Porazen obračun delovanja Enotni! liniikaisv MARŠAL TITO V SKOPLJU: NARODE NASE DRŽAVE, KI SO ŽE V DEJANJIH VIDELI, KAJ POMENI SOCIALIZEM, KI V DEJANJIH VIDIJO, KAJ POMENI GRADITEV SOCIALIZMA, NE BO MOGLA NIKDAR NOBENA SILA, OD KODER KOLI BI PRIŠLA, ODVRNITI S TE POTI, NITI JIH NE BO MOGLO OMAJATI ALI PRESTRAŠITI, DA NE BI TRDNO STALI ZA SVOBODO, NEDOTAKLJIVOST IN NEODVIS NOST SVOJE SOCIALISTIČNE DOMOVINE, v letu dni Obračun delovanja Enotnih sin- = dikatov od objave • resolucije In- = formacijskega urada je kaj klavrn. = Vidalijevski voditelji Enotnih sin- = dikatov sicer govore, da se je de- §| lavstvo sindikatov bolj oklenilo, = odkar so oni izvedli «čistko» in od- = stranili vse «nacionaliste». To pa = so le besede, ki niso podprte z no- j= benim dejstvom. = Radichi. Slavci in njim podobni = voditelji se tudi radi sklicujejo na =5 zadnja sindikalna in stavkovna gi- = banja: stavkovno gibanje kovinar- = jev, uslužbencev in delavcev jav- že nih ustanov, delavcev v železarni H ILVA. Pri tem pravijo, da so imeli = za vsa ta gibanja iniciativo v ro- = kah Enotni sindikati. Bolj objek. jE tivni bi bili, če bi rekli, da so s iniciativo za te stavke dali = delavci in da so jim oni le sledili. = loda tudi če bi prišla iniciativa = res od vodstva Enotnih sindikatov, = moramo preučiti rezultate teh s stavk in kakšne korist; so imeli g delavci od njih. = Vse te stavke so bila spričo tež- jE koga gospodarskega položaja de- = lavcey nujne in popolnoma upra- = vičene. Kljub temu pa niso dosegle zaželenega uspeha. Zakaj, se bo = vsakdo vprašal? Vzrok neuspeha je = oportunizem vodstva Enotnih sin- iE dikatov. To niso cenene trditve, H ampak je stvar na dlani. Vodstvo H Enotnih sindikatov je hotelo te = stavke, voditi sporazumno z vod- =j stvom Delavske zbornice, katero že = Vsi predobro poznajo. H Vsakomur je namreč jasno, = da Delavska zbornica nima nobe- = nega interesa nategovati lok do = skrajnosti, zato pa tudi ni možen H v sodelovanju z njo nikak večji H uspeh. Kaj pa bi rekli delodajalci, če bi se Delavska zbornica spoza- ^ bila in enkrat zares ščitila intere- = se delavcev? = No. sodelovanje z Delavsko zbor- = njeo je vedno prinašalo smolo EE Enotnim sindikatom. Delavci so = stavkali, se Žrtovali, ko pa bi mo- |§ rali požeti sadove svoje borbe, je = Prišla od nekod s kompromisnim = Predlogom Delavska zbornica. E- = Potni sindikati so se jezili, pritože- = vali, končno pa so nehali z borbo ^ fo dolžili za neuspeh Delavsko § zbornico. Bolj jih je ta brcala od = sebe, bolj so se ji dobrijcali in jo š Pozivali na enotnost. Uspehov pa E Pi bilo. Delavci so se razočarali, | Postajali brezbrižni. Začeli so za- E Puščali Enotne sindikate. = .Da je sindikalni položaj slab, = fo Iiriznal sam Radich, ki je = “eial, da je bilo v poldrugem | etu izdanih članstvu samo 30000 | sindikalnih izkaznic in da jih = (>d teh samo trideset odslotokov | Plačuje članarino. Sporazum ali j Zavezniška pogodba, sklenjeno z i Julijansko splošno zvezo dela, ni = Prav nič izboljšala položaja. Medtem pn je Delavska zbornica odkrito pokazalo svoje lice. Jeni zastopniki so šli v Ženevo na kongres rumenih sindikatov, ravno e dni pa je Delavska zbornica na svojem svetu sklenila, da dejansko Prekine vse odnose z Italijansko splošno zvezo dela in naveže tesne stike s «svobodnimi» sindikati v abji, ki so se od omenjene zveze odcepili. Težak položaj priznavajo vidali-mVC> Sami' Bivši Predsednik ES De iS° .Sa k,jub njegovi «av-tokntiki» lam odžagali. je v nekem svojem poročilu dejal, da so komu-is i v tovarnah neaktivni in pri-pjsuje krivdo za neuspehe «pusto-vski sindikalni politiki v preteklosti». Zanj je bila vsa slavna bor-a tr^uškega delavstva zgolj pusto-°vščina. Toda,- ko se je vodila «Pustolovska» politika, so bili Enot-bi sindikatj močni, želi so uspehe, delodajalci so se jih bali, sedaj pa *0 ne zmenijo več zanje, delavstvo pa izgublja vanje vsako zau-Partje, Res, lepa bilanca! = =■ Poštnina plačana v gotovini. Spedizione in abb. post. II. gruppo CENA 20 lir, 6 din TRST 5. nvgusta 1940 leto Četrto številka 177 = MOTIV IZ PIŠČANCEV. — LEPE, A ZANEMARJENE SLOVENSKE .VASICE TIK NAD TRSTOM (Foto Magajna) illlll|l!lllllllilll!illllllllllli!llllllll!ll!ll!llilllll KRONIKA Posledice silnega tajfuna, ki je razsajal nad Šanghajem so sledeče: 10 mrtvih in 139 ranjenih. predsednika Varnostnega sveta bo v mesecu avgustu sovjetski delegat Semjon Carapkin. Ameriške zasedbene oblasti na Japonskem so objavile nove ukrepe, ki dajejo mnogo več prostosti japonski vladi. Socialna komisija OZN je sprejela načrt za ustanovitev straže OZN, ki bo štela 300 mož aktivnih stražarjev in 2000 rezervnih. Pet visokih funkcionarjev policije v Los Angelesu je z ravnateljem Forrallom vred dalo ostavko ker so obtoženi krivega pričevanja. Huda vročina je v VVashlngtonu povzročila smrt osem ljudi. Narodni dobodek vsega sveta je znašal lansko leto 531 milijard .lolarjev. Angioameričani so podali izjavo, da bodo od avgusta naprej postopoma krčili zračni most v Ber-Unu. Ameriški zakladni minister Sny- der je na tiskovni konerenci govoril o svojem evropskem potovanju in dejal, da bodo morale ZDA več uvažati in morda tudi znižati carine, da bi omogočile na ta način večje kroženje dolarja in lažjo prodajo ameriškega blagaj zaradi česar bodo morali tudi same kupovati od drugih držav. I Angliji se Je začela volivna kampanja. Ministrski predsednik Attlee je odgovarjal na Churchillov govor in mu očital, da ne pozna problemov Velike Britanije ter da zastopa bogataše in mogotce. Ameriško potniško letalo «DC3» se je ponesrečilo, pri čemer je bilo 14 mrtvih. S padali so vrgli živita in drugi material ekspediciji Pavla Emila Viktorja, ki se je znašla sredi Groenlandije v velikih težavah. Atlantski pakt bo spremenil Kanado v pomorsko orožarno. Vojne ladje za britansko in druge evropske mornarice bodo odslej najbrže gradili v Kanadi. Arabski državljani, ki prebivajo v državi Izrael, bodo lahko zahtevali vstopna dovoljenja židovskih oblasti za žene, otroke pod 15 teti in neporočene hčerke, ki prebivajo sedaj izven židovskega področja. 3 km od Segovije v Španiji sta cleteli v zrak dve smodnlSnlci. Skoda na materialu Je Izdatna. 1. avgusta so prazoopall na Kitajskem 23. obletnico ustanovitve kitajske osvobodilne vojske. Ob tej priliki Je poveljnik 3. armade te vojske Izjavil: «V enem letu bomo dosegli popolno zmago», Angloamerlika okupacijske oblasti v Zahodni Nemčiji so odkrito vmešavajo v vollvno kampanjo. V vsej Zahodni Nemčiji se dogajajo napadi na sedeže In člane komunistične partije . Med incidenti, ki so nastali ob priliki cerlmonlje za 32. obletnico ustanovitve «napadalnih oddel-kov», sta bili v Firencah ranjeni dve osebi. Po tridnevni prekinitvi so se v torek zopet sestali namestniki za Avstrijo. Preučili so poročilo svojih izvedencev o podonavski plovni družbi, ne da bi dosegli sporazum. Vojaško sodišče v Volosu v Grčiji je obsodilo na smrt 36' demokratov, ki so pomagali partizanom. ZDA so izročile sovjetskemu po-slaništvu noto, s katero zavračajo sovjetski protest proti vstopu Italije v atlantski pakt, kar predstavlja kršitev mirovne pogodbe. Podobno noto sta izročili tudi angleška in francoska vlada. Francoska vlada je odobrila načrt za izgraditev predora pod Mont Blancom. Brzovlak Milan-Rira se je med Piacenzo in Faenzo ^ztlril, pri Čemer pa ni bilo smrtnih žrtev. V Združenih državah je pretekli teden umrlo zaradi vročine 173 ljudi. Milili generali greze z amai Mo M mpslii umil n ho Ml zajjiwuij Te dni sta v ospredju svetovne politike razpravljanje a Trumanovi vojaški pomoči Evropi in potovanj.« ameriškega «možganskega trusta» v Evropo. Qbadva dogodka sta seveda tesno povezana med seboj. Razpravljanje o vojaški pomoči Evropi, ki naj bi znašala 1450 milijonov dolarjev, je pokazalo, da so v tem vprašanju velika nasprotja med vlado ter poslanci in senatorji, čeprav to še ne pomeni, da so parlamentarci obeh skupin nasprotni ameriški ekspanzionistični politiki. Najprej je zagovarjal to pomoč zunanji minister Acheson pred parlamentarno komisijo za zunanje zadeve. Dejal je, da morajo ZDA začeti brez odloga oboroževatj zapadno Evropo, ker ni mogoče zanikati možnosti direktnega vojaškega napada oboroženih sil z onstran železne zavese. Atlant- pozival naj Kongres čimprej sprejme Trumanov zakon o vojaški pomoči, kajti moderna bliskovita vojna, ki lahko izbruhne, bi zahtevala takojšnjo vojaško pomoč ZDA zapadnim državam. Se bolj Je bil odkrit šef glavnega štaba ameriške vojske general Bradley, ki je govoril pred komisijo pred svojim odhodom v Evropo. Ta je odkrito priznal, da bo v okviru «obrambe» držav atlantskega pakta, «poslanstvo» ZDA uporaba atomskih bomb, kar je osnovno priporočilo šefov glavnega štaba, To pomeni, da bi imele ZDA nalogo strateškega bombardiranja iz zraka, medtem ko bi se morali na kopnem klati sami Evropejci. Za Achesonom, Johnsonom in Brad-leyem so poslali v zagovor vojaške pomoči Evropi pred parlamentarno komisijo za zunanje zadeve tudi bivšega zunanjega ministra Marshalla, ki Je dejal, da ne bo ta pomoč ošibila, temveč okrepila ZDA. Glede na pred- loge Kongresa, da je treba, preden se da vojaška pomoč Evropi, vzporediti njeno obrambo, je Marshall izjavil, da je kolikor je njemu znano, že bil izdelan strateški načrt za obrambo Evrope. Nekateri člani parlamentarne komisije so dejali, da niso o tem še prav nič slišali, nakar jim je Mar. shall odgovoril: «Morda ne bi bil smel o tem govoriti, toda strategična zamisel obrambe Evrope je že bila opredeljena,» Medtem pa so v soboto prispeli v Frankfurt v Nemčijo šefi ameriških glavnih štabov vojske, letalstva in mornarice, general Bradley, general Vandcnberg in admiral Dcnfeld. Ob svojem prihodu so seveda izjavili, da so prišli v Evropo samo zato, da Izmenjajo misli z vojaškimi poveljniki držav-podpisnic atlantskega pakta, da dobe od atlantskih držav informacije o njihovem Obrambnem sistemu in moštvu, s katerim razpolagajo. Ce upoštevamo vse to, zlasti pa Marshallove izjave vidimo, kako smešne so polemike med Francozi in Angleži, kje naj bi bila «evropska obrambna črta». Francozi namreč zahtevajo, da bi bila čim globlje v Nemčiji, Angleži pa mislijo, da bi bilo bolje zapustiti evropski kontinent. V zvezi s potovanjem generalov Je zanimiva tudi vest, da mislijo pritegniti v atlantski pakt tudi Španijo ki ima zelo važno strateško lego. Po poročilu dopisnika lista «Sunday Times» bodo v «obrambi» Evrope ustvarili štiri sektorje: severni Atlantik, Zapadna unija, skandinavske dežele in zapadno Sredozemlje. V ponedeljek so začeli ameriški ge. nerali svoja posvetovanja z evropskimi vojaškimi delegacijami. Najprej so sprejeli zastopnike Luxembur-ga, katerega oborožene sile znašajo vsega skupaj dva bataljona pešcev, nato pa so sprejeli italijansko vojaško delegacijo, ki jo vodi načelnik glavnega štaba general Marras. Ta je menda zaprosil ZDA za orožje In baje dejal na sestanku z generali, da nima Italija sedaj še dovolj sil, da bi lahko branila svoje ozemlje. Italijanska vojska šteje skupno S karabinerji 250.000 mož. Sefi glavnih štabov so v torek odpotovali v London, od tam pa pojdejo v Pariz in na Dunaj. skl pakt in pomoč v orožju bosta možnosti napada preprečila. Ta program pomoči znaia le petino vojaških stroškov držav za leto 1949., ki se bodo s to pomočjo okoristile. Da bi potolažili ameriike matere, je Acheson dejal, da ta program r.e predvideva pošiljanje ameriških čet V Evropo. Vse besede o napadalnosti Sovjetske zveze In o obrambnem značaju atlantskega pakta pa so le krinka, za katero se skriva napadalnost ZDA in drugih imperialistov. Tako je minister za obrambo pred isto komisijo Anglija leze v vedno težji gospodarski položaj, Zato je zahtevala, da se ji zviša delež Marshallovih kreditov. Prvotno je Velika Britanija zahtevata 940 milijonov dolarjev, sedlaj pa zahteva 1518 milijonov. Kako bo mogoče spraviti te angleške zahteve v sklad z 10 odst. znižanjem pomoči ERP, ki ga Je izglasoval ameriški Kongres, sl ne zna nihče odgovoriti. Angleškemu vzgledu sta sledili tudi Norveška In Danska, ki zahtevata povišek svojih deležev. V Rimu so takoj izjavili, da bodo nasprotovali angleški zahtevi po zvišanju kreditov, ker bi to šlo na račun drugih držav, ki to pomoč dobivajo. Tudi v OECE je angleška zahteva povzročila veliko razburjenje. Med lordsko zbornico in med spodnjo zbornico je nastal spor, ker noče lordska zbornica sprejeti zakonskega načrta o podržavljenju angleške Jeklarske Industrije, Jugoslavija ne bo zapustila koroškega ljudstva v njegovi pravični borbi Jugoslavija se kljub kupčiji, sklenjeni med štirimi zunanjimi ministri, ni odpovedala svoji aditevi po pravični rešitvi koroškeea vprašanja. Svoje prizadevanje je pokazala tudi te dni, ko je pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ Leo Mates izročil spomenico namestnikom zunanjih ministrov, ki pripravljajo mirovno pogodbo za Avstrijo. Spomenica vsebuje med ostalim tudi naslednje: Jugoslavija še nadalje zahteva popravek jugoslovan-sko-avstrijske meje. Vprašanje Slovenske Koroške j® b>l° postavljeno pred svet zunanjih ministrov oziroma pred njihove namestnike, ko so po drugi svetovni vojni razpravljali o mednarodnih odnosih in o tem vprašanju kot o glavnem vprašanju med Jugoslavijo in Avstrijo, ki se je udeležila vojne proti združenim narodom na strani Hitlerjeve Nemčije. Jugoslavija je poudarila edino možno demokratično rešitev, ki prispeva k utrditvi miru na trajni podlagi dobrih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo, to je priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji, hkrati pa še zaščito hrvatske narodne manjšine na Gradiščanskem. Ko so tri zapadne sile zavrnile jugoslovanske zahteve, je jugoslovanska vlada v interesu mednarod- nega sodelovanja 25. februarja 1949. predlagala sledečo rešitev: Popravek obstoječe meje v prid Jugoslavije na temelju kompromisa; politična, gospodarska in kulturna avtonomija za tisti del Slovenske Koroške, ki bi ostal pod Avstrijo; bistvene reparacije, ki jih mora Avstrija plačati Jugoslaviji in jamstvo za pravice slovenske in hrvatske manjšine, ki bi ostale izven avtonomnega ozemlja. S tem predlogom je nudila vlada FLRJ realne možnosti za dosego sporazuma. Kljub temu pomirjevalnemu stališču vlade FLRJ je svet zunanjih ministrov v Parizu brez sodelovanja Jugoslavije prišel do nepravičnega sklepa o nespremenljivosti jugoslovansko-av-strijske meje. Vlada FLRJ je zahtevala revizijo pariških sklepov. Ob tej priliki je tudi izjavila, da narodi Jugoslavije in njihova vlada niso mogli in ne morejo sprejeti takšnega sklepa, ki predstavlja grobi diktat. Vlada FLRJ smatra, da bo konferenca namestnikov ministrov za zunanje adeve postopala na pravičen način, če bo s svoje strani svetu zunanjih ministrov predložila, naj ponovno preuči svoje sklepe glede Jugoslavije, predvsem pa ju-goslovansko-avstrljske meje. Vlada FLRJ smatra, da je njena dolžnost, čeprav se pri tem ne odreka svojim zahtevam, predložiti svoje pripombe o bodoči diskusiji o vprašanju jamstev pravic jugoslovanskim manjšinam, ki bodo ostale pod Avstrijo tudi po popravku meje. Nato spomenica navaja, kako ni Avstrija prav nič spoštovala niti nezadostnih določb senžermenske pogodbe, so se pokazale kot popolnoma nezadostne In neučinkovite. Neučinkovite in nezadostne so bile te določbe po eni strani, ker niso uredile najbistvenejših vprašanj in so bile preveč splošne in nedoločene, po drugi strani pa zato, ker jih je Avstrija zlobno uporabljala, da bi nasilno germanizirala Slovence in Hrvate. Zaradi tega se je ustvaril na Koroškem nevzdržen položaj, zastrupljen s fiionemškim šovinizmom, kar je ustvarilo posebno ugodne pogoje za razvoj nacizma in kar po drugi strani preprečuje dobre odnose med Avstrijo in Jugoslavijo. Sedanja Avstrija je v zadnjih 4 letih pokazala, da se ni odrekla svoji politiki germani-ziranja in nacionalnega zatiranja. Pustiti Avstriji sami rešitev vprašanja zaščite jugoslovanskih manjšin bi pomenilo obsoditi manjšine na propast in nacionalno uničenje. Zaradi tega smatra vlada FLRJ, da je nujno vključiti v mirovno pogodbo z Avstrijo poseben člen glede zaščite narodnih manjšin. Z ratifikacijo atlantskega pakta se |e Italija vpregla v ameriški jarem Po ratifikaciji atlantskega pakta v rimskem parlamentu se je nadaljevalo ravpravljanje o paktu v rimskem senatu, kjer so opozicijski senatorji ostro napadali zunanjo politiko rimske vlade. Senator Reale, komunist, je zlasti poudaril vse neuspehe, ki lih je doživel Sforza V vprašanju kolonij, na kar mu. ni znal Sforza ničesar odgovoriti. Liberalni senator Sanna Randaccfo pa je izkoristil tudi to priliko, da je poudaril da se mora čimprej rešiti vprašanje Trsta, seveda v prid Italiji. Med diskusijo q atlantskem paktu je grof Sforza pretekli petek v senatu prebral odgovor italijanske vlade na noto sovjetske vlade, ki je obtoževala Italijo, da je s Pri" stopom v atlantski pakt kršila mirovno pogodbo. Namesto da bi se italijanska vlada opravičila, je nastopila «ofenzivno» in dolži v odgovoru Sovjetsko zvezo, da je ona prekršila mirovno pogodbo, ker ni podprla italijanske zahteve po vstopu v OZN, kar seveda ni niti točno. Vse to je storila italijanska vlada seveda sporazumno oziroma po ukazu zapadnih sil, katerih poslanike je Sforza pred sestavo svojega odgovora sprejel. V zvezi s tem je dal Sforza tudi izjavo o Trstu^fci se glasi: «Kar se Trsta tiče,boro govoril popolnoma odkrito. Res ie, nismo govorili o Trstu, ko smo se pogajali o atlantskem paklu. Tega nismo storili, ker smo pripisali našemu pristopu k paktu moralni značaj. Sadove obnovljenega prijateljstva z Zapadom bomo želi v bodočnosti, toda izjavljam, da hočemo priti v Trst skozi vrata miru, ne pa s pomočjo vojne. Ce bi bila vojna potrebna, bi prosil Tržačane, naj is počakajo,» De Gašper; ni govoril o paktu tako prešerno kot v parlamentu in se je opravičeval, češ da je Italija nristala nanj iz potrebe. Hkrati se je pritoževal nad nerazumevanjem Anglije nasproti Italiji. Zanimive so bile tudi besede komunističnega senatorja Pastoreja, ki je med drugim očital vladi, da je s svojo politilco zapravila kolonije in oni del STO, ki je zaseden po jugoslovanskih četah. S tem je ta senator nehote odkril, kam merijo Viđali in njegova druščina, ko govore o imenovanju guvernerja. Končno