčič in ostalo sorodstvo.

Žalostnega srca sporočamo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, da je Vsemogočni poklical k Sebi našo mamo, staro mamo in sestro, gospo
Francisko Juvan
roj. Pfeifcr
dne 27. aprila ob 13.
Pogreb nepozabne bo v torek 29. aprila ob 10 dopoldne iz hiše žalosti, Srednje Gameljne 20, na farno pokopališče v Šmartnem pod Šmarno goro.
Srednje Gameljne, Ljubljana, Kranj, 28. aprila 1941.
Frančišek, sin; Frančiška, hči: Ivana, sestra, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo.
IT KL.
2 951
IStem malo belo kobilo
St. 1 in črtano 111 na levem kopita. Zirovoik, Verd St. 12, Vrhnika.
Iščem kobili
»Trama«, kl Ima na glavi belo liso, levo nogo belo do kolena, žig na levi nogl št. 65 ln rjavega »Fuksa«, kl Ima na glavi tudi belo liso, prednjo desno nogo Ima upognjeno v kolenu, nizke postave ln žig št. 65. Kdor ml Jih prižene ali poizve, kje so, dobi nagrado 700 din od vsake kobile. — Rlbnlkar Anton, Oorlče, p. Golnik.
Iščem konja
z žigom št. 1831, sliši na ime »Sokol«, pram, leva zadnja noga bela v bin-celju, 9 let, višina in obseg 165 - 185. Najditelj dobi nagrado 1000 dinarjev. Drago Gostiša, posestnik, Gornji Logatec št. 49.

iti
500 din nagrade I Iščem konja
dobi, kdor sporoči, kje se temno rumene barve, na nahaja konj »Fuks«, vi- ime »Pubi«, z belo dolgo liso do nosu, črno grivo, po hrbtu črn pas do repa, črn rep, vse štiri noge spodaj bele, leva nekoliko višje, visok 157 do 176, star 6 let Dam lepo nagrado. Jožef Raj-glej. Srednje Bitnje 16, p. Stražlšče pri Kranju.
sok, z veliko težko gla vo, z veliko liso na glavi. Na prednjih kopitih ima vžgano črko Z in vojaško številko 283. Oddan Je bil 7. vodu Škofja Loka s komatom ln vozom. Ivana Zltko, posestnica, Verd 14, pošta Vrhnika.	e
Slovenci!
Pomagajte rojakom prt iskanju konj in raznih vozil!
Dvosobno stanovanje
kopalnico oddam. -Tyrševa 93.
Pohištvo
Več oprav
spalnih in jedilnih prodam zaradi pomanjkanja prostora. — Skrbinc & Komp., Vižmarje.	š
Iščem kobilo
z žigom št. 2980, prama, na desnem stegnu ima vstrižen veliki S; 8 let staro, višina ln obseg 157 - 174. Najditelj dobi nagrado 600 din. Fančl Smole - Rihar, posestnica, Gornji Logatec 4.
1000 din nagrade
dobi, kdor ve za 4 letno kobilo, rjave barve z malo liso na glavi, Ima številko 386. Janez Sparo-vec, Blato, Grosuplje. — In 4 leta star konj, pram, št. 605, Jože Skrjanc, Blato, Grosuplje.	e
Iščem kobilo »Fuksa«
15 let starega, velikost 154 - 176, Ima široko dolgo liso na glavi, no ter upognjeno majhno glavo, prednja leva, zad nja desna noga sta beli; oddana Je bila jurišnl četi na Vrhniko, razpuščena pa na Dolenjskem. Dam visoko nagrado. Ivan Skerl, Savlje 13, Ježica.
•REALITETA«
posestna posredovalnica v Lj'ubljanl je eaoo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošte Telefon 44 - 20
staro 14 let, rjavo, na čelu z liso, hoja težka, nogl postrižene ln Ima na kopitu St. 124, iščem Sporočiti na naslov: Ja nez Grum, Zg. Hrušlca št. 3 6 pri LJubljani.
Parcele
prodam: v Šiški, pri Sv. Petru, plačljivo tudi s knjižico MesJ^ie hranilnioe, v St. Vidu, na Kodeljevem, v neposredni bližini Javnih skladišč, v Mednem itd.
Kupim in prodam
hiSo: visokopritlične, enonadstropno in večnadstrop ne, ter posestva.