je sledilo glasovanje: 175 senatorjev je glasovalo za pakt, 81 pa proti. To je vsekakor Pirova zmaga. Dejstvo, da je De Gasperi govoril o «nujnosti» pristopa k atlantskemu paktu, dokazuje, da odpor proti njemu v Italiji vedno bolj narašča. V tem pogledu je zelo značilno, da sta glasovala proti tudi stara parlamentarca Nitti in Orlando ter še nekateri drugi senatorji, ki so se pred štirimi meseci, ko je šio samo za podpis pakta, vzdržali Igla-sovanja, ali pa celo glasovali zanj. Spomenici je priloženo besedilo načrta tega člena pod naslovom «zaščita slovenskih in hrvatskih manjšin». V tem načrtu je rečeno, da se Avstrija obvezuje, da bo ukrenila vse potrebno, da se zajamčijo avstrijskim državljanom slovenske in hrvatske narodnosti na vsem avstrijskem ozemlju vse pravice človeka in osnovnih svoboščin v cilju ohranitve nacionalnega značaja koroških Slovencev in Hrvatov na Gradiščanskem ter jim zagotovila njihov kulturni in gospodarski razvoj. Avstrija mora prepovedati vsako preganjanje Slovencev fn Hrvatov zaradi njihove udeležbe v pro-tinacistični borbi; prepovedati mora organizacije, ki hočejo germanizirati Slovence in Hrvate. Avstrija mora jamčiti z ustavnimi zakonit 1. upravne pobude, ki so v skladu z narodnostjo prebivalstva; 2. uporabo slovenščine in hrva* ščine v odnosih z vsemi oblastmi; 3. ustanovitev čisto slovenskih in hrvatskih šol; 4. pravico Slovencev in Hrvatov, da se organizirajo v političnih gospodarskih, kulturnih in športnih organizacijah. I Mf.GrVKI * I-D NlHi 3 RAZKRINKANA GONJA o "prisilnem delu- v Sovjetski zvezi V zadnjem Času so se v kapitalističnem svetu zopet pojavile lažne vestì q «prisilnem delu» v Sovjetski zvezi. Tokrat je začel« gonjo angleško zunanje ministrstvo. Britanski delegat g gospodarskem in socialnem svetu OZN je govoril o taboriščih za prisilno delo v Sovjetski zvez; in zahteval, da ta svet pošlje v Sovjetsko zvezo in države ljudske demokracije preiskovalno komisijo, ki naj bi na mestu preučila položaj. Za stvar je, takoj zagrabil ves reakcionarni tisk, da oblati Sovjetsko zvezo in napredne ljudske države. V Franciji se je pri tem na primer najbolj izkazal' list zunanjega ministrstva «JVAube». Radio Moskva je pretekli petek obsodil vse te lažne An tendenciozne vesti, ki spadajo v obrekovalno gonjo angleškega zunanjega ministrstva. Pred nekaj dnevi je namreč angleški minister Hector Mac Nell izjavil v poslanski zbornici, da je britanski delegat na omenjeni konferenci na podlagi sovjetskega zakonika dokazal, da obstajajo v Sovjetski zvezi pravi sužnji. Radio Moskva pravi, da sistem dela za jetnike obstaja po vsem svetu. Toda Angleži hočejo prikazati s svojimi trditvami V lažni o-bliki zakonik o rehabilitacijskem delu, ki je v veljavi v Sovjetski zvezi. Oni hočejo prikazati, da se ta sistem uporablja proti vsem delavcem, medtem ko se uporablja le zn prevzgojo kriminalcev in vseh stave in reda, kar pomeni seveda kapitalističnega reda z izkoriščanjem delavskega razreda in suženj, stvo za kolonialne narode. Zato so morali naj.ti nekako pretvezo s «prisilnim delom» v Sovjetski zvezi. Poleg tega hočejo prikazati, da ! ! 0nNam^Ljenii5°brUan!kfdokumenti, sc v Sovjetski zvezi dosegli povi- so bili namerno potvorjeni, tako da lahko angleški rumeni tisk napada Sovjetsko zvezo. Angleški delegat je namenoma izpustil vsak namig na kazenski zakonik Sovjetske zveze, bi ie najbolj človečanski na svelu. Kapitalistični sistemi namreč uničujejo kriminalce, sovjetski sistem pa jih popravlja. Delo v jetr.išnicah je dobro plačano in ne prekaša osem ur na dan. Jetniki objavljajo svoj Ust in organizirajo gledališke skupine. Najbolj pridne nagrajujejo in mnogokrat se zgodi, da jih izpustijo, še preden prestanejo kazen. Rezultati tega sistema prevzgoje sq izvrstni. Medtem ko kriminaliteta narašča v Angliji in ZDA, v Sovjetski zvezi stalno pada. Svojčas so v OZN predlagali,_ naj bi se izvedla preiskava o «prisilnem delu» v Sovjetski zvezi. Delegati Sovjetske zveze so tedaj sprejeli ta predlog in hkrati predlagali, da se podobna preiskava izvede v vseh državah sveta. Takrat so rav no delegati ZDA in Velike Britanije odločno odklonili to zahtevo. Pri vsej tej gonji ie zanimivo, zakaj so izbrali ravno sedanji čas zanjo. Predvsem so hoteli ideološko opravičiti atlantski pakt, ki ima napadalne namene proti Sovjetski zvezi, V času ko so razni parlamenti o njem razpravljali. Saj je Truman sam dejal, da bo la pakt stužil tudi za ohranitev po sanje proizvodnje in izboljšanje kupne moči delavskih mezd s prisilnim delom. Tretjič, pa hočejo odvrniti pozornost svojih lastnih narodov od njih trpljenja ter pomanjkanja, ki ie posledica Marshallovega plana in vedno večjih stroškov za oboroževanje. Jasno je, da je za razne zajedavce Sovjetska zveza dežela prisilnega dela. Tam morajo namreč vsi delati, kar pravi tudi člen 12 sovjetske ustave. «Zg vsakega državljana, ki je sposoben za delo, ie v Sovjetski zvezi delo dolžnost in Čast po načelu; kdor ne dela, na} ne je.» To načelo seveda ne more biti pogodu kapitalistom, ki raje živijo z izkoriščanjem drugih, strinja pa se popolnoma s težnjami delavcev in z njihovimi ideali o socialni pravičnosti in napredku. Po vsem tem je jasno, da gre za navadne klevete in za mešanje pojmov. Marsikak jetnik v kapitalističnih državah bi rad prestajal svojo kazen v Sovjetski zvezi. Nje^ na kazenska zakonodaja je zelo napredna In se seveda ne naslanja na zapore in ječe, ampak na taborišča za poboljševalno delo. Z delom se jetniki prevzgajajo in se poboljšani vračajo v človeško družbo, kjer jih ne izrivajo in s tem silijo y. nove zločine, temveč jim nudijo zaslužek in dostojno življenje. V Turčiji je danes težak položaj. Celih 5* odst, vseh prejemkov mor» država po volji ameriških gospodarjev izdati za vojsko. Američani so praktično gospodarji turškega gospodarstva in tudi vojske. Slika nam kaže, kako ameriški narednik poučuje turške mornarje DEMOKRACIJA V TURČIJI onahna hrinha za zatiranje lielovnena Hndslva Približno tri leta so minila od ča-1 ta z velikim uspehom začel izdajati | vašem zakonu zgodilo turškemu no-v Ankari označili kot satirični tednik «Marko Paša», v ka-1 vinarju, ki bi objavil članek o ko- sa, ki so ga začetek nove dobe kemalistlčnih reform. Po silni roki Ataturkove vlade, v kateri so v vsaki kritiki videli Izdajstvo in po nadaljnjih osmih letih nespremenljivega režima Izmeta Ineonuja so vodilni možje vladne republikanske stranke pod pritiskom ljudstva ter inozemske kritike turške «demokracije» odločili, da razrahljajo trdi notranjepolitični režim. Na Izrednem sestanku republikanske stranke 10. maja 1946 v Ankari so proglasili nove reforme, ki naj bi deželo bistveno demokratizirale. Uzakonjeno je bilo načelo tajnih- volitev, dovoljeni so bili shodi za ustanavljanje političnih strank ter stro kovnih organizacij, potrdili so reformo tiskovnega zakona in vrsto drugih naredb, ki bi dokazovale, da republikanska stranka nima več privilegiranega položaja in da je Turala vstopila v tabor demokratičnih držav. Ko je preteklo tri četrt leta od an karske skupščine, smo se sestali : Setom turškega tiskovnega urada. Bokazoval nam je, kako naglo še Turčija spreminja v napredno demokrat i£no državo. Istočasno pa, ko je Potekal ta razgovor, so razgrajači onkarske univerze po ulicah glavne-Ba mesta trgali napredni časopis «24 Saat», ki se je upal trditi, da v Tur-fciji ni demokracije in svobode tiska, To je bila namreč resnica o novi demokratizaciji, Banes se zopet mnogo govori P^e o demokratizaciji Turčije, fesnlci pa je ravno obratno. Svobode ^ska ni! Celo vrsto svobodnih ča soplsov so zaplenili, urednike pa zaprli. Napredne ljudi, ki So se bo-za dobrobit ljudstva, preganjajo, omembnejšlm znanstvenikom Prepovedal! predavati na visokih šo-ah, levičarsko usmerjene dijake pa so Postavili pred sodišče. Tudi do Pobojev je prišlo. Mehmet Aybar, Profesor mednarodnega prava na uni verzi v Instanbulu, je izdal z nekaj Prijatelji levičarski tednik «Uklenje-na svoboda». p0 prvi številki je . skarno, kjer so list tiskali, obiskala Policija in opozorila profesorja na leto 1945, ko so desničarski študentje razbijali uredništva nekaterih napred hib časopisov ter pripomnila, da mu ae more jamčiti za varnost. In ta 0 druga številka «Uklenjene svobode» ni več Izšla. Profesor Aybar se je Pritoževal in protestiral, toda končal efekt je bil, da so ga zaprli. Podobno se je zgodilo z Aybarje-”ai sodelavcem, pisateljem Sabaliat-tinom Alijem, Konec leta 1946 je terem je ostro obsojal reakcijo; posledica je bila, da se je urednik moral zagovarjati pred sodiščem. Nekoč pa je kar nenadoma izginil; ko je njegova žena obrnila po nekaj mesecih na policijo, so pa po vseh Časopisih prinašali članke po katerih so izjavljali, da je Sabahatti-na na bolgarski meji umoril nek tihotapec, ki je svoj zločin priznal. Listi so ta zločin proglašali za plemenito dejanje turškega rodoljuba. Največji turški živeči pesnik Na-zim Hikmet je bil zaradi svojih revolucionarnih verzov obsojen na več let Ječe... Nekateri turški novinarji so nam odkrito rekli, da se boje sestajati se nami. V letu 1948 je «Društvo za boj pro- komunizmu» p Upravljalo zakon, je protestiral prof. Kans. Na to mu je fašistični vodja odgovoril: «To ni bil sen, pač pa kruta resnica, toda vprašati Se moramo, kdo je to stanje povzročil? Odgovor na to bi bil: «Komunisti». In tako so fašiste oprostili. Fašistični izgredi so bili naperjeni tudi predi trem znanstvenikom, ki niso hoteli širiti rasistične teorije; obdolžili so jih, da širijo komunistično propagando. Turški reakcionarji neprestano govore o železni zavest, ki loči Sovjetsko zvezo od ostalega sveta. V vseh časopisih širijo fantastične laži in nešteto ljudi nam je reklo, da bi se radi seznanili s pravim položajem v Sovjetski zvezi in v ljudskih demokracijah. Toda turške meje so nepredušno zaprte in vsak dovoz sovjetske literature je prepovedan. Zato pa najdeš v turških knjigarnah dela vojnih hujskačev, kakor Churchilla in Byrnesa, detektivske romane itd. Ostudno Kravčenkovo lektivnem gospodarstvu razpravlja- ! gnjjgo so prodajali v turškem in joč izključno o proizvodnji?» «Dobil | francoskem jeziku na najboljšem papirju in jo celo priporočali na srednjih šolah kot berilo. bi 15 let težke Ječe,» je mirno odgovoril predsednik. «Kaj pa bi bilo, če bi v članku kritiziral ameriško pomoč Turčiji?» «Tedaj bi ga poslati v blaznico», se je glasil odgovor. Iz vsega razvidimo, da je vsako govorjenje o svobodi In demokraciji le zatiranje naprednega mišljenja. V decembru 1947 smo na lastne oči videli, kako so študentje ankarske univerze v sprevodu nosili slike Ataturka ter predsednika Ineonuja ter vpili: «Dol s komunističnimi profesorji, dol s komunizmom!» Na zidovih pa so bila protisovjetska gesla in fašistični znaki. Razgrajači so vdrli na univerzo in zahtevali, da rektor Kans odstopi. Ko je vsa za- po katerem naj bi zatirali levičar-1 deva prišla pred sodišče, so vse pri-ske tendence. Neki inozemski do- če izjavile, da niso nič videle in nič pisnik je ob tej priliki vprašal pred- slišale. sednika tega društva «Kaj bi se po | «Je bil mar vse to le Strašen šen?» Nekoč nas je neka reporterka prosila, naj ji razložimo, Če je res, kar se govori o Sovjetski zvezi. Hotela je predvsem vedeti, če poznajo v Sovjetski zvezi družinsko življenje, če res nasilno jemljejo materam sedemletne otroke In če stare ljudi, ki ne morejo več delati, pobijajo. Ko smo pozneje govorili o podobnih lažeh, ki jih širijo turški časopisi, z glavnim ravnateljem tiskovnega urada, nam je dejal: «V naši deželi je svoboda tiska, mi lahko pišemo o vsem». Res odlična svoboda tiska, svoboda laži in napadov na Sovjetsko zvezo, kajti kdor bi napisal resnico o Sovjetski zvezi, bi bil obsojen na 15 let ječe. V Turčiji pa ne vodijo gonje samo proti sovjetskim časopisom in literaturi, pač pa tudi proti časopisom in knjigam drugih dežel. Tako n.pr, so nedavno prepovedali «Les Lettres Frantalses». Tudi napredni filmi niso dovoljeni. Vsak zločin, ki Se zgodi v Turčiji, ga pripisujejo komunistom, pri tem pa sploh ne vidijo, kako se v Turčiji vedno bolj in bolj širi amerikanski imperializem. Tako poveljujejo Amerikanci turški vojski, v njih rokah je vse turško gospodarstvo; ameriški proizvodi konkurirajo z domačimi, posledica česar je znižanje domače industrije, naraščanje brezposelnosti in stalno naraščanje cen življenjskih potrebščin. Trumanova doktrina in Marshallov plan sta deželo docela upropastila. Voditelji glavnih buržoaznih strank, ki vodijo turško politiko, Se radi izdajajo za prijatelje ljudstva. Vladna republikanska stranka trdi, da ima v programu blagor vsega ljudstva. Nato sta šo dve opozicional-ni stranki: stranka Dželala Bajarja, ki se je odcepila leta 1945 od republikanske stranke in prevzela vlogo lojalne opozicije ter tretja, tako imenovana ljudska stranka, ki jo vodi stari maršal Fevzi Cakmak. V tej stranki so iz večine kmetje, katerih je 80 odst. vsega prebivalstva. Praktično gre to tako, da odkrivajo zastopniki obeh opozicionalnih strank v parlamentu spletke nekaterih uradnikov in pri nekaterih načelnih vprašanjih zunanje in notranje politike glasujejo skupaj proti ministrom vladne' stranke. Vendar pa so sl vse tri stranke edine, ko gre za zatiranje naprednih in resnično demokrat Učnih načel v deželi. Iz vsega sledi, da je vse to, kar so v Turčiji proglasili za novo obdobje demokratičnega razvoja, samo obdobje reakcije, novega fašizma ter imperialističnega strahovanja. Toda tudi turško ljudstvo se bo naveličalo trpeti. V zadnji itevilki londonskega laburističnega tednika «New State-sman and Nailon» piše frankfur-ski dopisnik tega časopisa o razpoloženju ljudstva v Zahodni Nemčiji in o politični vzgoji, ki jo uvajajo zahodne velesile med nemiko ljudstvo. List piče: «Propaganda za vrnitev vzhodnega ozemlja, ki ga je prevzela v svojo upravo Poljska republika, je v Zahodni Nemčiji prav tako razširjena, kakor propaganda proti demontaii industrijskih naprav. Povsod v Zahodni Nemčiji pojejo revizionistične in propagandistične pesmi. Ena zmed njih se glasi približno takole: 'Čeprav so nas izgnali iz naie drage domovine, bijejo naša srca zanjo in naše oči gledajo na Vzhod. Naše drage vzhodne domovine ne bomo nikdar zapustili in se bomo kmalu zanjo bojevali1. Vojaški guvernerji se s to pì'opagando zaenkrat že ne strinjajo, toda po volitvah, ki bodo v avgustu, in ko bo vstopila v veljavo bonnska ustava za vso Zahodno Nemčijo, bodo Nemci lahko po svoji lastni volji začeli ustanavljati politične stranke. Takrat bo ta propaganda šele začela resnično in vsestransko delovati». Omenjeni dopisnik Piše tudi o mladem pokolenju Zahodne Nemčije in pravi: «Pogledi sedanje nemške mladine še niso ustaljeni. Nazori, ki se pojavljajo, so obre-menjeni s sentimentalnimi blodnja- V Zahodni HemelU Itujn« cvete nacizem mi in z legendami, ki so bile tako I značilne za nemško mladino dvajsetih letih. Nemci sploh nimajo pravega pojmovanja o demokraciji, ki si jo tolmačijo čisto po svoje. Po njih mišljenju je demokracija nasprotovanje raznih nazorov, toda vsi ljudje imajo prav; kjer pa Imajo prav vsi, nima pravzaprav prav nobeden in se seveda pojavlja popolna brezbrižnost do vsega. Todg ni še vse zamujeno. Se je Čas, da se ljudje vzgojijo. Ljudje radi poslušajo, toda nihče jih pravilno ne pouči. Flicfc in Thgssen vladata v Porurju, stari birokratje prebirajo z veseljem knjige o Hitlerjevi diplomaciji, ki dokazujejo, da je vse zakrivil sam Hitler. Bivši oficirji, ki so preplavili Zahodno Nemčijo, iščejo tolažbe v knjigah, ki kakor znana knjiga generala Haldora, niti z besedico ne obsojajo napadalne vojne, temveč trdijo, da bi Nemci vojno dobili, če ne bi bilo Hitlerjevih napak. Niti najmanjšega upanja pa ni, da bi se dala prevzgojiti starejša pokolenja. Ravno ta pokolenja pa vladajo v Zahodni Nemčiji z blagoslovom zahodnih velesil, z bla- goslovom protikomunizma. Tudi komedija o dcnaci/ikacijl je ostala brez najmanjšega vpliva na prevzgojo. Kaj naj si pa misli mladina o sodiščih, ki sodijo vojnim zločincem, če je vse le parodija in zasmehovanje prai>osodja. V sodnem dvoru v Hlelefeldu, ki sodi zločine proti ljudstvu, je med 33 sodniki 31 bivših članov nacistične stranke. Kako naj vpliva na vzgojitelje minister ga prosveto Hart-nacke, ki je bil prvi nacistični minister na Saksonskem? In ravno on je imel glavni referat na kongresu vseh učiteljev Zahodne Nemčije. V vsej tej propagandi pa se vleče kot rdeča nit antikomunizem. Walter Dirks, urednik levičarskega katolišega časopisa, je na primer pravilno napisal: «Med fašizmom in protiomunizmpm je globoka notranja povezanost». Kljub temu je vsa Zahodna Nemčija dobesedno prepleskana Z gesli lažmi in obrekovanjem protiboljjeviškB gonje. Kdor čita danes tisk v Zahodni Nemčiji, ne more verjeti, da so zahodne velesile premagale Nemčijo v vojaški zveji ZSSR. Dopisnik tudi poudarja, da časopisje Zahodne Nemčije vedno objavlja lažnive in obrekovalne članke ruskih belogardistov in fašistov. Svoj zanimivi članek konča z ugo-tovitvijo: «Ta protiboljševiška propaganda pg je dvorezen nož. Politično zaostali ljudje se s pomočjo te propagande prepričujejo, da se ne morejo prav nič naučiti iudi od Zahoda. Oni pravijo: Hitler je morda napravil napako, toda kaj pa Zahod? Kdo je_ omogočil Rusom, dr. so prišli v Nemčijo in kdo je danes najbolj proti Rusom? Nemci si ne znajo razlagati tega protislovja. Mladina pa, ki ima la ko nazo: e in prepričanje, mora seveda odklanjati tudi zahodno ideologijo». Vse to jr zelo jasno povedano seveda s stališča levo usmerjenega laburista. Po nemški predstavi je torej Zahod omogočil Rusom vstop v Nemčijo, zato ker se ni povezal z nacisti proti ZSSR- To izvaja nemška mladina iz politike zapadnih imperialistov samih. Zato "* čuda, da v takem ozračju raste in uspeva nacizem, KRONIKA V Nabrežini so izvolili za župana predstavnika demokratske zveze Otona Kralja. Zanj so glasovali poleg liparjev tudi vsi predstavniki italijanskega bloka. Dobil je 10 glasov, Ado Slavec) vidalijevec, pa 9. V odbor so bili izvoljeni vidalijevec Ado Slavec, lipar Terčon, vidalijevec Gratton in tov. Škrk od Ljudske fronte. Po končanem glasovanju je tajnik preči-tal izvleček poročila dosedanje u-prave samo v italijanščini. Za župana občine Repentabor je bil izvoljen predstavnik Ljudske fronte tov. Jože Bizjak; y upravnem odboru pa sta Lazar Jože, vidalijevec, in Guštin Emil za «Grozd». Mladinci v Borštu so pred kratkim sklicali sestanek ZAM( ki se ga je udeležilo precejšnje število mladincev in mladink. Občinski zdravstveni higienski urad opozarja meščanstvo naj še vedno ne uživa umetnega ledu. V sleparije y tovarni 1LVA je zapletenih 25 uradnikov. Policija je pretekli četrtek aretirala Falba Antona, sokrivca pri umoru zlatarja Vouka. Roparja Pierija pa so pripeljali iz Milana v Trst. Tretjega roparja Fajdigo še vedno iščejo. Pred kratkim so policijski agenti miljskega okraja naleteli ra človeške kosti, ki naj bi bile ostanki nekih «žrtev» izza maja 1945. Policija je zato oretirala Petra Ma-rianija iz Mačkovelj. Končno so pa le ugotovili, da gre za kosti nemških vojakov. Pri kopanju je padel z višine 1 metra triletni otrok De Palma Tullio, ki mu je pri padcu počila lobanja. General Edelman je obiskal poveljstvo policije na Opčinah, policijsko poveljstvo v Trebčah in obmejne bloke v Gropadi, Lipici in Gročani. Meseca junija je bilo v Trstu 274.463 stalnih prebivalcev. Priselilo se je 832 ljudi, rodilo se je 231 otrok, umrlo pa je 209 oseb. Poročilo se je 212 parov. Tržačani so meseca junija spravili vase 561.358 kg mesa. Od rib so največ pojedli sardel, sardonov, sip in škombrov. V kopalnici je zadela kap 29iet-no Pavan Evgenijo. 1. avgusta se je vrnila v Trst prva skupina otro^ ki so letovali v Sloveniji. Predsednik cone dr. Paiutan, ki je obljubljal, da bo zvišal upokojencem pokojnine je izjavil, da ni mogoče odobriti načrta za povišanje pokojnin. Padriške žene so se v lepem številu udeležile sestanka ASIZZ. Dekorativni slikarji so v ponedeljek stavkali, ker jim Združenje obrtnikov ni hotelo priznati nobenega povišanja mezd. Policija je te dni ovadila državnemu tožilstvu celo skupino ljudi, obtoženih «sekvestro di persona». Sleica Martina in Barillara Josipa so obtožili «sequestra», Bratto-nija Attilija, Marijo Bratovičevo, Brattonija Evgena, Pagliara Petra in nekega Kovačiča pa mučenja. Žrtev «sekvestra» naj bi bila neka Marija Venier. Kovinarski delavci so imeli skupščino in sklenili, da bodo nadaljevali svojo borbo do zmage svojih upravičenih zahtev. Z vrelo vodo se je polila po obrazu, vratu in prsih ' 19Ietna služkinja Gojak Emilia V Furlaniji se je prevrnil to-vorni avto tržaških izletnikov, ki je hotel prehiteti neki avto, naložen z lesom. Sedem potnikov je bilo laže ali teže ranjenih. Sodišče je odpustilo kazen mladoletni tolpi, ki so jo imenovali «La banda del Falco». Tolpa se je specializirala v kraji zapestnih ur. Upokojenim pomorščakom se nekoliko zvišali prejemke. Danes odpoiuje v Slovepijo druga skupina otrok na počitniške kolonije. Napredek slovenske šole kljub vsem oviram in zapostavljanju Slovenska šola na Tržaškem se razvija jn raste. Te ugotovitve moramo bit; vsi zavedni Slovenci iskreno veseli toliko bolj, ko živi naša šola v ozračju, ki naj bi jo zadušilo. Okoli sebe ima vrsto odkritih sovražnikov, ki bi jo radi uničili, pa tudi «zaupni» upravitelji ji niso baš naklonjeni in jo s pomočjo svojih vernih služabnikov naše krvi utesnjujejo v prisilni jopič in ji ne dajo, da bi se razvijala v popolno svojstvenost slovenske šole. V lanskoletni ofenzivi proti slovenski šoli so se vsa šovinistična gobezdala nakričala o neki njeni misterioznosti in ilegalnosti. Solo so obiskovali mrtvi in namišljeni učenci, samo da smo dokazoval; po. trebo po slovenskih šolah. Ves ta krik pa je demantiralo «Iz-. : tje», ki je objavilo seznam vseh učencev, živih in resničnih učencev jz krvi in mesa. S tem je vsa miste-rioznost jzginila kot fata morgana. No, «Giornale di Trieste» ve povedati, da je tisto lansko volčje laja. nje povzročilo uradno preiskavo, ki pa še ni končana (un’inchiesta d’ufficio tuttora in corso). Vražje komplicirana mora biti ta naša slovenska šola, da je treba voditi o njej preiskavo celo leto in še je ni konec, Mi to dolgotrajnost dobro razumemo: «dokazati» ilegalnost naše šole ni lahka stvar, da, popolnoma nemogoča je, razen seveda v ozračju mussolinijevstva. In so še nekateri ljudje, ki se jim toži po tistih časih in zato verujejo, da se bodo povrnili. Toda hudo Naloge občinskih odborov in ljudstva, ki jih je izvolilo V vseh občinah Tržaškega ozemlja so bili izvoljeni župani in občinski odbori. Qb tej priliki moramo še enkrat ponoviti, da ti občinski odbori in sveti niso stvaren izraz ljudske volje, ker so pri volitvah razni notranji in zunanji vplivi in činitelji pripo-moali k potvarjanju izraza te volje. Sedaj čaka te nove občinske odbore delo in naloga, da uresničijo zahteve, ki so jih razne stranke postavile v svoj program, da rešijo najbolj nujna vprašanja in za-doste potrebam in željam svojih občanov, to je volivcev. Predstavniki Ljudske fronte se bodo kakor vedno borili za ljudske interese, borili se bodo za uresničenje programa LF in za rešitev vprašanj našega delovnega ljudstva. Pri tem pa nam mora biti jasna osnovna zahteva, to je spoštovanje mirovne pogodbe in uveljavljenje njenih določb. Brez resničnega spoštovanja mirovne pogodbe ne bomo mogli trajno rešiti nobenega vprašanja. Pri tem pa ni dovolj, da demagoške kričimo in zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe in imenovanje guvernerja kot trenutno najboljšo rešitev, kakor dela Viđali. Ta trenutna najboljša rešitev pomeni v resnici priključitev vsega Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji, česar noben naš-človek noče. Spoštovanje mirovne pogodbe pomeni za nas tudi uresničenje njenih konkretnih določb. Kato moramo v občinskih svetih zahtevati, da se vrne STO-ju vsa državna imovina IRI-ja, FINMA-RE. FINSIDER itd., s čimer se bo okrepilo tržaško gospodarstvo. Trstu morajo vrniti njegovo industrijo in mornarico, le tako se bodo odpravili primanjkljaji v njegovi bilanci. Poleg tega pa zahtevamo, da se prekličejo vsi enostranski gospodarski, finančni in drugi dogovori z Italijo, ki dušijo tržaško trgovino in jemljejo Trstu vsako možnost neodvisnega trgovanja in zamenjave blaga z zaledjem. Trstu se mora vrniti njegova gospodarska neodvisnost, da bo lahko izpolnjeval svoje naloge, ki mu jih narekujeta njegov zemljepisni položaj in njegov zgodovinski razvoj. Le z upoštevanjem vsega tega in z uresničitvijo določb mirovne pogodbe bodo lahiro občinski odbori reševali druga konkretna in vsakdanja vprašanja. Toda občinski svetniki in odborniki bodo lahko na občinah le prav malo ali nič dosegli, če jih ne bodb v njihovi borbi stalno in odločno podpirale ljudske množice, to je njihovi volivci. Te mno- žice morajo vztrajno podpirati svoje predstavnike v občinskih svetih, morajo dajati pobude od spodaj navzgor. Le s takšno stalno podporo in če bodo množice ob vsakem nerešenem vprašanju povzdignile svoj glas in odločno postavljale svoje zahteve, bodo ta vprašanja našla svojo rešitev. Vse naše izkušnje nam namreč kažejo, da se ne da brez borbe nič doseči. Odločne zahteve ljudstva mnogo več zaležejo kot posamezen glas kakega svetnika. Nikoli ne bomo dovolj ponovili, da ima ljudstvo samo v rokah svojo usodo in-da se da z enotnostjo in vztrajnostjo vse doseči. Ce bomo imeli to dejstvo vedno pred očmi in če bomo dosledno vztrajali na svoji zahtevi po spoštovanju mirovne pogodbe, tedaj nam uspeh ne more izostati. se motijo. Tudi šovinistični izlivi socialpatriotov Vidalijevega tabori ne bodo izpremenili toka zgodovine, ki ne morg več nazaj. Ta naša «misteriozna» šola je ob koncu šolskega leta odprla na ste-žaj vrata staršem in vsej javnosti, da vidi in kontrolira nje dela. Raz. stavljale so vse šole dolinskega didaktičnega raznateljstva, šole v Škofijah, Stramarju, Flavjah, Božičih in pri Sv. Barbari, vse šole v mestu in predmestjih ter vse šole v zgornji tržaški okolici. Le v na-brežinskem didaktičnem ravnatelj, stvu je bilo relativno manj razstav in sicer samo v Nabrežini, v Sem-polaju in Saležu. «Il Giornale di Trieste» se sicer norčuje iz resnosti in zrelosti slovenske šole in slovenskih učencev, če bi pa prišel na razstave slovenskih šol, bi najprej ugotovil, da ni tu nič misteriozne-ga in bi morda še slišal take kri-tike, kot jo je izrekel neki Italijan na Opčinah: «I nostri maestri italiani dovrebbero venire a vedere tutto questo per imparare qualche cosa da; maestri sloveni». Slovenska šola je dokazala, da n.e zaostaja (to je najmanj, kar mo. remo reči) prav nič za svojo italijansko vzporednico. Dokazala je nujnost svojega obstoja in svojo trdoživost, ki izhaja iz zavesti našega ljudstva ter iz čuta dolžnosti, ki je tako močno razvit med slovenskim učiteljstvom. To učiteljstvo je po svojem delu in po svoji vnemi za splošni napredek kulture svojega ljudstva vredno vse drugačnega postopanja, kot ga sedaj uživa. Malo da ni oropano vseh državljanskih pravic; izvaja se nanj duhovni teror, kajti vsakemu učitelju zveni y ušesih očitek «kaj se je treba učitelju baviti s politiko». Poleg tega pa visi nad glavami slovenskega učiteljstva kot Damoklejev meč — obtožba FSS. To je kot srednjeveška «bocca di leone». Obtožijo te, pa ti ne povedo česa, obsodijo te brez zagovora, brez utemeljitve («diskrecijsko pra- Tudi slovenski ulmski i/rtci su na poti 1/idalijBi/im šoi/inistum Vidalijevi kominformisti so v svojem šovinističnem besu do Slovencev zašli že tako daleč, da si ob vsakem njihovem ponovnem na. padu na slovenske kulturne ustanove samo še mislimo, kako pomilovanja so vredni v svoji podlosti. Ljudje, ki so že nedavno ostro obsojali fašistične napade na Slovence v Trstu po osvoboditvi, slede razgrajačem z Akvedota in jih celo še prekašajo. Se mar ne zavedajo Slovenci, ki podpirajo Vidalijeve izpade, da pljujejo v lastno skledo in da podirajo lastno hišo, ko onemogočajo Slovencem kulturno udejstvovanje? Da uživajo Italijani, ki so se šolali pri fašistih, ko mečejo slovenske kulturne ustanove na cesto, je razumljivo, ni pa jasno da zmore nekaj podobnega poštenjak kakršne koli narodnosti, še najmanj pa Slovenec, in žal je le tako. Izrinil; so jz mesta in iz več predmestij Slovensko narodno gledališče, onemogočili so delovanje raznim slovenskim prosvetnim društvom, posebno značilna pa je zgodba o prostorh. v Vicolo ospedale militare. Ze lansko leto so izrinili od tam prosvetno društvo «Vojka Smuč» in odpovedali že odobrene prostore tečaju za žensko domačo obrt; vendar sta v teh prostorih ostala še Glasbena matica, Komorni zbor jn otroški vrtec. V letu 1945 je tam bilo prostora za vse. Zdaj pa so 14, julija odpovedali sobo št. 13 tudi Glasbeni matici, češ da jo potrebujejo za razne kulturne krožke. Kakor vemo, jzpraznita Glasbe- na matica kakor tudi Komori zbor vsak dan prostore že ob uri zvečer, ko prično delovati kro ki. Ra to še ni bilo dovolj: Glasb ni matici niso niti dovolili, da odpeljala svoje pohištvo in zopet po načelu: patrimonio d partito. Za Glasbeno matico je prišel i vrsto tudi otroški vrtec. Vrtec samostojna ustanova, za kate: skrbi posebni odbor. Hišni odb Vicolo ospedale militare pa o daja prostore in dobiva za to n jemnino. Lastj si pa neke posebr pravice in 31. julija je sklenil, ( se mora vrtec zaključiti 31. julij čeprav je 2 dni prej sprejel najer nino za avgust. V vrtcu bi se nar reč zbirali med počitnicami otro< ker so matere tako želele. Da bi vidalijeve; svoj izpad prti otroškemu vrtcu olepšali, rekli, da potrebujejo prostore pionirje, ki se bodo zbirali t L avgusta. Toda 1. a gusta pionirjev nj, bilo nikje namesto njih pa so se zbrale z stopnice ASIZZ, se postavile k vr tom ;n otroke iz vrtca podile d mov. Grdo so zlasti odganjale tisi ki jim je uspelo priti v razred. P dobni napadi na slovenske otrol so bili tudi naslednjega dne. Otro so se vznemirjali in jokali, toda V dalijevih pristašinj to ne brig njim gre le za obrambo jtalijanstr v Trstu, ne Pa za slovensko šolo Tako podlo postopanje s slove: skimi kulturnimi ustanovami r bodo obsojali samo vsi pošteni Sl venci, temveč tudi pravi demokr lični Italijani, vo»), ti pa lahko greš s trebuhom Za kruhom, kamor te je volja, če tudi Si se vrnil v svoje rodne kraje v dobri veri, da je s propadom nacifašizma tudi konec krivic in nasilja. Sedaj, ko je v šolski upravi zamenjal častnika za šolstvo civilist, bj moralo biti konec tudi tega krivičnega, okupacijskega režima. Slovenskega učitelja in profesorja morajo končno jzenačiti v njegovih pravicah in dolžnostih z italijanskimi kolegi. Mislimo, da je danes že vsem, tu. dj profesorju Andriju, novemu šefu šolske uprave, jasno, da se slovenska šola ne bo dala uničiti. Zato bi bil čas, da se konča s kampa, njami in preiskavami proti naši šoli. Tudi slovensko šolo in slovensko učiteljstvo je treba vzet; kot stvarnost, s katero je treba računati in urediti, da ne bo trajala v nedogled kulturna sramota, ki se manifestira v zapostavljanju šole in šolnikov. Mi smo odločeni braniti na vsakem koraku svojo šolo jn se boriti za njen nadaljn; razvoj. ivji lovec divjem zakonu Klerikalizem in liberalizem večno nasprotnika, ki sta skozi desetletja razdvajala in stintala slovensko ljudstvo, sta že pod Hitlerjevim pokroviteljstvom stopila v — divji zakon. Ni ju združila ljubezen, temveč skupno sovraštvo do resnične ljudske svobode, ki sj jo je priboril slovenski narod, ko se je istočasno z nacifašizmom otresel tudi njune, ga jerobstva. Naraven ali ne, la zakon traja še dalje. Ne več pod Hitlerjem, velikim «učiteljem» civilizirane Evro: pe; sedaj je «rešitelj» te nesrečne Evrope stric Sam iz daljne prekomorske dežele. In zvestoba temu stricu, ki je včasih darežljiv in pade od njega kak dolarček, je ona velika sila in sovraštvo do Jugoslavije, do svobodne Slovenije, je druga velika sila, ki drži skupaj ta divji zakon. Ob volitvah smo videli, da ta «idila» pod zeleno lipico Ig ni tako idilična. Tudi zadnjič smo čitali v «Demokraciji», i.a so se nekaj sprli tam pri «Slovenskem odru», kj na) bi bil «demokratska narodna kulturna ustanova, vzvišena nad strankami in odtegnjena vsakemu političnemu vplivu pc načelu, da mo» ra biti umetnost apolitična...» ki «bi morala delati med našim ljudstvom v smislu demokratskih in krščanskih načel...» Nismo tako brihtni, da bi razumeli to protislovje in če člankar sam trdi, da delaj «Slovenski oder» po načelih demokracije in krščanstva, kaj se potem razburja, če so nekateri v svoji «strankarski prenapetosti» postagli slovenski oder v okvir — krščanske demokracije, katere predstavnik je tu pri nas v Trstu med Slovenci «Slovenska krščanska socialna zveza». Res je ta stranka, kot toži člankar, «netržaškega formata», toda če je De Gasperijeva «Democrazia cristiana» dobila domovinsko pravico v Trstu (kjer je prej nikdar ni imela), potem jg čisto «prirodno», da s-i hoče enako domovinsko pravico priboriti njena slovenska podružnica. Nekdo je moral pomahati v zakulisju s šibo in malo zacvenketa-ti tudi z dolarčki, da so se hlapčki potolažili in šli le igrat «Divjega lovca» na Repentabor. Da, da. tam je postavljeno vse na glavo: «netr-žaški format» daje smer in vsebino «naprednim» in «liberalnim» Tržačanom in še basen so obrnili narobe. Jež je postal lisica, najprej 0a je lisjak izrinil iz šolske uprave ZVU, sedaj pa je hlapček pri Kulturni matici in — «Demokraciji» irt če ho šlo tako naprej, bodo vsi «napredni» ježeki štatirali pri «Mlinih pod zemljo», «Sveti Bernardki» i'1 sličnih brumnih «apolitičnih» igrah-No, le ministrirajte, kar nap e j ministrirajte, saj boste dobili pros> svetel groš, čisto nov. r L lUDSKi TEDNIK 5 Ma kraju nekdanjega truljenja in sull se kn razlegal prešerni smeh mladine Župnik v Ažli je poslal znan med beneškimi Slovenci po svojih nastopih proti kulturnim in športnim manifestacijam, N.a praznik Sv. Jakoba se je s prižnice znesel nad udeleženci in organizatorji mladin, škega praznika v Sovodnjah. Ze prod praznikom je pobiral po vasi imena onih, ki so se udeležili tega mladinskega festivala. Svaril je tudi starše, naj ne zaupajo svoje otroke organizatorjem takih prireditev, ki imajo samo namen pohujševati mladino. Da je tako podtikanje zlobno in tudi smešno je bilo vsakomur jasno, ko se je prepričia na lastne oči. Po udeležbi prireditve v Sovodnjah bo verjetno svojemu dušnemu pastirju še manj verjel kakor mu je verjel sedaj. * uspehov, ki jih dosega Jugoslovan, je. pokazala, kako vestno so dele- sko jjudstvo v petletnem planu. De-gati pregledali na terenu vsako na II. zasedanje okrožnega sveta SIAIl| za Istrsko okrožje v Izoli pravljeno delo, kako je bilo to delo opravljeno, kaj bi se še dal0 urediti in kje je potrebna poštena kritika. Zasedanje je otvoril tov. Frlu-ga, predsednik okrožnega odbora SIAU, ' Po imenovanju predlogov za verifikacijsko komisije in zapisnikar-|jev je bil predlagan in soglasno sprejet dnevni red. Delovni predsednik je nato podal besedo tov. Masiarottu, predstavniku oblastnega odbora za Reko, ki je naglasil, kako gledajo iz hrvat-skega osvobojenega dela Istre na ljudstvo v okrožju, kako gradi, ob-navija in se bori s težavami. Za njim je tov. Primož od oblastnega odbora za slovensko Primorje poudaril da ne more nobena inform-birojevska gonja zabrisati velikih mokratične množice Jugoslavije so se prekalile v borbi in pod vodstvom KP- «Utrjujte bratstvo in c-notnost, kot jo utrjujemo mi v Jugoslaviji. To bo porok še večjih va. ših in naših uspehov», je zaključil tov. Primož. Zasedanje je pozdravila tudi delegacija okrožne mladine ki je med drugim izjavila, da je mladina sprejela na svojem zasedanju v Piranu sklep, dokončati čimprej cesto Šmarje — Nova vas. Temu je sledilo politično in orga. nizacijsko poročilo, nakar so razne delegacije iz tovarn podale svoja poročila in izročile pozdrave delavcev. Po kratkem odmoru in pozdra vu delavk iz Umaga se je pričela debata. Delegat Vatovec Narcis je poudaril, da ni krivda ljudstva, če baza ne dela, ampak krivda delegata, ki ima premalo stika ljudstvom. Potrebno je več drobnega dela. Reakcija nič več ne napada kmečko obdelovalne zadruge Pučah, o pravkar ustanovljenih pa govori mnogo, kar pomeni, da napada tam, kjer je teren sl abs 1 Tudi drugi delegati so omenili ru šeče delo reakcije in informbiro jevskega delovanja. Tovariši so tu dl iznesli, kako bi radi redki ku laki sabotirali gospodarstvo in da jejo zato netočne podatke o pri delkih in živini. Na zasedanju so tudi govorili o kmečkih obdelovalnih