Prevzamem
upravitoljstvo hiS ln posestev. Nudim zanesljivo jam stvo. Z a J e o Andrej, posredovalnica nepremičnin, Ljubljana, Tavčarjeva nI. 10, telefon začasno 35-64, stanOf vanje: telefon St. Vid 768-
H Potzvedbe§
za živali
Iščem konja
ki je temnorujav, na čelu majhna bela lisa, sliši na Ime »Rlčo«, žig št. IX, označka K. — Sporoči Be naj proti nagradi I. Cer< ne, St. Vid nad Ljudblja no, Vižmarje 66.	(e)
Kobila št. 24
črna, doma nekje lz Bleda, oddana I. planin puku, kasarna I., se dobi pri: Sluga, Zalog 66. D M. v Polju.
Kobila »Prama«
z žigom St. 69 na kopitu oddana v Škofljici bolni čarski četi, se išče. Na grada! Strzelba, Grbin prt Litiji.
500 din nagrade
dam onemu, ki Izsledi kobilo, kl se nahaja v okolici Mirne pri Treb nJem. Kobila nosi vžgano St. 131, je rujave barve črnim košatim repom ln črno grivo, širokim hrb tom ln prst. prav majhno glavo ln majhnim kopi tom ln je nekoliko sitna. — Jos. Senica, Domžale,
Iščem kobio žig. 334
svetlo »Pramo«, srednje veliko, 153-174, na čelu ima zvezdo, proti kon cu gobca malo liso. Od dana Je bila v 3. bateriji na Ježicl, razpuščena pa v Ribnici. Komur Je kaj znano, naj ml Javi proti dobri nagradi. Jože Modic, Ižanska c. 276, p Ljubljana,
Kobilo
Iščem kobilo »Pramo«
staro 5 let, z malo zvez dlco na glavi, prednje noge navzven. Sporočiti proti nagradi Kovaču Jožetu, Mala Llgojna 17, Vrhnika.
Iščem kobilo
5 leta staro, kostanjene barve, z malo liso na glavi, 165 visoka, obseg 184, žig 1372. Sporočiti proti dobri nagradi Lo gonder Franc, Virlog 9, Škofja Loka.	<
Podpisana Knez Štefanija, Maribor, Aleksandrova cesta štev. 36, izrekam tem potom javno prisrčno
zahvalo banki,Slaviji'
jugosl. zavarov. banki v Ljubljani
za njeno kulantno in hitro izplačilo življenjske police po mojem pokojnem možu Alojzu Knezu ter imenovani domači zavod vsakomur toplo priporočam.
V Mariboru, dne 5. aprila 1941.	Knez Štefanija.
III ■
■
m ■
S
fl 8
.e
1000 din nagrade
dobi, kdor Izsledi mojega konja »šargo«, rdeč pram, visok, močan, žig 167. Oddan Je bil 4. bateriji v Smartnem, razpuSčen v vlšnjegorskl okolici. — Marija Kržič, posestnica, Gornja Brezovica, pošta PrfeBerje pri LJubljani, e
Lepo nagrado
dobi; kdor ml sporoči, kje nahajata konja z vprego ln vozom. Konj pram 156/169, žig 1803, kobila prama 155/166, žig 1804. Bevc Franc, Hra-stenice 7, p. Polhov gradeč.	e
500 din
dobi, kdor ml sporoči, kje se nahaja konj ln voz, žig 206, oddana 7. vodu pri sv. Duhu. Konj 173/ 187, Simelj, zadnja leva noga debela. Voz težak, v dobrem stanju z zavoro spredaj. Lastnik Anton Homovec, Stara Vrhnika 62, p. Vrhnika, e
500 din nagrade
dam, kdor ml najde konja rjavca z malo belo liso na čelu ln levem stegnu, z žigom 276, mera 149/176. — Clmerman Ivan, Podgrad 13, p. D. M. v Polju.	e
Občinski uradi
ln privatniki se naprošajo, da sporoče podpisanemu, kjo se nahaja konj rjave barve (bram) brez posebnih znakov. Razume na Ime »Miško«, širokega križa, žigosan pod številko 1534, oddan 13. 3. 1941 16. artilerijskemu polku v Ljubljani ter je bil dalj časa pri 10. bateriji v Savljah. Občinskim uradom povrnem vse stroške, privatniki pa dobe lepo nagrado. — Janko Štele, posestnik, Kamnik, Mesto 35. e
Oddam kobilo !