zadrugah in o tem, kako so nekatere zadrege hotele imeti več zemlje, kot so imele razpoložjivih sil za obdelavo. Zadrugarji bi morali najprvo napraviti načrt delovne sile, da bi se tako izognili napakam. Po konča-ni debati so bili sprejeti zaključki tega zasedanja in protestna resolucija ha OZJSf zaradi Koroške. CVETKE iz tržaški h listov LAVORATORE «Rankovičevi agenti se predajajo takim terorističnim . dejanjem, ki jih lahko zaznamujemo samo v najbolj temnih letih nacifašistične-ga zatiranja. Kakor je znano, so jugoslovanske vojaške oblasti prisilile delavce, ki bivajo v coni B, ki pa delajo v coni A Tržaškega ozemlja, da morajo vložiti v banke 10.000 lir, katere te banke menjajo v uradni denar one cone. Zveza Enotnih sindikatov je odločno pror testirala itd.» Tako torej piše novi tednik nll Lavoratore» v svoji prvi številki o nekem protestu, ki naj bi ga poslali Enotni sindikati ljudskim oblastem v coni B. Ta pravični ukrep proti raznim špekulantom imenuje list izsiljevanje in fašistično dejanje ter pozablja, da Je še maja in junija 1941. skupno z Enotnimi sindikati in njihovim glasilom «Uniti Operaia» pisal, da Je ukrep o zamenjavi lir pravičen, v interesu ljudskih množic itd. Sedaj pa je isti ukrep postal pravi «capestro»! Ta ukrep ni nič novega, je že star, toda ljudije pri «Lavoratoru» (rajnkem in novem) so sedaj na novi liniji in Spadaro, ki je nekdaj pel slavospeve ljudski oblasti in je bil «špecialist» za Istro, se menda nekje v Bolonji vadi, kako bi se čimbolj uspešno izmotal iz «sramotne preteklosti». Pa še pravijo, da niso glumci in da ne prevračajo kozolcev. Za prvo številko «Lavoratora-t tednika» je napisala uvodnik Marija Bernetič alias Marina, ki ta uvodnik takole zaključuje: «Se enkrat se bo dvignil glas komunistov v obrambo interesov delavcev in vseh meščanov. Pozvali bomo k enotnosti vse ljudstvo in zahtevali imenovanje guvernerja, edino pot, ki je v tem trenutku možna, da se odstranijo vse okupacijske čete in da se združita obe coni. «In da se tako zruženi priključita De Gasperijevi Italiji», je hotela dodati Marina, pa se je premislila. No, tudi njej so silno na želodcu vojaki jugoslovanske osvobodilne vojske, ki jo ona imenuje okupacijsko. UNITA’ Pod naslovom «Novi komunisti», piše: «Ob priliki razdeljevanja članskih izkaznic partije novim članom celice «Kalinin» bo v kulturnem krožku «Pisoni» (Spodnja Ko-lonja) družinska zabava s plesom na odprtem. Dan kasneje v nedeljo objavlja notico pod naslovom: «Za deset-tisoč novih komunistov», kjer piše, da bodo začeli vrsto konferenc v kampanji za razširitev partije. Prvi bo govoril De Stradi. Res, genialna novost. Razdeljevanje izkaznic partije s plesom! T® bo sila revolucionarno! Le čudno, da niso stavili izkaznic na tombolo in jih žrebali, to bi bilo še bolj demokratično in originalno, Ali pa na primer srečolov! Ona o desettisoč «novih komunistov» je tudi zelo pametna in moderna. Pomislite, kakor v Ameriki, vse v serijah! Jih bodo izdelovali kar po traku. Mislili smo, da je prodaja izkaznic v tratikah velika novost. Ne, to Je že zastarelo. Vi-dalijevci so kljub veliki vročini izdelali kar cel plan in že sedaj vedo, da jih bo novih desettisoč. To bo prava inflacija! DELO «Našega lista niso zatrli fašisti, našega lista niso zatrli nacisti, našega lista niso mogli in ne bodo mogli zatreti imperialisti, ki jim vsestransko pomagajo razni agenti zločinske titovske tolpe.» Silno ste domišljavi, če mislite, da ste nasledniki slavnega «Dela». Da vašega lista niso zatrli fašisti in nacisti, vemo, ker ga takrat enostavno ni bilo, ker Je komaj rojeno dete. Z imperialisti pa ni tako hudo in ne igrajte vloge žrtev. Saj ga tiskate v kapitalističnem podjetju, ki vas Je, kakor vse kaio, rado sprejelo. Maršal Tito na manifestaciji v Skopju ob peti obletnici ustanovitve LR Makedonije Makedonsko ljudstvo je dokazalo, da si zna vladati samo brez tujih pokroviteljev KRONIKA Maršal Tito je sprejel na Brionih predstavnike II. kongresa sindikata pomorščakov, pristaniščni-kov in ladjedelnižkih delavcev. Maršal Tito je preko delegacije, ki je bila pri njem na kosilu poslal vsem članom tega sindikata svoje prisrčne pozdrave. Plan akcije za odvoz lesa iz gozdov je bii v Sloveniji v celoti izpolnjen. V 62 občinah, kjer živijo gradiščanski Hrvati v Avstriji, je v 24 občinah pouk y osnovnih šolah samo v nemškem jeziku in v nemškem duhu, v drugih občinah pa uporabljajo hrvatski jezik samo v prvih razredih osnovnih šol in to na pobudo učiteljev Hrvatov. Stanje se ne izboljšuje, temveč slabša. Očitno je, da je to sistematična germanizacija hrvatske narodne manjšine v Avstriji. 1900 Irontovcev je že po več nedelj delalo v rudnikih v Trbovljah, Hrastniku, Senovem, Ilirski Bistrici in v Kočevju. V Zenici so povečali zmogljivost elektrarne za 50 odstotkov. Najboljša enota JA , ki pomaga pri gradnji Avtoceste bratstva in enotnosti je proletarska brigada podpolkovnika Crnogorca. Ta je vgradila v 33 dnevih 24.000 kub. m zemlje v nasip. V dveh dneh pa so zgradili skoraj 6.000 kv. m površine ceste s kockami. Delopne brigade ljudske fronte Vojvodine bodo nasekale v enem mesecu 50.000 kub. m drv. Prebivalstvo Besne in Hercegovine je praznovalo v teh dneh osmo obletnico vstaje. Bosna in Hercegovina postajata danes moderni industrijski deželi. Podjetja težke industrije so uresničila svoj polletni plan. Rudniki so izpolnili plan s 189,5 odst. kljub temu, da go imeli svoje naloge za 30 odst. večje od lani. Kmečke obdelovalne zadruge v Slavoniji so pričele oddajati žito. Kakor poročajo je bil letos pridelek žita na področju republike Hrvatske za 20 odst. boljši kot lani, posebno je bil dober v bjelovarski oblasti, kjer je bil večji tudi za 30 odst. Letos bodo v Jugoslaviji pridelali bombaž na 9 krat večji površini, Kakor lani. S tem bodo že dvakrat presegli nalogo petletnega Plana glede pridelovanja bombaža. Pričakujejo, da bo*3 ob koncu petletke krili z domačim bombažem največje potrebe tekstilne industrije. Vedno več je študentov v Ljub-Ijani. Ker je premalo stanovanj, so si študentje pričeli graditi sami svoje naselje pod Rožnikom. Zgrajeno bo v treh letih in bo lahko sprejelo 2000 študentov. Do konca letošnjega leta bodo popolnoma dograjeni trije stanovanjski bloki, v katerih bo stanovalo 720 visokošolcev. Na gradbiščih na Reki Je poeta! brigadni sistem stalni način dela. Na njih dela sedaj na Reki 060 delovnih brigad. Slovenski vestnik — glasilo koroških Slovencev — je pričel po enem mesecu zopet izhajati. Ka-kor Je znano, je avstrijska komunistična partija odklonila, da bi se tiskal «Slovenski vestnik» v njeni tiskarni. Po tem tudi druge tiskarne niso hotele tiskati «Koroškega vestnika». Sedaj je uspelo uredništvu lista doseči na Dunaju, da č"*5op!s tam .Izhaja. Najboljša frontna gradbena bri-sada v Sloveniji je brigada «Ko-mandanta Blaža» iz ljubljanske okolice. Brigada dela že en mesec pri gradnji hidrocentrale v Medvodah. Delovni kolektivi II. rajona Ljub-IJane so napravili v počastitev ob-letnice V. kongresa KPJ nad 15.000 prostovoljnih ur. Tudi v Sloveniji dobro napreduje žetev. Letina je dobra in kakor poročajo, so v novomeškem okraju pridelali tudi 25 stotov pšenice na hektar. Povprečen donos v tem okraju je 15 do 16 stotov. Makedonija je imela v torek svoj praznik. Praznovala je peto obletnico ustanovitve svoje republike in obletnico ilendanske vstaje. Ob tej priliki je bila v Skopju velika manifestacija, katere se je udeležilo 350.000 delavcev iz vse Makedonije. Manifestacije so se udeležili maršal Tito, predsednik vlade LR Makedonije Koliševski s člani vlade, predsedniki vlade LR Srbije Stambolič, LR Hrvatske Bakarič, LR Slovenije Marinko, minister Djilas, pisatelj A-damič ter predstavniki ljudskih organizacij in vojske. Maršal Tito je Imel ob tej priliki govor, v katerem je izjavil, da je makedonsko ljudstvo v tem kratkem razdobju dokazalo, netočnost trditev, da si ni zmožno samo vladati in da se mora postaviti pod tuje varuštvo. Po vojni, kakor med vojno Je nudilo makedonsko ljudstvo dokaze svoje visoke zavesti in dokazalo, da je normalen razvoj vseh panog delovanja možen samo v okviru socialistične Jugoslavije in v nobeni drugi kombinaciji, ki si jih izmišljajo lažni marksisti. Ko je govoril o uspehu Jugoslovan-sko-bolgarskih pogajanj na Bledu in o uspehu, ki so ga tam dtosegli glede makedonskega vprašanja, je maršal Tito dejal, da je zloglasna resolucija IU uničila vse, kar se je dogradilo s tolikimi napori, da se najde pravična rešitev nacionalnega vprašanja v Makedoniji tudi v interesu zbližanja med jugoslovanskim in bolgarskim ljudstvom. Resolucija IU je dala bolgarskim voditeljem možnost, da danes svobodno izražajo svoje šovinistične zahteve po jugoslovanski in vardarski Makedbniji. S tem oni ne upoštevajo stvarnosti, ker mislijo, da makedonsko ljudstvo nima pravice odločati o svoji usodi, pač pa resolucija IU in razni člani budimpeštanske klike. Maršal Tito je odbil vse zlobne trditve' o tem, da bi Jugoslavija odprla mejo monarhofašistom, da bi v zaledju napadli grško demokratično vojsko. Maršal Tito je dejal: «Prepričan sem, da so tu med vami Makedonci ljudje, ki so na lastne oči videli pravi položaj na meji. Videli ste preko 400 ranjencev grške demokratične vojske, ki so prišli preko naše meje In ki so dobili vsega, kar je potrebno ljudem, ki so vse dali za svobodo in boljše življenje svoje*, ga ljudstva». Maršal Tito je v nadaljevanju svojega govora dejal: Dela na avtocesti «Bratstvo in enotnost» napredujejo, čeprav ima Jugoslavija premalo delovne sile. tehničnih sredstev in strokovnjakov. Kljub vsemu pa velikanska dela petletke ne zastajajo, nasprot. no, z delovnim poletom, s čudovitim odnosom do dela nadomestujejo brigade pomanjkanje delovne sile, strokovnjakov in tehničnih sredstev. Prav zato je pa tudi mogoče, da bo avtocesta Zagreb - Beograd zgrajena v rekordnem času. Cesta bo dolga 382 km in bo imela d\ a, po 9 m široka pasova. Za sedaj grade le en pas, v naslednjih letih pa bo zgrajen še drugi. Ko s« bo promet razvil, bo na tej avtocesti le enosmeren promet. Cesta bo skoro popolnoma ravna, nikjer ne bo križala železnice, izogibala se bo mest in vasi in bo le za nekaj odstodkov daljša od zračne poti, tako da bo možno priti iz Beograd» v Zagreb v 4 urah, medtem ko potrebuje avto danes po stari cesti preko 9 ur. Lansko leto je bilo popolnoma zgrajenih 121 km poti, deloma betonske, tlakovane ali asfaltne. Zgrajeno je bilo tudi mnogo nasipov, kar letos pospešuje delo. Letošnjo pomlad so ponovno za- iBajka o prebodu grško-jugoslovan-ske meje ne pomeni drugega nego to, da se hoče množicam vsega sveta vreči pesek v oči, da bi s tem prikrili obsojanja vredno načrte za likvidacijo demokratičnega gibanja v Grčiji». Nadalje Je maršal Tito dejal, da se ne bodo ne albanski, ne bolgarski in tudi ne narodi Jugoslavije in drugih držav dali prevariti s propagando proti FLRJ. Na to propagando je treba odgovoriti: «Pridite sem, opazujte; videli bo-ste, v kateri državi se hitreje gradi socializem, pri nas ali pri vas. Mislim, da bo prišel dan, ko nam bo bolgarsko ljudstvo, ki bo šlo preko ter nizkotnih klevet, lahko nudilo bratsko roko in mi mu bomo pomagali odpraviti vse ovire, ki so jih danes neka- teri postavili proti ustvaritvi in ohranitvi bratskih odnosov. Isto se lahko reče o Albaniji. Prišel bo dan, ko bodo albanski delavci in kmetje lah-daje možnost, da v polni meri razvi-ko ponovno rekli, da so jim jugoslovanski narodi res najbližji, ker oni sami so Jim nudili največjo pomoč.» V nadaljevanju je maršal Tito dejal, da «nas različni megalomani ne bodo mogli odvrniti od našega dela. Narodi naše države so videli, kaj pomeni socializem, vidijo na delu, kaj pomeni graditev socializma in no- brigadam je priskočila na pomoč brigadam jp priškočila na pomoč Jugoslovanska armada in skupno bodo morali opraviti še ogromno delo. V betonsko cestišče je treba letos nabiti 280.000 kubikov betona, izdelati 648 tisoč kv. metrov asfaltne ceste, položiti 28 milijonov kosov granitnih Jcock. Qb robove ceste bo treba vgraditi 1,075.000 kubikov peska, zemlje itd. itd. Vse te množine materiala jg treba dovažat; iz vseh krajev Jugoslavije. Na cesto je treba prepeljati 232.000 petnajststonskih vagonov, tj. 45 vlakov po 40 vagonov dnevno. Zato je bilo treba vzporedno s cesto postaviti normalnotimo železniško progo. Glavni štab mladinskih delovnih brigad je v Novi Gradiški. Tu je tudi glavna direkcija državnega podjetja, ki gradi avtocesto. Veliko gradbišče je razdeljeno na deset sekcij, jej tekmujejo med seboj: kopljejo, sekajo stoletne hraste, bore se z ilovnato zemljo in močvirji, bore z vremenom. Toda cesta raste, široka betonska, plošča se od Beograda pomika proti Zagrebu, kjer se bq spojila z delom končane ceste, ki jo grade od Zagreba proti glavnemu mestu. bena sila, naj pride od kjer koli, jih ne bo mogla ustrahovati in odvrniti od te poti. Maršal Tito je nato dejal, da je sedaj polovica petletnega plana izvedena kljub oviram in da so najtežja leta že minila. Vsako ljudstvo, ki je pod pametnim vodstvom in ki se mu je svojo ustvarjalno zmožnost, lahko dela čudeže. Maršal Tito je zaključil svoj govor in je dejal, da če danes potujete po Jugoslaviji, vidite, da je spremenjena v velikansko delavnico, vsi mladi in stari delajo z žarečim obrazom; ker se zavedajo, da delajo zase in za svojo družino. Oni dobro vedo da je zgraditev FLRJ temeljni smoter vseh njenih državljanov, ki pogumno korakajo naprej, ne brlgajoč se za klevete proti nijm. Zasedanje beguncev i/. licejske Makedunjje V Skopju je bila prejšnji teden konferenca zastopnikov 30.000 Makedoncev iz Egejske Makedonije, Sovjetska zveza je poslala FLRJ noto, v kateri se je pritožila, da Jugoslavija zapira «sovjetske patriote». FLRJ jih je aretirala samo zaradi tega, ker je v njih videla «pristaše prijateljskih odnosov med narodi FLRJ in ZSSR». Zanimivo je pri tem, da ZSSR ni dovolila nobenemu od teh patriotov odpotovati v ZSSR. Kdo so bili ti ljudje? Xo so bil; Vranglovi in Denikinovi belogardisti, ki so se z orožjem v rokah borili proti socializmu v Sovjetski zvezi in sq hoteli s svojim kontrarevolucionarstvom nadaljevati tudi y Jugoslaviji. Med njimi so vohuni vseh vrst, morilci borcev za ljudsko oblast, tihotapci in avanturisti. Jugoslavija je v noti, s katero je odgovorila ZSSR opisala njihovo preteklost in prosila ZSSR naj se v interesu ohranitve svojega lastnega ugleda preneha zavzemat; za te temne elemente. Vendar je pa zanimivo, da je s to svojo noto ZSSR zaokrožila definicijo «zdravih sil, ki se bore proti Titovemu režimu». Razni Goluboviči (trikrat vržen iz partije, Ješiči (gestapovski vohun), Kapidžiči (ustaški klavec) so bili premalo v kontrarevolucionarni borbi ZSSR. Vzeti je morala v zaščito tudi poklicne vohune in poklicne izdajalce, kot so bili ti «sovjetski patrioti» — belogardisti Vrangla in Denikina. Resolucija Informacijskega urada ima prav za prav tudi svojo dobro stran. In ta je - žal edina -da so se s pomočjb nje pokazali tisti sovražniki socializma In jugoslovanskih narodov, ki so bili dosedaj skriti. S tem je tudi po- ki so našli v FLRJ svoj drugi dom, medtem ko so v njihovi domovini obsodil; na smrt 656 ljudi, zaprli 8135, na «otoke smrti» internirali 1862 ljudi, nasilno oropali strehe in internirali 41.000 kmetov ter požgali 2430 hiš. Na konferenci so se zahvalili jugoslovanskim ljudstvom za pomoč. Jugoslavija jim je dala 312, 885.916 din podpore. Na konferenci so poudarili, da sq se prepričali o pravilni in dosledni marksistično- leninističnj rešitvi makedonskega vprašanja v Jugoslaviji. Obsodili so klevetniško gonjo pristašev protirevolucionarne resolucije IU, Jugoslaviji ter obsodili vse njihove poizkuse, da b; preprečili zgraditev socializma v Jugoslaviji. Odklonili so poizkus vodstva grškega demokratičnega gibanja, da bi oblatilo voditelje Jugoslavije z napadi .glede nekakšnega njihovega dozdevnega sporazumevanja z mo-oarhofašisti in ugotovili, da je namen te najnoveiie obrekovalne gonje, da bj prikrili pred grškim in makedonskim ljudstvom jz Egejske Makedonije prave vzroke in krivce težav na katere zadeva osvobodilno gibanje Grčije. Zahtevali so, da pridejo makedonski otroci, ki žive v ostalih državah ljudske demokracije, dokler se ne vrnejo v lastno deželo, k svojim staršem, ki žive v FLRJ. V Sloveniji neprestano narašča število udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev. V prvem planskem letu so proglasili za udarnike 6972 delavcev, v lanskem letu je njihovo število naraslo na 10.761. V prvi polovici letošnjega leta pa si je priborilo na področju Slovenije udarniški naslov 516> delavcev, tako da je bilo v prvi polovici petletnega plana proglašenih 22.896 udarnikov, racionalizatorjev in novatorjev. • s » Na gradilišču Novega Beograda so zmagali v tekmovanju z mladinci, ki gradijo avtomobilsko cesto Beograd Zagreb. V 45 dneh tekmovanja so graditelji dosegli velik uspeh s tem, da so že izpolnili 30 odst. svoje letne naloge, kar pomeni, da so opravili že 51 odst. vseh del določenih za letošnje leto. Med tekmovanjem so kvalificirani delavci izpolnjevali normo s 170 odst. polkvalificirani s 135 odst., mladinske brigade pa kar s 181 odst. trdila staro resnico marksistično-leninistične prakse, da kontrarevolucija zbira v svojih vrstah take ljudi, ki nimajo ničesar skupnega z moralo niti z interesi lastnega ljudstva niti seveda z interesi mednarodnega delavskega gibanja. Radio Bukarešta je pred nekaj tedni objavil izjavi Vladimirja Glumca in Rada Pešuta, v kateri pravita, da so ju obsodili, ker sta se izjavila za resolucijo Informacijskega urada (prvega kot letalskega podporučnika drugega pa kot sekretarja partijske celice v vasi Senti). To vest so pozneje prevzele tudi druge radijske postaje in možakarja sta postala zaradi njunega «trpljenja v domovini» še kar slavna. Najzanimiveje je pa, kdo sta ta dva človeka. Glumca, zastavnika JA je obsodilo sodišče zaradi utaje jn falsificiranja dne 26. marca 1948, Pešuta pa ker je vršil gospodarsko sabotažo. Država mu je namreč dala zemljo, on je pa ni hotel obdelovati in sabotiral. Kazen je bila izrečena 13. maja 1948 leta. Kot vidimo po samih dejanjih ni imel Informacijski urad ničesar pri njuni obsodbi; prvi je falsificira!, drugi pa sabotiral - in ne samo to - obsojena sta bila že davno pred objavo resolucije, da celo odsedela sta med tem časom že del svojega zapora. Ko sta ušla v Romunijo sta tam izpolnila «politemigrantsko elito» Jugoslovanska mladina je porok da bo Avtocesta bratstva in enotnosti končana to jesen Šolstvo na Slovaškem Pred vojno se Ctškoslijvaška vlada ni dosti brigala za slovaško šolstvo. KmeCka in delavska mladina je bila na Slovaškem obsojena na nesistematično in pomanjkljivo izobrazbo. Tako je 67 odst. otrok naredilo samo prvo stopnjo ljudskih šol. Ti so sicer presedeli v šoli osem let, kakor je zakon predpisoval, toda brez dopolnilnih izpitov in niso mogli stopiti v višje šole. 28 odst. slovaških otrok je obiskovalo meščanske šole in nekateri od njih so šli na nižje strokovne šole. Na univerzah je študiralo samo 4 odst. slovaške mladine. Zanimivo je tudi, koliko učencev je prišlo na učitelja v Čeških deželah, na Moravskem in Slovaškem. Na Češkem so imeli učitelji v osnovnih šolah povprečno samo 27 učencev, na Moravskem 37 in na Slovaškem 50. Po vojn! je češkoslovaška vlada vpeljala enotno šolo po vsej državi. Povečala je število šolskih poslopij in je v letu 1948 odprla na Slovaškem 157 šol. Država je pričela graditi tudi gosto mrežo strokovnih in obrtnih Šol. Odprla je državne vajeniške šole (17) in nižje ter višje gospodarske fn gozdarske šole (15). Tudi slovaške visoke šole se v zadnjem času lepo razvijajo. V glavnem mestu Slovaške - Bratislavi grade poslopje nove prirodoslovne fakultete in novo tehniško visoko šolo, poleg tega razširjajo pravniško fakulteto in univerzitetno knjižnico. V Košicah na vzhodnem Slovaškem bo v teku petletke zgrajena moderna visoka šola za poljedelstvo in gozdarstvo. Kljub temu, da mnogo slovaških akademikov obiskuje če Ske visoke šole in univerze, študira danes na slovaških visokih šolah, akademijah in univerzi že 13.000 slušateljev. Tudi najmlajšim slovaškim otrokom posvečajo vsestransko skrb. darstva. Ta Sola bo dala dijakom višjo izobrazbo v stroki, ki so si jo izbrali za svoj življenjski poklic in istočasno tudi splošno izobrazbo. Najzanimiveje je pri tem, da CSR ni odprla enotnega tipa gospodarskih šol. Po končanem prvem in drugem letniku se bo namreč moral vsak posamezni dijak specializirati v enem izmed petih oddelkov, ter gospodarskih šol. Na razpolago bo imel podjetniški zadružni ali u-pravni oddelek ter oddelek za mednarodni promet in zunanjo trgovino. V prvem oddelku se bodo dijaki pripravljali za delo v industriji, trgovini in denarništvu. Najvažnejši predmeti bodo računovodstvo, gospodarstvo, planiranje in proizvodnja. V zadružnem oddelku bodo vzgajali strokovno pripravljene delavce za ljudsko zadružništvo. Upravni odelek bo dal Češkoslovaški nove politično izobražene delavce v javni in ljudski upravi. Dijaki, ki bodo obiskovali oddelek gospodarskih šol za zunanjo trgovino, se pa bodo užili v glavnem vse svetovne jezike in nekatere jezike, ki jih bodo rabili v trgovini Češkoslovaška razstava v Moskvi nih državnih trgovskih družbah in na trgovinskih predstavništvih v inozemstevu. Podobno nalogo bo imel tudi oddelek za mednarodni promet, ki bo pripravljal dijake za špedicijo. Dvoletne trgovske šole bodo z novim šolskim letom preimenovali v «gospodarske šole» in bodo imeli po novem umiku povečano število ur za stenografijo in strojepisje. Poleg teh gospodarskih šol bodo tu- z Daljnim vzhodom. Dijaki bodo I di še dvoletne zadružne šole in delali Y češkoslovaških privilegira- | dvoletne šole za vzgojo trgovskih korespondentov s tujino. Nova organizacija gospodarskih šol in njih učni načrti so skupno delo številnih vzgojnih in gospodarskih strokovnjakov pod vodstvom pedagoškega študijskega inštituta s Pragi. * * * Med Argentino in CSR je bil podpisan trgovinski sporazum, ki določa trgovinsko izmenjavo v vrednosti 40 milijonov dolarjev. ZSSR GRADI MOSKVO Češkoslovaške trgovske akademije bodo v letošnjih počitnicah doživele temeljite notranje spremembe. Postale bodo «višje gospodarske čole» in vzgajale strokovno izobražene in politično zavedne gospodarske delavce, ki bodo obvla* Desetletni načrt rekonstrukcije Moskve bo v grobih potezah že v kratkem dokončan. Lahko rečemo, da se zunanji videz glavnega mesta Sovjetske zveze menja iz dneva v dan in tako postaja Moskva resnično arhitektonsko-umetniško zaključena celota z ene strani in z druge mesto, kjer najde delovno ljudstvo pri svojem počitku vso udobnost in bogato kulturno življenje. Izgradnja četrtega dela moskovske podzemeljske železnice je v polnem teku. Do sedaj so že zgradili na tisoče novih stanovanj, preuredili najvažnejše magistrale in trge, obrežje reke Moskve bo kmalu obloženo z granitom, ulice pa zasajene z drevesi. V novem jugo-zapadnem delu Moskve grade kompleks univerzitetnih zgradb in naselje za 6.000 študentov. V Dorogomilovski ulici ob stropji. To bo največja hotelska zgradba v Evropi. Drug hotel gradijo v Kalančevski ulici. Imel bo 17 nadstropij. Na razširjenem Smo-lenskem trgu so pričeli graditi u-pravno zgradbo prometnega ministrstva s 16 nadstropji. Vse te nove zgradbe bodo v arhitektonskem pogledu popolnoma predrugačile arhitektonsko lice posameznih moskovskih okrajev. V strogem centru mesta bodo zgradili monumentalno zgradbo s 32 nadstropji, ki bo nekakšno dopolnilo arhitekturi Kremlja, Bdečega trga in cerkve Vasilija blaženega. Ta zgrad-za bo vsa v belem kamenju. Pri rekonstrukciji ia izgradnji nove Moskve pomaga cela država. Vse sovjetske republike so dale svoja prirodna gospodarstva na razpolago za izgradnjo prestolnice Sovjetske zveze. Pri gradnji Moskve uporabljajo kovine iz Ukrajine, dali načela socialističnega gospo- obali bo stal novi hotel s 26 nad- Urala in Sibirije, leg iz Karelo-lin- «ali ske republike, mramor in granit iz 1 milijonov Ukrajine, Gruzije, Urala in Krima, keramike iz Litvar.ije in Letonije, cement iz Novorosijska in Volska itd. itd. Plan RSSR izpolnjen s 106°\o Statistična uprava Ruske socialistične republike je izdala poročilo o izpolnitvi plana v letošnjem drugem četertletju. Državna in lokalna industrija sta izpolnili plan s 106 odst., invalidske obrtniške zadruge pa so izpolnile plan s 107 odst. Nadalje so električne centrale povečale v tem času svojo proizvodnjo za 8 odst primeri z drugim četrtletjem lanskega leta. Celotna republiška in krajevna industrija ata povečali svojo proizvodnjo v primeri z lanskim drugim četrtletjem za 11 odst. Letošnjo pomlad so kolhozi in sovhozi povečali zasejano površino zemlje za 8 ha. in sedaj v imenu «proletarskega internacionalizma »in kar je najvažneje: tudi v svojem imenu -pozivata v borbo proti FLRJ in socializmu. —O— Zakaj je informbiroi e vska protijugoslovanska propaganda izbrala prav dejstvo, da sklepa Jugoslavija trgovinske pogodbe • s kapitalističnimi državami in da Išče posojilo - kot dokaz za svojo klevetniško trditev, da prehaja Jugoslavija v kapitalistični tabor? Predvsem je to storila zaradi tega, ker računa, da ima opravka z nepoučenimi ljudmi, ki niti ne slutijo kako obširna je trgovina ZSSR ’ in ostalih držav ljudske demokracije s kapitalističnimi državami. Informbirojevska propaganda premeteno računa na vt-is. ki ga lahko naredi na nepoučene ljudi spretno skovana vest, da je Jugoslavija sklenila trgovinski sporazum s kakšno kapitalistično državo, oziroma da ne'kje išče posojilo. Vendar vse do danes Jugoslavia ni dobila posojila na Zahodu, pač pa ga dobivajo prav tisti,. ki se najbolj razburjajo zaradi «usode», ki čaka FLRJ. Za podkrepitev nekaj podatkov: Poljska je junija 1947 dobila od Anglije kot darilo vojaške viške v znesku 6 milijonov funtov, leta 1948 v dar od Avstralije volno v vrednosti 240.000 funtov. Iz ZDA je dobila dolgoročni kredit 40 milijonov dolarjev. Leta 1948 od angleške banke Kleinkort, Sons et Co. - 6 milijonov dolarjev in od Rotschildove banke 2 milijona dolarjev. Dalje je dobila kredite v Švedski (2 milijona), Franciji (8 milijonov) in Angliji (60 milijonov). Sedaj se pogaja za posojilo pri Mednarodni banki v Ameriki za 58 milijonov dolarjev. Vsega skupaj je dobila 175 milijonov dolarjev, in nihče ji ni očital, da je zaradi tega prodana imperialistom. Poleg tega ima še številne trgovinske pogodbe z različnimi drža-van\' - razen z Jugoslavijo, katero je odpovedala. Tudi za radio Praga, ki se precej razburja, ker «že zgolj iskanje posojila dokazuje, kam gre pot Titove klike» bodo sledeči podatki zelo zanimivi. Češkoslovaška posojila ni samo iskala, temveč tudi dobila. Evo številke: Od začetka 1946 do konca 1948 je dobila CSR dolgoročne kredite V skupni vrednosti 210 milijonov dolarjev od ZDA, Kanade, Anglije, Avstralije, Egipta, Argentine, Svice Brazilije Švedske, Novega Zelanda itd. Trenutno se CSR pogaja pri Mednarodni banki za posojilo 25-50 milijonov in pri Mednarodnem monetarnem fondu za 20 milijonov dolarjev. Češkoslovaška trguje z vsemi državami (razen z Jugoslavijo). Ima v ZDA celo mešano trgovinsko komoro, ki ureja izmenjavo med obema državama. Trgovinske pogodbe ima z Argentino, Pakistanom, Francijo, Švedsko itd. Z ZDA Indijo, Avstrijo, monar-hofašistično Grčijo in Turčijo pa je podaljšala že obstoječe trgovinske sporazume. DSTMimE IIIIUM MIG v Poljski republiki Sele avgusta 1948. leta, torej po klevetah resolucije Informacijskega urada o politiki KPJ na vasi, je CK poljske delavske partije začela resno ustanavljati kmetijsko obdelovalne zadruge in s tem omogočila kmetom, da stopijo v socialistično preobrazbo svojih vasi. Prave kmetijsko obdelovalne zadruge, ali kakor jih na Poljskem imenujejo proizvajalne zadruge, so organizirali šele v začetku letošnjega leta in to po vaseh, ki so bile politično naprednejše in zato sprejemljivejše za te nove akcije. Na množičnih sestankih kmetov, ki so bili organizirani pred ustanavljanjem zadrug so se kmetje prostovoljno odločili, v katero od treh glavnih tipov zadrug žele vstopiti, v udruženje za obdelovanje zemlje, ki je najenostavnejši tip zadruge, dalje v obdelovalno - 'proizvajalno zadrugo ali v obdelovalni zadružni kolektiv, ki predstavlja najvišjo organizacijo te vrste. Poljski tisk opozarja na vrsto nevarnih pojavov pri organiziranju zadrug. Zadruge organizirajo često brez prave politične priprave in agitacije. Sreski partijski komiteji so čisto šablonsko odločevali, v katerih vaseh naj se zadruge formirajo. Največji nedostatek pa predstavlja nizki politično ideološki nivo članov partije na vasi, ki često ne zmorejo razkrinkavati vaških kulakov in reakcionarnega dela duhovščine, ki hočejo ovirati ustanavljanje in razvoj teh zadrug. Tudi slaba pomoč ne- katerih organov ljudske oblasti predstavlja precejšnjo oviro. V administrativnem aparatu na vasi, kakor je poudaril predsednik poljskega gospodarskega sveta Mine _ so se utaborili vaški bogataši, mnogi, ki so bili prej povezani z veleposestniki in špekulanti. Ti elementi na vse mogoče načine sabotirajo organiziranje proizvajalnih zadrug. Da bi dvignila razvoj zadrug, je država zmanjšala davek in doprinose za gospodarski fond štednje, katere dajajo obvezno ostali kmetje. V prvem tipu zadruge se še naprej plača redno davek na zemljo, medtem ko je doprinos za fond štednje znižan za 30 odst. Ostali dve vrsti zadruge pa ne plačujeta doprinosa za fond štednje, a od skupnih dohodkov zadružne zemlje plačajo samo 3,5 odst. davkov. Napori za organiziranje proizvajalnih zadrug so dali prve pozitivne rezultate. Do polovice maja t.l. je bilo osnovanih 60 proizvajalnih zadrug, a po načrtu morajo do konca tega leta zadruge obsegati okrog l odst. kmečkih gospodarstev na Poljskem. To so skromni, vendarle pozitivni rezultati. Skromni so predvsem v odnosu do Jugoslavije, kjer se že danes v rokah zadrug nahaja preko 14 odst. celokupne površine rodovitne zemlje. Klevetniki iz Poljske prav gotovo dobro poznajo itanje doma in stanje v Jugoslaviji, a kljub temu pišejo o nekakšni kulaški politiki jugoslovanske partije na vasi. KRONIKA 250# traktorjev so izdelali v z a d-, njih dveh letih na Poljskem. Pred tem časom na Poljskem niso izdelovali traktorjev. 2ipil*ka industrija ZSSR je povečala svojo proizvodnjo v drugem četrtletju v primerjavi z lanskim letom v naslednjem razmerju: meso za 15 odst., rastlinsko olje za 28 odst., čaj za 30 odst. In vino za 27 odst. Letos so zgradili dva nova kombinata za predelavo mesa in 25 podjetij za predelavo masla. V madžarski lahki nudustriji so proglasili 472 novatorjev, ki so s svojimi izboljšavami prihranili državi samo v mesecu juniju 4 milijone 125.000 forintov. Pred nekaj dnevi se je končala konferenca kitajskih književnikov in umetnikov. Izvolili so 87-član-ski odbor, ki bo vodilni organ Vsekitajske zveze književnikov In umetnikov. Poljaki se pogajajo z Angleži v Londonu o ureditvi predvojnega poljskega dolga Britaniji. Pričeta akcija za varčevanje na Poljskem je pokazala, da so v poljskem gospodarstvu neizrabljene še velike materialne rezerve. Naprav in strojev v podjetjih ne izrabljajo dovolj, proizvodnost dela je v številnih tovarnah nižja kot pred vojno, neracionalno Izrabljajo surovine in pogonska sredstva itd. Naračunali so, da tako izgubi poljsko gospodarstvo letno več sto milijonov zlotov. Poročajo tudi, da na Poljskem tekmuje med seboj samo ena tretjina zaposlenih delavcev in nameščencev. Vsi premogovni bazeni ZSSR so presegli plan letošnjega prvega polletja. Številni premogovni kombinati so dosegli proizvodnjo( ki je bila določena za prihodnje — in to zadnje leto te petletke. K tako velikim uspehom je zlasti pripomogla mehanizacija rudnikov, ki je letos presegla predvojno raven. V rudnikih obratujejo raznovrstni stroji za kopanje in nakladanje premoga, težki električni vlaki in drugi stroji. V številnih rudnikih donskega, podmoskov-skega in kuznješkega bazena so delovni proces popolnoma mehanizirali. Češkoslovaška bo razstavila svoje industrijske izdelke v Bostonu v dneh od 8. do 23. septembra. Razstavljala bo tekstilije vseh vrst, steklo, porcelan, izdelke težke in lahke industrije, lesne izdelke, kože Rd. CSR je v teh dneh razstavila tudi v Casablanci. Razstavo so tam obiskali številni obiskovalci iz vseh predelov Afrike. Paši iz Marakeša so ob tej priliki darovali z zlatom obložen in u-metniško izdelan revolver češkoslovaške proizvodnje. Na Poljskem bo letos preživelo pol milijona delavcev svoj dopust v počitniških domovih. Madžarska vlada je odločila, da morajo peki kuriti svoje peči s premogom in ne z drvmi. Drv namreč primanjkuje na Madžarskem, odkar je samovoljno prekinila svoje gospodarske odnose s FLRJ. Kitajska demokratična vlada je imela svoje tretje redno zasedanje. Na njem so preučili vprašanje demokratične Izgradnje y mestih in na deželi. Na Srednjem Moravskem so izkopali ostanke nekega mesta in pokopališče iz časov velikega moravskega cesarstva pred 1000 leti. Našli so grobove z dragocenimi zlatimi in srebrnimi predmeti. Vse kaže, da je bilo tu staro bogato slovansko mesta Na Madžarskem so bile v nedeljo velike svečanosti ob stoletnici smrti pesnika-revolucionarja Petefija. V Bratislavi je izšla knjiga o tragediji slovaških Židov med to vojno. Madžarska je konfiscirala 50-metrski pas zemlje ob vsej meji republike. To ozemlje bo dostopno samo obmejnim stražam. n Sloven .W^^^WW%V-^VW^.W-%WA%%%W.-A%W.-.W.%W.W.%W.W.W.-.W.W.-.W-WA%W.W^JV.WAV^W.VW.VVWUVW.%^VV% K riški ribiči se pripravljajo na ribolov ZtHiihhi o ('f'tf' bloufnblivtjfi liaiflblvti s«» Ni to naslov pri sedanjih političnih prilikah vojne uprave, ki bi mogel vznemirjati novopečenega načelnika za prosveto prof. Antona Andrija, pač pa geslo velikega dela slovenske javnosti pred 50 leti, ko se je slovensko ljudstvo borilo za svojo univerzo. Težko si je predstavljati, kako težke boje je bilo slovensko ljudstvo skozi desetletja za ustanovitev svoje lastne slovenske univerze, sedaj, ko imamo v novi Jugoslaviji popolno univerzo, ki praznuje ravno to poletje tridesetletnico svojega obstoja. Ob tridesetletnici je Stela slovenska univerza v Ljubljani v zimskem semestru 1948-49 4090 študentov, od teh 2827 Vno-ških in 1263 ženskih na sledečih fakultetah: filozofski, juridični, tehniški, teološki, gospodarski, agronomski in medicinski fakulteti. V okviru posameznih fakultet razvija svojo delavnost vse polno institutov, zavodov in klinik, tako ima samo medicinska fakulteta 16 institutov, 10 klinik in 1 zavod, ali pa filozofska fakulteta, ki šteje 15 institutov in še botanični vrt. Posebno važni za izvršitev petletnega plana šo arhi-tektski, elektrotehniški, geodetski, gradbeni, kemijski, strojni in ru- o vseučilišče ti Dandanes garuma ni več, vemo zanj le še iz spisov in pa iz posod, ki so jih marsikje našli ali pa izkopali. Na teh piše, da je bil notri garum in v večini primerov je tudi napisano, kdo ga je napravil. Kot na naših konservnih škatlah. Garum je bila zelo draga omaka in v prav starih časih se je neki v ceni kosala s samim zlatom, pozneje mu je cena le nekaj padla. Izdelovali so gn posebno tam, kjer so se pojavljale ogromne množine škombrov. To je bilo posebno v Španiji; španski je bil najbolj na glasu. Kdor je jedel španski garum, tisti je veljal za res pravega gospoda. Kakor menda velja baje le tistr* za res pravo damo, ki ima dišave in le-potična sredstva iz Pariza. Pa tudi istrski garum je užival sloves. . Ribe so nalovili, dali v škafe, nasolili in jih tako pustili na soncu nekaj mesecev. Qd časa do časa so jih malo premešali. Da je to po nekaj mesecih smrdelo že vse bolj kot gališki Zid in kozel, ki sta tekmovala, kdo bolj smrdi, je menda vsakomur jasno. To smrdečino so precedili, premešali primerno s kisom, dišavami, oljem in garum je bil narejen. Najboljši in najdražji je bil oni iz škombrov. V bogati hiši ni bilo jedi brez garuma. Garum je bila predjed-garum pospešuje tek, garum pospešuje prebavo. Zelenjavo in jajčne jedi so polivali z garu-mom. Današnji paradižnik in njegov sok je zelo razširjen in ima veliko veljavo, toda garuma , ne doseže. Bil je središče kuhinjske umetnosti, dandanes so to paradižnik in razne zelenjave. Kdo bi pa danes ta smrad užival, saj bi se nam želodci obračali. Počasi ! Recimo, da bi nekdo začel izdelovati znova garum. Poznate razne laške tednike? Slika za sliko, kralji, princi, bogataši, lazbojniki, film in filmski igralci Saj so sj vsi fi tedniki od tedna do tedna podobni kot makaron makaronu. Vsak teden slike s tujimi filmskimi igralci, ki so prišli v Italijo na oddih. In kaj delajo ti filmski igralci na slikah? Sede po gostilnah in nočnih lokalih ter jedo .