žig 362, prama. Naslov y upr. »Slovenca« pod Številko 6788.	e
Iščem kobilo . „
pramo, visoka 180 cm, žig 82, na glavi belo liso, na zadnjem stegnu Ima znamenje. Sporočiti proti nagradi na naslov Janez Potočnik, Zg. Za-bukovje 33, &. Kranj, e
Iščem kobilo
rdečo fukso, lahko, brez žiga, po glavi malo opraskana, razpuščena na Igu, ter 2 komata ln voz. Sporočiti proti lepi nagradi na Franc Ogrin, St. Vrhnika 15, Vrhnika.
Iščem kobilo šimlo
žig 43, 6 let stara, siva. Proti nagradi sporočiti Marko Jeraut, p. Prežganje pri Litiji.
Iščem konja fuksa -
z dolgo liso na glavi, nad kopitom bel, žig 3094, 3 leta star. Dam nagrado. Janez Martlnčič. Gor. Jezero 6, p. Stari trg pri Rakeku.	e
Iščem kobilo
kl sliši na ime »Cveta«, prama. žig 431. Sporočiti proti nagradi na naslov: Alojzij šareč, Preserje št. 2, p. Radomlje.
Lastnik belega konja
starega okoli 9 let, oddanega pod št. 74 četi pratečih orudja 8. plan. bataljona v Starem dvo ru p. Škofja Loka, naj se čimprej zglasl pri meni zaradi vrnitve Istega S seboj je prinesti potrdilo edinice, oziroma občine, da Je on res nično posednlk Imenovanega konja. Zveza z vlakom Ljubljana - Grosup-lje-Lašče. Naslov: Janez špeh, Kozarlšče 39, p Stari trg pri Rakeku, e
Zahvala
Išem kobilo
oddana 3. aprila v Stab v Škofjo Loko, žig 17, Je zelena šimla, Ima črno grivo, rep pod kolenom odrezan, 15 ln pol pesti visoka, precej široka, na desni strani vratu Ima bradavico v velikosti 1 dinarja. — Sporčitl proti nagradi na Janez Dolenc, Stražlšče 197, pošta Stražlšče ^Kranj).	e
1000 din nagrade
dam za vsakega konja tistemu, kl mi poda pojasnilo, kje se nahajajo. Konj bram, 5 let Btar, s težko glavo ln veliko grivo, 157, 172 cm, brez Številke; oddan v Smrečju pri Vrhniki, 1. četa. — Konj, rdeč belec (<rot Simel«), 4 leta star, z liso na glavi, močan, na zadnjih ftogah bi-celjnl beli, brez Številke. Oddan jurišnemu batalj. v Strmlcl pri Vrhniki. Jože Verbič, posestnik, Vrhnika Svabičeva 8.	(o
Iščem kobilo
rdečo šimlo, na glavi ima belo liso, zadnje noge do viakeljna bele, sprednje pa na petah bele, visoka 15o om. Široka 17o cm, stara 8 let. Kdor kaj ve, naj sporoči proti nagradi 500 din na naslov: Frane Anžin, Tomačevo 22.	(e)
Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našega dragega očeta, gospoda
Karla Kitzerja
višjega jamomerca TPD v pokoju
na njegovi zadnji poti in mu poklonili krasnega cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni g. primariju dr. R. Blumauerju za vso zdravniško nego, čč. sestram Leonišča za požrtvovalnost in skrb. s katero so lajšale našemu dragemu očetu zadnje ure. Nadalje se zahvaljujemo g. inž. Widri, obrato-vodji TPD v Trbovljah za njegov trud in naklonjenost, g. inž. Štefetu za ganljive besede od odprtem grobu, gg. lovcem-prijateljem iz Trbovelj za spremstvo. Vsem in vsakomur najlepša hvala! — Sv. maša zadušnica se bo brala danes, v torek 29. t. m. ob Yi~l zjutraj v frančiškanski cerkvi.
Žalujoče rodbine: Loberjeva, inž. Podbojeva in Adamičeva.
Zahvala
Za izraze prisrčnega sočutja, ki sem jih prejela ob grenki in bridki izgubi svojega ljubljenega moža
Rudolfa Schulza
se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujem. — Obenem se tojjlo zahvaljujem vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem številnim prijateljem blagopokojnika, ki so ga v tako lepem številu spremili k večnemu počitku. Naj vsem Rog bogato poplača!
Ljubljana, dne 28. aprila 1941.
Žalujoča soproga Antonija Schulz
Za tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodj?
urednik: Viktor Čenči«