špagete po na-poiitansko. Seveda vse hoče po-snemati filmske igralce, vse hiti nn1tiif?a>5et-ei’0 MPolitansko. No, °ni, ki bi izdeloval smrdljivi ga- bl..>,sak. teden vsilil v svet shke s filmskimi umetniki, ki je- ^,ga,T; Se blažen° smehljajo, kažejo bele zobe ali pa si ližejo prste. Večje reklame bi n,, bilo treba za bedasti svet. Vse bi jedlo m iskalo garum, pa če bi' jih potem sam vrag vzel. Toda garum je bil tudi najvažnejše domače zdravilo. Garum IllllillillSlIlflillillli V NADALJEVANJU IZ NAŠE ZADNJE ŠTEVILKE VAS BOMO NAJPRVO NATANČNEJE POUČILI O GARUMU, KI JE SMRDEL IN BIL TUDI IZVRSTNO ZDRAVILO. NATO SE BOMO POMENILI O TEM, KAKO BI ŠKOMBRA IMENOVALI, O «DEVIČICAH», DA JE TUDI ZA TE RIBICE ŽELODEC HUD BIRIČ. ZA ZAKLJUČEK PA: RAMO ŠKOMBRA LOVIMO tf S* llllaji besed hiiih niiii darsko-metalurški oddelek tefc^ Sv°je obzorje. Priznati je treba, da fakultete. Ker so ostali zaradi* na precejšni det vodilnih osebno-vičnih meja veliki deli slovensW s^> zlasti pa na vodilne politike naroda izven državne skupnosti ^Plivali ti sovražni argumenti tako, Tržaškem ozemlju, v Italiji, na* ^ so svojo akcijo na avstrijske vla-roškem in v Porabju, se je P1* '^e Vodili v pomanjkanju ognja last-zala potreba, da poseben Instf prepričanosti, premalo odločno, za narodnostna vprašanja proui Sistematično in le kampanijsko pod vse probleme v zvezi z zgodovino Pritiskom demonstracij slovenskih sedanjim življenjem slovenskih ^sokošolcev, ki niso mogli več predi pod tujimi režimi. Velika naro •tošati izzivanj in preganjanj od in univerzitetna knjižnica v nioi ^°yinist.ično razvnetega nemškega ni Plečnikovi zgradbi daje na dijaštva in tudi ne stradati v pol ago aisočim študentom in nji Proških univerzitetnih mestih, vim profesorjem bogato izbiro s* Kako živo je občutilo slovensko kovnih in znanstvenih del. 'J^stvo potrebo po slovenski uni-Kakšno pa je bilo stanje sio^ je pa pokazalo vseljudsko gi-skih kulturnih ustanov v začetku* anJe, ki ga je sprožil majhen nega stoletja, ko se je borba za slo^ 2ya^en dogodek, ko so nemški Soško univerzo razvnela in zajela ^istični študentje preprečili v ok-širše kroge slovenske javnosti? tobru 1901 na univerzi v Inomostu sprotniki slovenske univerze, ^ bastopno predavanje italijanskega dajoče avstrijsko nemštvo, so d°centa dr. Menestrine za civilno-tali slovenskim borcem za univ«] J^vdni red v italijanskem jeziku, utopistične zamisli, češ da ninw Pijanski visokošolci so najprej niti dovolj ljudskih .šol, nob^ Odložili inomoškemu rektorju spo-srednjih .šol, da smo brez penico, s katero so zahtevali ustano-'knjig, brez univerzitetnih profč51 ''i-ev italijanske univerze v Trstu, jev in da slovenske dežele sploh so pa s posebno deputacijo pri majo velikega mesta, ki je potre* avstrijskem proSvetnem ministru za življenje visokošolcev, ki si * «artlu dne 6.Xi.1901 dosegli zago-ko samo v velikem mestu rarfif tovii0, da bo italijanska univerza v p*h letih gotova stvar. Silno je za-„ , ~ ... , 7^el° slovensko ljudstvo, da dobi Z lučmi zamarmjo m pritegnj 7°0.000 avstrijskih Italijanov svojo nbe, potem pa jih zvodijo s t ^‘Verzo, poldrugi milijon sloven-moejo luci v nastavljeno mrežo,] skega naroda naj bj pa ostal k,jub sega ca vrha do dna ir. poteguj «««letnim bojem za slovenske nalovljen, plen v čoln. Tudi škdf pednje 5ole in univerzo brez ene-bre love na ta način. ] *a in drugega. Vse do prve svetov- om er je ena največjih e vojne so se vrstile demonstracije biot našega ribjega trga. Tudi* °venskih visokošolcev, shodi širo-spodmje so zelo navdušene zal» «h siov;enskih množic, resolucije H.tro se dajo pripraviti, pa ‘j‘Hljanskega občinskega sveta, skle-na .u^ne načine jih lahko prip, Si kranjskega deželnega zbora, in- vi*. Ribe navadno zahtevajo ijj ^rvencije in celo obstrukcije slogo olja; skomber pg je kofl Jenskih državnih poslancev v du- Dat v v"? d°fb;r "v bre.Z °K "ajSkem Parlamentu. Podpirali so Das v vrelo vodo nekaj strofi Slovenska > ■ ^ , ■ česna in malo petršilja in v ri1Za najvrn« * V nJeg°V1 rbi dišeči kopeli za hip „kopaš '4 krogi juEOs,“ ^tanovo „ Sirold ga škombra. Daš ga na krož^j Avstriji r' ?VanSklh nar°d0V V •stisneš nanj nekaj kapljic linlBosian Jk,^ ' h ^oslovanskega in nekaj zrnc soli - kaj hoče* Jamentu i^ boljšega na tem svetu. Lepo Ì,! lib p« v paP v Trst ! Atiofo uniw’tzf so dajali na sveže rane, da so se sušile, na tvore, da so zoreli, na otekline, da so splahnele, blažil je trganje v ušesih, posebno če je bil pomešnn z medom in kisom in pomagal je proti neštetim nadlogam vsakdanjega življenja. Vse mine, tudi garum je vzel slovo, če ga ne bo obudil spet kdo. Tudi v srednjem veku so ga še poznali, menihom je bilo najstrože prepovedano, uživati ga. Da le ni ta garum vzbujal v človeku kakih grešnih poželenj in moči ali pa nečistih misli? Potem pa skoro človek-razume, da so ga stari bogataši imeli tako v čislih, tudi dandanašnji bi ga prav gotovo visoko cenili. Zanimiv ta garum; tudi za modernega kemika in fiziologa bi bil vreden truda. Mogoče bo kdo od mojstrov slovenske besede zmajal z glavo, ker govorimo kar naprej le o škom-brih, ko pa vendar uvajajo naše knjige ime skuša in lokada. Slovenci smo obmorski narod, imamo ribiče in ti ne poznajo ne skuš ne ioksrd, ti poznajo le škom-bre. Ce bi se kdo pohujševal, da so škombri tuje ime, zakaj se pa ne pohujšuje nad tunami, sardelami, sipami, levi, papigami, ki so vse tuja imena, baš tako kot škombri. Ime škomber poznajo narodi Sredozemlja že „d pamti-veka. Naše mesto je bilo že vas, ali pa še to ne, ko se je mali' otoček ob španski obali _. imenoval Skombarija. Pa ko smo že ori imenu; na Atlantskem oceanu. na obeh obalah poznajo škom-bre pod imenom makrel, tudi Rusi. To ime so jim dali Francozi. Oni jim pravijo makero, to je isto kot laški ruffiano ali pa naš zvodnik. Francozi so dobri opazovalci, s:aj vidimo kako so dobro opazovali jn potegnili znano francosko črto, posebno tam pri Gorici. To je prav umotvori Ti do- bri opazovalci Francozi so opazovali, da živi tik ob obali mala ribica, ki živi prav zgledno življenje. Dali so ji ime devičica. Da je prva vse v redu, žive samci na odprtem morju, devičice pa ob obali. Spomladi p'a pridejo pregrešni zvodniki škombri in zmedejo uboge devičice, da odpotujejo z njimi na odprto morje samcem v objem. Zato makero in nato makre/. Marsikoga bi zanimalo, kje se neki drže ti škombri ostali čas. Saj veste so meseci, ko ga ne dobite na ribjem trgu za noben denar, Škombri so romarji, dolge poti preplavajo; prvič ker gredo za hrano — želodec je hud birič, on te prisili k marsičemu — tako sili tudi škombre s trebuhom za km-hom; drugič, ker se umikajo pred sovražniki, posebno delfini jim dajejo popra. Pa tudi parijo se med potjo. V feh velikih množicah najde prav lahko ženin primerno nevesto in nevesta ženina, da bo lepši in številnejši zarod. Trde, da se na zimo umaknejo v globine. To bi bilo razumljivo saj če so se toliko mesecev, kar naprej podili po morju, jim je \ a res treba malo oddiha in počitka na dnu morja. Nekateri trdijo, da so jih potegnili katerikoli mesec iz morja, če so le vrgli trnek zelo globoko in prav do dna. Drugi pa hočejo vedeti, da se zberejo skom-bri na dnu Atlantskega ali pa Severnega morja in da odplavajo od tam r.a vse strani sveta. Naši naj bi prišli skozi Gibraltar v Sredozemsko morje in odšli prav do konca vseh stranskih morij. Kako je prav s to rečjo, bomo že zvedeli prej ali slej, saj imamo učenjake. Le potrpimo. Nas vse bolj zanima, kako pride škomber na ribji trg. Sam prav gotovo ne. Skomber je za ribiče važna riba, posebno za one na obalah Atlantika. Naši ribiči jih love z mrežo škombrco, ki jQ razpnejo na dnu morja zvečer in jo puste čez noč v morju. Ce je dober lov, se nabere dosti škombrov v zankah mreže. Love jih pa tudi na panklg, to so vrvice, na katerih je obešenih mnogo trnkov. To je prav zanimiv lov. Ni je lepše zabave, kot loviti škombre na trnek; če je vaba svetla, škombri kar naprej grizejo in se love. Ce imaš razrvane živce, kdo neki ve, kaj ti jih je razgrizlo ali politika ali črna borza ali pa propadle jugolire sedaj ob zamenjavi, loti se lova na ribe s trnkom; posebno lov na škombre s trnkom je pravi balzam. Škombri niso zlepa siti, kar naprej bi jedli; vse, kar miglja v morju, predvsem kar se lepo blešči in je manjše od njih, je v nevarnosti, da pride v njih želodec. Ta njihov dobri tek in dobro prebavo poznajo ribiči. Na neko določeno mesto v morju potope glave sardel in sardonov. Precejšnjo množino. Mesto zaznamujejo — puste «senjai». Ce je le morje lepo, se izteza tam v bližini ribič noč in dan iz barke in opazuje, kdaj bodo prišli škombri na pripravljeno pojedino iz smrdljivih glav sardel in sardonov. Čolnar poizkuša s trnkom, so 11 že prišli mili gostje ali ne, če mu je prijel eden, poizkuša, če bo še drugi. Ce vidi, da prijemljejo, je znamenje, d® je prišla že dolgo pričakovana brigada. Zmamijo jih z dna kar vse više in više, seveda z -glavami sardel in sardonov. Škombri se dvigajo, vse plava kot trava okoli in ribiči se dolgo ne obirajo, marveč jih urno polove v mreže. Največji lov pa je nočni lov z močnimi lučmi. To so navadno tri barke skupaj, velika in dve mali, Ljubi• US|tan°Vi s!ovensl{a univerza ter javnost in poslanci osta- lahko pečeš tud; na ražnju, Po5: publiki Sloveniji ima mogočno stav--bo popolne moderne univerze s številnimi instituti, laboratoriji in klinikami, ki je neprestano rasla in se izpopolnjevala skozi trideset let in ki je z narodno-osvobodiinim pokretom v novi Jugoslaviji doživela novo prereditev, mogočno rast v količini in kakovosti. Tudi italijanska univerza v Trstu čedalje bolj raste iz prvotne visoke trgovske šole «Revoltelle »v popolno univerzo. Le Slovenci Tržaškega ozemlja morajo še kar naprej voditi borbo za osnovne šole, za srednje šole, borbo ki je sramotna za sedanje gospodarje ozemlja. Slovenski visokošolci so pod fašizmom doživljali še težje ure na tržaški univerzi, kot pa italijanski na inomoški, dunajski in drugih univerzah. Tudi sedaj jim ni dosti bolje. Se daleč so od pravic enakosti zase, za svoje organizacije na tržaški univerzi. Ni čuda, da go bili in so še zmeraj mnogi raje gostje strpnejših univerz v bližnji Italiji ali pa seveda enaki med enakimi na slovenski univerzi v Ljubljani. Jasno je, kje leži krivda, da ne more vršiti tržaškega univerza one zgodovinske funkcije, kulturnega stičišča in medsebojnega kulturnega oplojevanja med dvema narodoma, kot bi to morala. Pri sedanjih razmerah bo tržaška univerza kljub novim zgradbam ostala le ena izmed tolikih provincialnih univerz. Ali res ni mogoče doseči, kar so pred tolikimi desetletji želeli napredni duhovi obeh narodov, da bi bila tržaška visoka šola sinteza obeh kultur-slovenske in italijanske. Ze pred sto leti je v revolucionarnem letu 1848, ki je vzdramilo tudi slovensko in italijansko prebivalstvo Trsta v načrtu za zaželeno italijansko pravno fakulteto v Trstu tedanja začasna občinska komisija zahtevala tudi ustanovitev posebne slovenske stolice za civil-no-pravni postopek. Ce je bilo to zahteva že pred sto leti, ko se je naš narod v Trstu šele začel prebujati, koliko bolj utemeljena je zahteva po slovenskih stolicah na sedanji celotni univerzi v Trstu, kjer je po mednarodnih dogovorih zajamčena enakopravnost slovenskega in italijanskega Jezika. 0 novi davčnem sistemu v Sloveniji V kapitalističnih državah ‘J^eval» („ai __v._ _._______ ___,______..... . ........ r spremembo davčne-stavljajo davki poglavitni vir ».! fiSl5!ema. d*. . novi .—a.-..., __ - v SIo. hodkov države. Popolnoma dr", veni..novi ureditvi se danes čen pomen pa imajo davki v ir. ?l Pobira davek od dohodkov. iističnih državah. Tudi sicer del državnih dohodkov, '' dar sorazmerno majhen, kajti t r(li z aje lkz. dohodnina, v nasprotju, j/ SlaVjj°'inino- k‘ Je v stari Jugo-Sobir 'n tu(ii P° drugih državah ne dohodke prinašajo socialist'1 j a'a od posameznih donosov. V državam državna gospodarska V het “'oveniji je dohodnine danes jetja. Davčni sistem pa sluR p državam predvsem kot sredstva m ...... - JU«* Vrst; izvajanje planskega gospodarst?« gospodarske politike. Tudi v Nji' slaviji je danes tako. Davčni stem nima več tiste naloge Sl nekdaj; dohodki iz davkov so s\ še zmerom znatni dohodki dr^vh vendar predstavlja današnja d j) na politika predvsem sredstv® ^ izvajanje ukrepov, ki vodijo v clalizem. inoj, žleze ob korenu las in posebne klopčiču podobne ceruminalne žleze, ki izločajo tako imenovano u-lesno maslo (smolo) — cerumen, kar pomeni ušesni vosek; cera au-rium. Ob izhodu iz uhlja v hrustančasti sluhovod rastejo trdi laski ki so pri kosmatinih in v starosti scetinasti — podobni ščetinam pri kozlu — od tod latinski izraz birci. 3.e .ask« dlačice nahajamo tudi v hrustančastem sluhovodu. Izloček lojnic, lasnic in ceruminalnih žlez se pomeša z odpadlimi luskinami kože v manjše kepice, ki se po suše in pri odpiranju in zapiranju sklepa v gornji čeljusti pomikajo proti izhodu ter se pri umivanju | odstranijo. Fiziologi *o našteli v zunanjem sluhovodu 1000 do 2000 cerumir.al-nih žlez, katerih odprtine vidimo že s prostim- očesom. Te žleze, ki izločujejo ušesno maslo so v vsem hrustančastem sluhovodu in v začetku koščenega. Ušesno maslo se V zdravem ušesu izloča samo v to- neži so menili, da ie ušesno maslo celo krči. Bolnika najbolj moti iz- vaba za mušice strigalice In druge žuželke. Sveže ušesno maslo je na pol tekoče, svetlorumeno, mehko kot vosek ali testo in ima masten blesk. Kadar izločajo te žleze večkrat iz nezr-anega razloga sli po prestolih boleznih kože sluhovoda preveč smole ali masla in se to v sluhovodu zaradi zaprek ne more pravilno samo odstranjevati ,se nabira V kepicah, postane trdo, temno-rjavo do črno, in vedno bolj zapira odprtino sluhovoda. Ta se pogosto zoži in pri starejših osebah stisne. Nepravilna nega ušes, neumestno in prepogosto čiščenje ir. izpiranje sluhovoda z milom, uporabljanje raznih predmetov za mehanično snaženje (lasnice, zobotrebci, vžigalice, svinčniki, zvitki, brisače in cela vrsta posebnega kjimo z nitratom, da se bo zelje dreje jn lepše razvilo. Tudi repi abko pvignojimo z nitratom, če *smo dali krompirju dovolj gnoja. Kalcijvega nitrata potrebujemo 1 ha loo kv. m-. Činkvantin naj ima vedno zrah-v.®n° zemljo, da se bo 1 'tre j e raz-j IJal. Ker ima od setve do zorenja . kratko dobo, zahteva dobro gno-tcnt> zemljo. Vsak kilogram nitra-a nam dobro poplača. ŽIVINOREJA Gnoj naj izgine iz hleva vsak dan, okna naj ne bodo zamašena, gnojnica naj se ne zbira v hlevu, ako hočeš imeti zdravo in lepo uspevajočo živino, pri krm; pazi na to, da ne bo prišla razgreta k jaslim. Sveže krompirjevice tudi ne dajaj živini, ako sc hočeš izognit; napenjanju. Ob zelo vročem dnevnem fasu ne spuščaj živine na pašo. Ne vozi in ne delaj z živino v prehudi vročini. Razgrete živali napajaj šele potem, ko so se popolnoma ohladile. Kdor še ni cepil proti rdečici, naj' ne odlaša. Prav tako naj dajo gospodinje cepiti kokosi proti davici. VINOGRADNIŠTVO Zaradi večkratnih nalivov so morali letos vinogradniki škropit; trte pogosto. Zato se bodo oddahnili, ko odlože za letos v tem mesenu škropilnico. Škropilnico hranimo najbolje v kleti, če ni prevlažna. V suhem prostoru je tudi ne smemo hraniti, ker popokajo gumijasti deli. V vinogradu ni posebnega dela. V tem mesecu je treba predvsem opleti plevel, ker pozneje ni priporočljivo delati v vinogradu, zlasti ne ob vlažnem vremenu. Nekateri vinogradniki privzdigujejo rozge in izpostavljajo grozde soncu, češ da bo bolje dozorelo. To delo ni potrebno, ker grozd dozor; v senci prav tako kakor na soncu. Samo trtno listje mora biti izpostavljeno soncu. Skrbimo posebno za one vinogra. de (Kolonkovec-Hicmanje), k) jili je pobila toča, da dosežemo dozo-rltev lesa in si zagotovimo pridelek za drugo leto. SADJARSTVO Se je čas, da cepimo sadno drevje na oko. V »ugustu doz:. ; poletno sadje. Obiraj ga ob pravem času, previdno in skrbno, da ne poškoduješ drevja. Odpadlo in črvivo sadje pridno in večkrat pobiraj, da iz njega ne izležejo molji, ki gredo na drevo prezimovat. Ako se je na breskvah, češpljah in češnjah pojavila smolika, okoplj; okol; takih dreves in pognoji jim z apnom. Smolo obriši S cunjo in rano f peri. Nato napravi čez rano nekaj po-dolgastih zarez, globokih do lesa. KLETARSTVO Velika vročina je zelo škodljiva vinu. Klet naj bo podnevi zaprta, a v hladnih urah jo odpiraj, da se prezrači. Sumljivemu vinu, za katerega je nevarno, da se skisa, dodamo na vsakih 100 1 *') gramov kalijevega metabisulfita. Klet dobro pometemo jn pobelimo, pokvarjeno posodo popravimo. Splošno mora vsak pameten kletar že v tem mesecu mislitj ha trgatev in pripraviti potrebno, da ne bo v zadnjem hipu letal od kovača do sodarja. Nadaljuj z deli v mesecu juliju. Sej jesensko korenje , motovilec, zimsko špinačo in navadno solato. Proti koncu meseca lahko seješ zgodnje zimsko zelje. Odberi za špinačo 'olj zavetne lege jn pripravi jih tako, da bo proti jugu obrnjena stran nekoliko nižja od severne. Pred setvijo zemljo dobro pognoji. Presajamo še vedno lahko navadno solato, zimsko endivijo in zimsko redkev. Zeleno odgrni, ji odstrani gornje korenine in zalij jo ob deževnem vremenu z gnojnico. Zatiraj gosenice no zeljnatih rastlinah in repi. Rastline pridno okopavaj, posebno če pritisneta vročina in suša. Ce vi. diroo, da napada paradižnike perm nospora, jih škropimo z žvepleno apneno brozgo. ČEBELARSTVO Kdor ni peljal svojih čebel na gozdno pašo, mu bodo čebele v tem mesecu lenarile in trosile svojo zalogo. V krajih, kjer ni paše, se število čebel krči. Čebelar naj odstra. ni medišče, če tega še ni storil. Ce pusti medišče še nadalje v panju, se naselijo v nezasedene satnike molji in drugi škodljivci. V krajih, kjer pričakujemo paše na ajdi, skrbimo, da se ohrani število čebel. Ce imaš slabiča v čebelnjaku, pa ga misliš ojačit; ali pa porabiti pozneje za pojačenje -drugih družin, manjšaj panju žrelo, da ne bi hodile vanj ose in sršeni. Ce imaš kaj opraviti z medom, ne raztresaj ga, da ne privabiš roparjev, ki so v tem času zelo nadležni. Sedaj je zadnji čas, da s; preslcrbiš dobre matice. zavijemo v mokro cunjo in jih do uporabe hranimo v hladni kleti. Cepljenje izvršimo tako-le: Z ostro nabrušenhn nožem napravimo z noževo ostjo na gladkem lubu ria mladiki zarezo v podobi črke T. Navpična črta (T-e) bodi 2 1/2 do 3 cm dolga, povprečna (c-d) pa do 1 1/2 cm. Zarezi naj segata le do lesa, zlasti povprečna ne sme biti globoka, ker če je podlaga tenka, se ta reda zlomi. Ko smo to zarezo napravili, izrežemo oko takole: V levo roko primerne cepič, v desno pa cepilni nož Nato napravin . pri. bližmo 1 do 1 1/2 cm nad očesom plitvo povprečno zarezo (a). Enako zarezo (b> jn v isti razdalji napravimo tudi pod očesom. Nato m. slavimo nož (ploskev) ob mladik; nekoliko više nad gornjo zarezo in začnemo rezati navsdal do nje zareze. Zaradi teh zarez se loč; oko kofčkoni 'efi r:i lana. v;.,H.bi dveh do treh -.11 dolgega ščita (h in g), od mlad ke. Sredi tega ščita je oko s koščkirn pecita. Tedaj nekoliko dvignemo ? nalašč za to pri. pravljenim hrbtom cepilnega noža, lub na obeh straneh zareze T na divjaku in porinemo ščit z očesom v to zarezo in sicer tako. d., se bo njegov zgornji konec dotikal pev-prečne zareze črke T. Nato povežemo cepljeno oko z gumijevim trak. ceni. (Glej sliko). Nekateri odstranijo košček !eia. ki je ostal na spodnji strani ščita. Vendar pa to n; potrebno in utegne biti celo škodljivo, ker se večkrat pripeti, da z odstranjevanj ì n tega tesa oko poškodujemo. Ta les \ ščitu prav nič ne škoduje. Seveda ne trne biti ščit preglobok in preširok; zgornja prečnica na ščitu bodi nekoliko širša od spodnje. Drudi zopet delajo to veliko napako, j8 ta koj po cepljenju odrežejo cepljeno mladiko nad očesom. To je zelr po. grešeno, ker v tem primeru oko gotovo požene in re < stane speče čez zimo, Ce to storimo pri breskvi, gotovo oko zalije smola. Cepljenje v oko se zelo rado prime. Pozna se že v 8 do 10 dneh po izvršenem cepljenju. Ako se je oko sprijelo, ali ne, poznamo na koščku peclja, ki smo pustili na očesu, ge se je »ko sprijelo, odpade pecelj, čim »mo se ga dotaknili. Ce pa ne odpade, smo pa lahko gotovi, da se oko ni sprijelo. Tri tedne po cepljenju odstranimo povezo in prihodnje pomlad; odrežemo divjak« nad očesom. 12 I i ujo j m TEDNIH Slovenska moderna, ki je vzcvetela kot štiriperesna deteljica pod konec preteklega stoletja y Ketteju, Murnu, Cankarju in Zupančiču, se j.e s Kettejevo In Murnovo smrt. jo že tedaj — veliko prezgodaj — na pol osula in dozorela samo v Cankarju in Zupančiču. Danes, po Zupančičevi smrti, je vsa moderna zope.t združena y skupni gomili na Zalah, njeno delo pa dobiva v presoji njenega pomena za naše slovstvo zmeraj določnejšo obliko in dokončno podobo. Ketteja se moramo spomniti ob petdesetletnici njegovi smrti kot tistega pesnika, ki je v štiriperesni deteljici prvi dozorel, ki je prebil nekaj trdih mesecev svojega mladega življenja v Irstu in se povzpel prav ob Adrijj do vrste najlepših pesniških navdihov- Xu, ob našem morju, sredi naših ljudi, je stopal mladi Kette z vsem bogatstvom svoje duše po naših bregovih in se v sedmih pesmih «Na molu San Carlo» pogovarjal s soncem: Na tisoče let, vsak dan hitiš črez visoko obočje k nižinam obzorja V mehko naročje vesoljnega morja, sonce nebeško! Tu so ga prevzemali drhtljaji novega življenja: Ah, vse drhti v razkošju in vse veselo je: kaj čuda, dti še moje srce se vnelo je! Da je hvaležno tebi, /ii mu ljubav deliš, o sonce jasno, roža in slaki paradiž! Tu se mu je duša kopala v blaženosti, ko je v čolnu šepetal na gladini morja: Čudež si, ljubica ti, naredila, smrt ti od mene pahnila si; zopet si nade v srcu prižgala, zopet življenje vanj dahnila si. Tu se je pesniku razmahnila njegova pesem v naj lepše, najgloblje sonete, ko se je zamikal v skrivnosti svojega in obče človeškega življenja: O Adrija, kako naj te objame, kako te naj poljubi pogled moj! Ti si ko deva, ki si venec sname na dan poročni z dražestnoj rokoj. Kakor se ženinu oko zavzame, iio jo zagleda nežno pred seboj: tako si, Adrija, razlilg name razkošij svojih pisani nebroj. Tu je prišel do sklepa, ki je bil vsej moderni glavno vodilo in diha še danes najmočneje iz njenih najboljših del: In smrti ni .-. Jaz vidim le življenje, ljubezen večno vidim krog in krog. Vmes so vstajali včasih dvomi, Vznemirjale so ga črne slutnje, kakor bi čutil, da'mora naglo zoreti: Življenje dan je, hitro končujoč, poln straha, pol nadej in pol nemira, Kulturna kronika Na 12. mednarodnem glasbenem festivalu v Benetkah, ki bo od 3. do 18. septembra, bodo izvajali nekatere nove opere in sicer «Lulù» Albana Bprga, ki je za Italijo nova. Prvič bodo uprizorili ob tej priliki opero «Billy Budd» Jurija Friderika Ghedinija. V Vicenzi bodo prvič izvajal; v okviru teh svečanosti opero Klavdija Monteverdija «Kronanje Popeje». Ta predstava bo v čast PEN klubov. Pariška eksperimentalna gledališka družina, ki jo sestavljajo viso-košolci in ki nosi ime «Theophi-liens», je doživela velik uspeh v gledališču Fenice v Benetkah ob Priliki 10. mednarodnega festivala dramske umetnosti. Ta skupina je uprizorila nekatera dela iz trubadurske dobe in sicer legendo iz 13 stoletja «Aucassin et Nicolettc», ki sta jo priredila Sadron in Clair-mont, in delo iz 13. stoletja «Le mi-racle de Theophile» Ruteboeufa. Ob priliki 150. obletnice Puškinovega rojstva in 100. obletnice izida prvega srbskega prevoda iz Puškinovih del in sicer «Kapetanove hčere», je začela «Kultura» ;z Beograda z izdajanjem Puškinovih zbranih del. Izšla je prva knjiga te zbirke pod naslovom «Povesti» V prevodu Božidarja Kovačeviča Zgodovinski odsek CK KPJ v Beogradu je v zbirki Historični arhiv Komunistične partije Jugoslavije izdal drugi zvezek te zbirk»: Kongresi in konference KPJ 1919 'do 1937. ANDR E.J B U DAL fn iiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiJiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi Ob petdesetletnici njegove smrti ito širno morje gnano od zefira. Mnogi naši pesniki so opevali naše morje, mnogim je navdihova-lo globoke misli in razgibana čustva, a nobenemu tako globokih in razgibanih kakor Ketteju in za njim Zupančiču. Kette je živel samo triindvajset let in je ustvaril v tej kratki dobi celo knjigo naj lepših, najpopolnejših pesmi, ki jim Čudoviti čar mladosti in svežosti nikoli ne ovene. Nekaj časa je hiral v tržaški vojaški bolnici. L,. 1899 ga je vojaška oblast kot nesposobnega odpustila. S smrtno kaljo v prsih se je odpeljal v Ljubljano k bivši Murnovi gospodinji in se tam nastanil v stari cukrarni. Kljub požvovalni skrbi prijateljev in dobrotnikov je čez nekaj mesecev podlegel zavratni bolezni 26. aprila istega leta. Kette je stopil v javnost 1. 1894, Rodil se je 19. jarroarja 1876 na Premu severno od Ilirske Bistrice, kjer je ože služboval koi učitelj. Mater mu je zgodaj ugiabils smrt. Qče je posvetil njegovi vzgoji vso svojo skrb, ki je zapustila v pesnikovih delih najvidnejše sledove. V šestnajstem letu je izgubil tudi tega vzornega vodnika. Po želji stri. ca in tete je prestopil na ljubljansko gimnazijo. Ze prej, z osmim letom, se je začel ukvarjati s pesništvom. V drugi šoli je imel zvezek svojih pesmi, k; so se naslednja leta množile in izpopolnjevale. Pozneje je vstopil v dijaško Zadrugo, ki je zbirala pesniško in pisateljsko nadarjene mladeniče, da so se urili, brali syoje poskuse in jih drug drugemu kritizirali. V peti šoli je zložil Kette zbadljivo pesem «Naš Mesija» zoper tedanjega ljubljanskega škofa Jakoba Missio. Šolska oblast mu je prisodila štiri ure šolskega zapora in slab red iz vedenja. V zmedi ljubljanskega potresa je Kette zamudil rok za plačanje šolnine in ni smel več v šolo. V podobnem stanju je bil Cankar, ki se mu je ponesrečila matura. Oba sta opazovala zanimivo življenje potresnih žrtev in Kette je spisal «Pravljico o potresu». S Cankarjem sta dolgo drugovala, zorela sta hitreje od to. varišev in izstopila iz Zadruge. Oba ste si v svobodi utirala samostojne poti. Pesnika Ivana Desmana je zaskrbela Kettejeva prihodnost. Dosegel je, da se je Kette vpisal v sedmi razred novomeške gimnazije. Tu je ustanovil Kette novomeško Zadrugo, ki je delovala po vzoru ljubljanske. Približal se je ljudstvu in narodni pesmi. Mikala ga je Rousseaujeva filozofija o vračanju k naravi. Poglabljal se je v staro-klasične in novodobne pesnike, posebno ruske. Po maturi bi bil rad odšel na dunajsko vseučilišče, a je moral prej za tri leta v Trst k vojakom, ker je bil potrjen že v sedmi šoli pred maturo. In prav to tržaško bivanje, ki je njegovo pesniško ustvarjanje po svoje oplodilo in ga obogatilo z življenskimi izkušnjami, je postalo usodno za njegovo zdravje. Na vojaških vajah se je nevarno prehladil in je začel bolehati na pljučih. ko je objavil v Angeljčku prvo otroško basen s psevdonimom Silju-ška. Isto leto je začel sodelovati v Ljubljanskem Zvonu kot Zvonoslav z idilo «Na blejskem otoku». V Zvonu je pisal tudi kot Zor, Mihael Mihajlov in pozneje s pravim imenom. Za mladino je pesnil otroške pravljice, legende in basni. Po svoji neposrednosti in preprostosti so to biseri, ki se dobro meriio z Zupančičevimi, n. pr.: «Metuljček». «Petelin in pitka», «Jurček zidar», «Pravljica o šivilji in škarjicah» i. dr. Ostale pesmi obsegajo sto petdeset strani. Na njih je razlitih toliko pesniških lepot in globokih misli, da se zdi. kakor da je pesnik zgostil motive, čustva in misli, ki bi dajale pesniku z dolgim življenjem snovi za večletno ustvarjanje. S pretresljivo dozorelostjo ugotavlja pesnik v sonetu «Na očetovem grobu», da «živlienje je sovraštvo, večen boj...» in ker očeta resnično ljubi, mu ne želi spet iz groba ven. Kljub takim dognanjem si jemljeta mladost in živlienje svoje pravice v igrivi in razposajeni ljubezenski pesmi. Tudi iz nje drhti prikrito razočaranje, zastrto z videzom lahkotnosti in prešernosti. V «Željah idealistovih» ugiblje, ka. ko gladko bi mu teklo življenje, če bi ne bil zaljubljen v žensko, ki se zdi njemu vzor, a skriva v sebi neko usodnost, ki ga mami in odbija: O lepa je res! Te njene oči so že marsikoga zmotile, a da ne morem jaz od njih, to je že kar od sile. Fantovska prešernost diha zlasti iz pesmi, ki so nastale v ljubljanskih letih, n. pr. «Zimska romanca» o lepi Metki, ki mu pove par gorkih, ko jo poljubi, on pa sklene: pa kaj — če pogled jezen je, ko v srcu le ljubezen je. Podobni motivi se prepletajo v pesmi «Zašlo je žarko sonce»: Ni vinca tako sladkega še v Beli Krajini, kot dražestno so ti sladki poljubčki najini. Ista vedrost in veselost prši iz pesmi «Ah zapojte...». «V samotah», «Zaprta so njena okenca», «Megli, ca vso vas že pokrivala je» — iz vseh pa udarja tu in tam tudi kaj neubranega nesoglasja. V Novem mestu je postala Kettejeva ljubavna pesem globlja. Fantovstvo je zorelo v možatost. Oblika se je izpopolnila. Mladi pesnik se je češče posluževal ' soneta, ki ga je sprostil in razširil preko strogega Prešernovega okvira. V tej dobi so nastale Gazele. Izkušnie kujejo značaj, samozavest raste, življenska modrost se včasih izkristalizira v neprehuđo ironijoi; Ne, molim te ne, le ne misli nikar, saj nisi nikakšna svetnica! V Trstu ga je trla naporna, neljuba vojaška služba in je zato razumljivo, če je tožil, da avstrijsko vojaško okolje ni naklonjeno poeziji. Kljub temu je njegov duh tudi tu neprestano ustvarjal, kakor smo že videli. Prav tu je našel nove motive in iz tistih, ki so ga oplodili, je jasno, da bi bil našel v ugodnejših razmerah mnogo več in bi se bil razvil z izrazitega pesnika našega morja. Ko je že čutil smrtni dih nad seboj, se je njegov duh poganjal naj. više. Življenje mu je neizprosno odtekalo, on pa se je boril z najtežjimi notranjimi vprašanji, kakor priča citat iz Maeterlincka, ki ga je postavil na čelo sonetnemu ciklu «Moj Bog»: «Vsak človek mora najti zase posebno možnost višjega življenja v skromni in neizbežni vsakdanji resničnosti». Pes-nik življenja in ljubezni sg je zvijal v takih mukah: O demon zanikovanja, čemu, čemu mi jemlješ dneva svetlo luč? Brez dogem in hipotez hoče spo-. znavati skrivnostne zemeljske moči in se dokoplje do spoznanja: In daj mi krono ali daj mi križ, o svet, ponudi mir mi ali boj: Jednako!... Luč je samo jedna, jedna in več ko jednega življenja vredna in več ko jedne, več ko jedne smrti- Podobne borbe in podobna spoznanja prebijajo tudi iz drugih sonetnih ciklov: «Slovo», «Tihe noči», «Črne noči» in «Spomini». Cankar je-prvi do dna doslutil in doumel Kettejevo veličino. Med mlajšimi in modernimi je najviše cenil Ketteja. Ob Kettejevem delu imamo danes vsi občut, da je usoda ukanila ves narod za nekaj velikega in lepega, ko mu je prezgo. daj ugrabila pesnika, ki se j.e zavedal: Več nego Rothschild, Fugger ali K rez, več ko nebo zvezda in drevja les, več biserov to srce moje shranja. A ni utegnil vseh teh biserov dvigniti iz svojega prebogatega srca, da bi zažareli za vse. A. BUDAL Sandor Pfitofi, pesnik madžarske revolucije 31. julija je preteklo 100 let, odkar jg padel na bojišču pri Sehe-švaru v borbi proti tedanjemu avstrijskemu absolutističnemu režimu, proti domačim samodržcem, proti načelom nasilja in zatiranja, ki so tedaj vladala svet, proti ruskim četam, ki jih je poslal na pomoč avstrijskemu cesarju ruski car, prvi samodržec med samodržci in nasprotnik svobode ljudstva, ki je v Rusiji bolj kot kjer koli bilo v suženjski odvisnosti od svojih mogotcev, pesnik svobode, ljubezni, pre-rojenja, glasnik novih ljudskih si’ Sandor Petdfi. V tisti dobi, ko so se ljudstva Evrope dvigala, da si zagotove svobodo in pravico do samoodločeva-nja, je živelo več velikih duhov, ki so pripravljali te pokrete ir, jih duhovno vodili, ker so sprevideli, da se morajo narodi preroditi v svobodi in enakopravnosti, ker le tako se bodo lahko svobodno razvijali. V Rusiji sta bila Puškin in Lermontov. Letos smo slavili I50iet-nico rojstva velikega mojstra ruskega jezika, poznavalca ruske duše, prosvetljenca Puškina, ki je čutil, da bo Rusija lahko zaživela svoje polno življenje, le če bo ruski človek svoboden. Na Poljskem je ustvarjal nove kulturne dobrine Poljakom in vsernii svetu Adam Mickievvicz, med Angleži Byron in Schelley. Pri nas pa je bil glasnik nove dobe in preroditelj slovenskega jezika in slovenske misli France Prešeren. Niso vsi ti možje izšli iz ljudstva, kot n. pr. r.i prišel iz ljudstva Puškin, toda vsi so našli, pot do ljudstev, do njihovih čustvo- vanj in miselnosti, do njihovih u-metniških navdihov, do njihovih teženj in prizadevanj, do njihovih trpljenj in njihovih razveseljevanj, do vse ljudske življenjske tradicije. T; veliki duhovi, in vsi veliki duhovi vseh časov sploh, so povedali ljudem vedno nekaj občečloveškega, njihovi umotvori so jim privreli iz prepolnega erca in njihov um jih je oblikoval in ker so zaradi tega te umetnine postale dostopne vsem narodom in vsem slojem ljudi, so vsi ti njihovi umotvori še danes sveži in lepi. Petdfi je izšel iz ljudstva ir. njegovo življenje je bilo težko tudi zaradi njegove težnje po lastni o-sebni svobodi. Rodil se je leta 1823. v Kiškerešu y Peštanskem okrožju. Družina je bila srbskega porekla in se je bila preselila semkaj že v 12. stoletju. Mati Petdfijeva je bila Slovakinja Marija Hruzova in sin je po njej podedoval sanjavo nrav, ki je vplivala na njegovo prirodno impulzivnost. Odtod nemir v njegov; duši. Podedoval je pa od očeta tudi smisel za razmišljanja ki je sousmerjalo njegovo življenje. Srednje šole ni dokončal. Odšel je od doma v Budimpešto, kjer je živel Sila težko življenje. Utvarjal si je, da bo postal gledališki umetnik. vendar pa ni imel nobene nadarjenosti za to. Blodil je s kome dijanti iz kraja v krrj in se prebijal skozi življenje kot je mogel in znal. 2e v dijaških letih je pisal pesmi in v teh krogih sé je seznanil z romanopiscem Mavr .m .tokajem. Prvi, ki je spoznal njegovo persniško silo je bil pesnik Viiros* marty, ki je omogočil mlademu pesniku znosno, urejeno življenje. Na njegovo priporočilo mu je literarni krožek «Nemzeti KiJr» (Narodni krožek) izdal leta 1844 njegove pesm; pod naslovom «Verzi». Nato so prišle na vrsto še lirične in epične pesmi, pravljice, vaške povesti, romani, politični spisi, drame, potopisi in feljtoni. Njegova ljudska realistična nota ni ugajala visoki kritiki, češ da je prostaška. V marčni revoluciji 1848, ki ji pravimo «pomlad narodov», ker so načela te revolucije q pravicah ljudstev pomenila svobodo za ljudstva, to je za narode, in se je s tem začela povsod razvijati narodna zavest, se je vsestransko udeleževal revolucionarnega gibanja časnikarsko, politično, literarno in tudi dejansko v vojni. Po njegovi smrti se reakcija seveda ni mogla ogreti za izvirnost, pristnost in ljudskost njegove umetnosti, ker je pač njena ozkosrčna, konservativna, okorela in sebična miselnost ni mogla doumeti in ob njej uživati. Prav tako se je zgodilo Pettifiju, kot se je zgodilo pri nas Prešernu, kjer je bila njegova poezija prelahka za zgolj utilitaristično nastrojenje naših prvakov. Madžarska reakcija je v teh desetletjih na vse pretege hvalila namenoma njegove epigone. Leta 1853 ga je zopet dvignil do prave veljave kritik Pal Gyulai. Petdfi je postal kot pesnik last vsega človeštva in njegovo literarno in dejansko prizadevanje je pomagalo svetu do napredka. VITEZSLAV NOVAK umrl o svojem ustvarjanju Veliki ruski skladatelj Heter Iljič Čajkovski nam v svoj; korespondenci baronici Nadeždi von Meck, k; je bila njegova pokroviteljica in zaščitnica, podaja zanimiv prikaz, lastnega ustvarjanja in razpoloženj'1, ki ga prevzema pri komponiranju. Bilo je leta 1878., ko ga je Nadežda von Meck vprašala v nekem pismu o njegovem načinu glasbenega ustvarjanja. Vprašuje ga v glavnem sledeče: al; občuti prej melodijo ali harmonijo ali se prava instrumentacija porodi še z glasbeno idejo ali pa je rezultat poznejšega dela. Čajkovski je imel rad take pogovore jn je odgovoril v treh pismih, ki skupno podajajo lepo sliko umetniškega ustvarjanja. Na ta vprašanja, piše skladatelj, je dokaj težko odgovoriti, ker so Pogoji, pod katerimi pride to ali ono delo na svet, popolnoma različni. Kljub temu se bom potrudil, da vam ponazorim svoj način dela. Pri tem moram najprej svoja dela razdeliti v dve skupini: prvič dela, ki jih pišem iz lastnega nagnenja, iz nekega neodoljivega notranjega zanosa; drugič pa dela, ki jih pišem zaradi kakega zunanjega povoda, na željo ali po naročilu kakega prijatelja ali založnika. Tako je bila o. pr. «Slovanska koračnica» napisana po naročilu glasbenega dru-itva za koncert Bdečega križa. Iz- izkušnje vem, da vrednost po. sameznega dela ni odvisna od tega, kateri skupini delo pripada. Cesto se zgodi, da se po naročilu nastalo delo izkaže za popolnoma uspelo, dočim propade delo nastalo iz notranjega nagnenja. Vse to je odvisno od različnih okoliščin pri komponiranju, od katerih je najbolj potreben popoln mir. Skladateljeva doživetja in razpoloženja pridejo v njegovi glasbi do izraza vedno šele takrat, kadar so Že doživeta, tako rekoč pri pogledu nazaj. Cetudj ni razlogov za veselo razpoloženje, me lahko prevzame radostna želja po glasbenem ustvarjanju. Obratno, lahko sredj najbolj vedrega okolja napišem delo prežeto 'i najbolj mračnimi občutki. Umetnik živi dvojno '"ivljenje: navadno življenje človeka in življenje umetnika, ki se vedno ne skladata med seboj. Za dela prve skupine ni potrebno niti najmanjše naprezanje volje. Treba je le slediti notranjemu glasu jn če le zunanje okoliščine niso preveč neugodne, se delo razvija z nepojmljivo lahkoto. Vse drugo gre v pozabo, občutek za čas se izgublja. To stanje je nekoliko podobno stanju mesečnika. Nemogoče mi je, da bi točno popisal take trenotke. Kar je tedaj napisano ali vsaj ostane v spominu, je vedno dobro. Ce zunanje motnje ne prekinejo inspiracije, nastane najvišje, kar lahko umetnik ustvari. Za naročena dela se mora skia datelj često sam prisiliti v prav«, razpoloženje. Treba je premagati lenobo in brezbrižnost. Za umetnika ni nič pogubnejlega, kakor da popušča lenobi. Ne sme sedeti in čakati, kajti navdih je gost, ki le nerad obiskuje lenuhe. Prihaja pa k tistim ki ga izzivajo. Glasbenik mora na vsak način obrzdati samega sebe, če ne želi zapast; v diletantizem, na katerem je trpel celo tak silen talent, kot je bil Glinka. Ta skladatelj je bil blagoslovljen z nezaslišano ustvarjalno močjo, a je napisal za čuda malo. Iz njegovih spominov boste izvedeli, da je delal kot kak diletant, to je prekinjeno, tu in tam, kadar je pravo razpoloženje prišlo samo od sebe. Čeprav smo lahko ponosni na Glinko, je vendar treba reči, da ni izpolnil naloge, ki mu je bila poverjena zaradi njegove divne nadarjenosti. Kaj vse bi bilo postalo iz njega, če bi bil delal kot umetnik, ki se zaveda svojih moči ter dolžnosti, da razvije svoj talent do najvišje možne popolnosti! Tako pa najdemo v njegovim skladbah poleg presenetljivih izvirnih lepot tudi številna naivna in slaba mesta. V nadaljevanju svojega pisma pravi Čajkovski: Smem reči, da mi iskanje navdiha skoraj nikdar na ostane brezuspešno. Pri normalnem duševnem stanju komponiram neprestano, na vsakem kraju in ob vsakem dnevnem času. To delo se odvija samo od sebe, neodvisno bd ljudi in razgovorov, ki me obdajajo. Tudi če se sam udsležujem povsem drugih razgovorov, se nadaljuje to ustvarjanje v onem delu mojih možganov, kjer ima glasba svoj sedež. Včasih je to nekako pomožno delo in nastajajo podrobnosti pri izdelavi že začetega komada. Včasih pa sg pojavi nova samostojna glasbena ideja, ki jo poskušam obdržati v spominu. Svoje domisleke načečkam na prvi košček papirja, ki mi je pr; ro. ki. Pišem jih v zelo skrajšani obliki. Melodija se ne more nikdar poroditi drugače kot skupno s harmonijo. Vsak domislek melodije nosi v sebi lastno harmonijo, pa tudi ritem. Pri orkestralnih delih se pojavlja glasbena ideja že pobarvana s to ali ono instrumentacijo, t. j. v izvedbi določenega instrumenta. Seveda se pri izdelavi prvotna zamisel včasih menja. Prva stopnja dela, osnovna gradnja, je polna čara in često prinaša neizrečno srečo, toda tud; nemir. Človek i : i tem slabo spi in včasih čisto pozabi na jed. Izdelovanje prvotne osnove in .instrumentacija pa potekata mirno in dajeta mnogo zadovoljstva. Kar je bilo prej mimogrede vrženo na papir je treba sedaj kritično obdelati, popraviti, izpopolniti, predvsem pa skrajšati, da vse skupaj ustreza zahtevam oblike. Pri tem mora človek včasih vršiti nasilje sam nad seboj jn uničevati mesta, ki so bila napisana v Ijubezn; in zanosu. Zavedam se, da nisem dosegel še vrhunca svojih sposobnosti, vendar v svojo radost vidim, da postopoma napredujem na poti izpopolnjevanja samega sebe. Tako piše o sebi skladatelj, v 38 letu svojega življenja, ko je ustvarjal slovito opero «Evgenij Onje-gin». Z vztrajnostjo, k; nam jo tako lepo slika v svojih pismih, je neprestano dvigal raven svojega komponiranja in je v sledečih letih podaril svetu svoja najzrelejša dela: poleg Onjegina še operi «Pikovo damo» in «Jolanto» ter peto in šesto simfonijo. D. P. Češkoslovaško lutkovno gledališče Leta 1948. se je češkoslovaško lutkovno gledališče uradno uvrstilo med državne narodne umetniške ustanove, ker so ljudske oblasti določile, da mora postati predstavnik lutkovnega gledališča član gledališkega in dramskega sveta pri Ministrstvu za narodno vzgojo in pri gledališki propagandni komisiji Ministrstva za informacije. Prof. Josip Skupa, ki se že 30 let ukvarja z lutkovnim gledališčem, pa je dobil naslov «narodnega umetnika» in sicer prav zaradi tega njegovega umetniškega udejsvovanja. ' Prav nič čudnega ni v tem, če pomislimo kakšno veliko umetni-ško-vzgojno vlogo je imelo lutkovno gledališče na Češkem. Lutkovno gledališče je zašlo med ljudstvo in mu prikazovalo dramsko umetnost ter tako skrbelo za jezikovno, kulturno m s tem za narodnostno povezavo na Češkem ter ustvarjalo Prosveta med ljudstvom Smo sredi največje poletne vročine, zato naše prosvetne organizacije več ali manj počivajo. Počivajo tudi zaradi tega, ker v tem Času opravlja naš kmetovalec težka poljska dela. Pot lije z njega, ko Pod pekočim soncem okopava krompir, ko škropi ali žvepla trle, kos; itd. Rano zjutraj gre na delo in izmučen se privleče pozno zvečer domov in le težko se odloči zaradi utrujenosti še za kak sestanek, Za pevske ali dramatične vaje itd. Kljub temu pa dobi* pevske zbo-re, ki marljivo nadaljujejo s pevskimi vajami še ob taki neznosni Vročini in pri tako obilnem delu. Tako se pripravljata za prihodnjo nedeljo 7. avgusta prosvetni društvi iz Sempolaja ir. Nabrežine, ki bosta priredili » Sempola-ju pevski nastop pod vodstvom tov. Zidariča. Sodelovali bodo tudi pev-ski zbori iz Saleža, Barkovelj in Sv. Ivana. Torej se nam po dal-sem odmoru zopet ponuja lepa prilika preživeti nekaj prijetnih ur °b zvokih naše slovenske pesmi. Naši neutrudljivi pa tudi neupogljivi Plavčani hočejo ravno tako Pokazati sad svojega dela in pri- pravljajo svojo prireditev za 14. t. m. Za to prireditev je obljubil svoje sodelovanje moški pevski zbor «Vodnika» iz Doline, ki je kljub ysem spletkam dosegel v poslednjem času prav lepe uspehe in se tudi pripravlja na izlet v Jugoslavijo. Največja senzacija nas pa čaka 21. avgusta, ko bo prosvetno društvo «Lipa» iz Bazovice praznovalo 50letnico svojega obstoja, V ta namen ie bil v Bazovici prejšnji teden sestanek, ki So se ga udeležili številni Bazovičani in pa zastopniki SHPZ iz Trsta. 21. avgusta mora v Bazovico vse, kar leze in gre. Poleg domačega pevskega zbora, pomnoženega s starimi in mladimi pevci, ki ga bo vodil Srečko Kažem, bodo nastopili še mnogi drugi pevski zbori. In zopet poj demo tudi letos, kot vsako leto vedno znova, na romanje v Bazovico, na mesto, kjer so dne 6. septembra 1940. leta ustrelili Bidovca, Marušiča, Miloša ih Valenčiča. Tudi letos bo žalna proslava za ie naše žrtve, kot vsako leto doslej. O tem pa borno še natančneje poročali. kulturno tradicijo že mnogo prej kot pravo dramsko gledališče. Medtem ko imamo prvo dramsko predstavo v češčini leta 1771., pade najstarejša znana lutkovna predstava v leto 1588., torej za celi dve stoletji prej. Marloweja, Shakespear-ja, Molierja so spoznali Cehi po posredovanju lutkovnega gledališča. Seveda so ti potujoči ljudski umetniki tekst nekoliko prikrojili češki ljudski miselnosti. Gledališka umetnost je bila v tistih časih namenjena zgolj višjim slojem, ljudstvo ni imelo dostopa do gledaliških predstav in zato so se ljudje, k; so le čutili potrebo po umetnosti, z veliko ljubeznijo oklenili takega gledališča, v katerem so se zrcalila sodobna ljudska verovanja, ljudska miselnost in ljudsko čustvovanje, sodobno in preteklo življenje ljudstva ter stara ljudska sporočila. Lutkovno gledališče je gojilo dramska dela, ki so bila napisana za pravo gledališče in ki so jih sicer igrale dramske družine. V mnogih teh delih so bile tudi nekatere stalne figure, kot jih ima n. pr. italijanska «Commedia dell’arte», katera je bržkone tudi zašla po posredovanju lutkovnih gledališč na Češko, obenem pa so nastale samostojno ali pa pod vplivom takih figur iz navedene komedije ali pa figur jz drugih gledališč še druge stalne figure. Seveda so te figure zadobile med ljudstvom popolnoma češki značaj. Med češkimi lutkami poznamo figuro, ki nosi ime Kasparek. To ime sliči nemškemu Kasperlu ali slovenskemu Gasperčku. Nemci sami so zaradi te figure pravili lutkovnemu gledališču Kasperltheater. Kot smo že rekli, je komičnih figur polna italijanska «Commedia dell’arte». Ni izključeno, da so ideje o takih likih romale od ljudstva do ljudstva. Vsako ljudstvo pa je seveda te figure po svoje preimenovalo in preoblikovalo. Tudi srednjeveški Faust s svojim večnim problemom o trajni mladosti, o tajnih silah, o notranjih vzgonih za človeška dejanja in nehanja, o življenju kot takem, o smrti itd. je postal junak lutkovnih igric. Nemci niso za časa svoje zasedbe Češke marali lutkovnega gledali- šča, ker se jim je zdelo, in ne brez razloga, zelo nevarno, kajti ta način umetniškega udejstvovanja je izrazito ljudski. Skušali so na vse načine zatreti češko lutkovno tradicijo. Ra tudi nemška lutkovna gledališča na Češkem jim niso bila pogodu jn zalo so marsikatero zatrli zaradi njegovih demokratskih teženj. Med temi je morala prenehati s svojim udejstvovanjem tudi družina S\virm-Zupf, ki je gojila izrazito umetniški spored in je v tem smislu uprizorila n. pr. «Služkinjo gospodinjo» Pergolesija in Hoffmannsthalovega «Slehernika» po starih ljudskih sporočilih. Ravnateljica te družine je umrla v Oswienèimu. Ljudstvo ima izrazit smisel in občutek za pravico in zelo občuti negativno plat družbenega ustroja ter stremi po izboljšanju, ker vprav preprosti človek mora trpeti krivice. Ljudstvo je čutilo, da av-stroogrska monarhija zaradi svojega nasilja nad nenemškimi narodi in zaradi težnje slovanskih narodov po združitvi ni več ustrezala zgodovinskim zahtevam in temu svojemu občutku je dalo izraza v lutkovnem gledališču in zato ni odveč trditev, da je «Kasparek pomagal uničiti avstroogrsko cesarstvo». Zaradi takega svojega človečan-skoumetniškega nastrojenja, zaradi bogastva poetičnih prvin v ljudski umetnosti je lutkovno gledališče na Češkem po vojni zopet zaživelo. Tesni so stiki te umetnosti z ljudstvom, ki v njej vidi junake preteklih dni in tudi sodobnega človeka. V zgodbah iz preteklosti vidi ljudstvo svojo stoletja trajajočo borbo za obstanek in razvijanje svoje kulturne trodicije. Zato je bilo lutkovno gledališče v vseh dobah tako učinkovito. Tudi pri na.s gojimo po vojni lutkovno gledališče in naša naloga bo, da se pobližje pobavimo s to umetnostjo in da ji tako pomagamo do prodornosti in učinkovitosti med našim ljudstvom. Lutke se zašje tudi v film. Namesto z risbami, ki jih snima kamera, da tako nastane tako imenovani risani film, kjer zažive neko svojevrstno značilno življenje živali, predmeti, stvari, pravljična Češko glasbeno življenje je v preteklem mesecu zadela velika izguba. V svoji hišici v Skutči je preminul 18. julija njegov najvidnejši zastopnik, svetovno znani skladatelj Vitezslav Novak. Leta 1870. v Kamenicu na Češkem rojeni skladatelj je nadaljeval slavno tradicijo češke glasbe, ki sta jo razvila Smetana in Dvorak. To tradicijo je zajemal iz prvega vira, saj je bil na praškem konservatoriju Dvorakov učenec. V svojo glasbo je kmalu vtisnil močno osebno noto. Dal je češki glasb; sodoben značaj in j.o prepojil z moderno harmonijo. Za rnzliko od svojih učiteljev ej le redkokdaj zajemal melodije iz ljudske glasbe. Tu in tam se ie posluževal starinskih harmonij iz slovaških narodnih pesmi. Stilno se je kretal v območju pozne romantike, često z močnimi izbru-hi polnega orkestra, kakor jih najdemo pri Rihardu Straussu. Med orkestralnimi skladbami se je predvsem uveljavil v simbolični pesnitvi, kot je n. pr. «Tatra», ki opeva gorsko prirodo ali «Vihar», za soliste, zbor in orkester, kjer slika morje in njegovo življenje. «O večnem hrepenenju» zajema navdih iz nordijske legende, za klavir in orkester pisani «Pan» pa je širok spev moči narave in prvobitnih sil življenja. Splošno znana in priljubljena je njegova Slovaška suta, ki v več stavkih opeva prizore z vaškega življenja na Slovaškem. Poleg več oper (Karl-stejn, Lanterna, Violinist Janek) je napisal tudi balet «Gospodična mladost» m cbvr, komorne !n klavirske glasbe, P. Kasparek stalni lik ljudskega češkoslovaškega lutkovnega gledališča Značilna lutka iz kratkometražnega češkega lutkovnega Ulma «Spali-cek» Jirija Trnke bitja in pravljični ljudje i. dr., sestavljajo pri tej novi vrsti filma prizore z lutkami, ki pa ne vise na vrvicah. Pri Cehih je v zadnjem času ustvaril dva taka filma z naslovoma «Spaticek» in «Cesarjev slavček», tega po Andersenovi pravljici in o katerem smo že pis?" li v filmski rubriki naše prejšnjs številke, znani filmski režiser JM Trnka. 14 liOdski TEDNIK KOTO JSĐRaVIIjO Pred nedavnim so odkrili novo zdravniško skupino: antihistamin. Ta nova zdravila so tako uspešna, da jih celo najprevidnejši zdravniki priporočajo pri zdravljenju naduhe, senene mrzlice in kožnih izpuščajev. Antiflistanin je sredstvo, ki preprečuje delovanje histamina, ki je v staničju našega telesa. Histamin zelo pospešuje izločanje želodčnega soka in povzroča, če ga vbrizgamo v kri, stanje, ki je podobno omedlevici. Bolniku s- zniža krvni pritisk, da komaj diha. Histamin tudi širi tenke žile. Ta last. nost histamina vpliva na krvni ob-tok. Ce je v telesu preveč histamina, izravna telo ta presežek s hi-staminozo, katero proizvajajo ledvice. Po leta 1932 so odkrili že 165 sredstev, fci bi delovala proti hista. minu, toda z njimi niso dosegli nobenih posebnih uspehov. Pet let kasneje je delala skupina francoskih raziskovalcev poizkuse s sintetičnimi spojinami «antergana» in eneoantergana». Pokazali so, da deluje v obratni smeri kot histamin. Sedaj so to spojino še izpopolnili na podlagi dolgih prreučevanj in so tako dobili novo odlično in praktično uporabljivo zdravilo. PRAKTIČNO... V Bernisu pri Rotterdamu grade veliko rafinerijo za nafto. Del industrijskih naprav zanjo je dobavila Anglija. Vendar pu so prišli pri prevozu sodov za hranjenje lahkega bencina do nepričakovanih težkoč. Vedeli niso namreč, kako bi prepeljali na Holandsko velikanske valjaste jeklene shrambe, dolge 2-1 m s premerom 4 m in težke po 110 ton. Tehniki so problem rešili na precej originalen način. Pri Greenwi-chu so z žerjavi položili sode v Temzo, in jih zvezali. «Vpregli» so vlačilce, ki so odpeljali dragocen tovor po Temzi navzdol do tnorja >n po njem prav do Pernisa. GRAMOFONE IN KONKURKNCJA. Ljubitelji gramofonskih plošč v ZPA so imeli na izbiro doslej dva različna tipa plošč: navadne plošče, ki se zavrte v eni minuti od 76 do 78 krat in plošče, ki jih je dala na trg konkurenčna tvrdka, ki se zavrte samo 33 in 1/3 krat v minuti ter se vrte nad pol ure. Neizprosna konkurenca pa predlaga tretjo .e-šitčv: plošče 17 cm z zmanjšanima vtisi, fci se zavrte 45 krat na minuto in pri katerih se uporabljajo posebni gramofoni, plošče igrajo 5 minut ni 20 sekund in se ne razbijejo. So raznih barv po glasbi, ki jo predvajajo. Njih prednost je v tem da imajo manjši premer, da so zelo tenke in so za 25 do 30 odst. cenejše od drugih plošč. Gramofoni so avtomatični, tako da lahko predvajajo so plošč zapovrstjo. So tudi lahko prenosljivi, ker ne zavzamejo mnogo prostora. Na tem torišču pričakujejo nove, še bolj moderne izdelke. lottala za pkr. GLKD DALJNOVOOOV Amoni - helikopterji slui pregled daljnovodov v Zdi državah ameriških, ker je z možno v kratkem času ug razne napake, posebno n kjer popušča zaščitna barva nih jamborov. V državi Onti pri poskusnem letu pregledali tisoč kilometrov voda v 10-1/2 urah letenja. V Kaliforniji so s tem začeli ze pred dvema letoma in nadzirajo z avioni 2000 km vodov z Vsakomesečnimi poleti. Pacifiško e-lektrično podjetje jenajelo več helikopterjev zl. nadzorovanje nekaj tisoč K ilo:, it Ir o v daljnovodov ki potekajo v glavnem v. gorovjih Sierre. Tudi tako je treba včasih snemati. Prevare v kinematografiji Ce snemamo prizore s pospešeno hitrostjo, se zgodi, da razčlenimo mnogo bolj podrobno vsa gibanja, ker dobimo na filmski trak mnogo več sličic s posameznimi menami teh gibanj. Ce nato vrtimo v projekcijskem aparatu izgotovljeni film z običajno hitrostjo, tedaj se ta gibanja odigravajo bolj počasi, ker imamo na enaki dolžini filma, ki se odvrti v istem času kot običajno snimljeni film, mnogo več razčlemb gibanja, od katerih vsako prikazuje eno prehodno stanje teh kretanj. Tako vidimo konje, ki kar plavajo v zraku, ko preskaujejo oviro vidimo skakalca, ka. ko prav počasi pada v vodo in kako se po njegovem padcu prav počasi dvigajo pene z vodne gladine. To nam pomaga, da lažje zasledujemo skoke, polete ptic, konjske teke itd. Včasih snema operater s kamero tako, da se mu vrti filmski trak v kameri v nasprotni smeri, to se pravi nazaj, tako da bo pri poznejšem normalnem vrtenju v projekcijskem aparatu prišla najprej na vrsto zadnja sličica in od te naprej zapovrstjo v obratnem redu vse ostale do prve. Tako bomo videli na platnu n.pr. pri eksploziji delavnice najprej zadnjo stopnjo eksplozije in nato se bo vse vračalo od te stopnje nazaj, dokler ne bomo zagledali, kako se je delavnica zopet sestavila v svoje prvotno stanje. Drzno plezanje igralca n.pr. po hišnem pročelju ali po visokem zidu snima operater od zgoraj navzdol, igralec sam pa se vleče po vseh štirih po vodoravnih kulisah na tleh. Pri raznih vratolomnih prizorih zamenjajo pravega igralca z resničnim, ustrezno maskiranim akrobatom. Snimanje prekinejo, akrobat se postavi točno v isto držo kot zamenjani igralec in filmski trak v kameri zopet zavrtijo, ob koncu scene pa se postavi zopet igralec v zadnjo držo akrobata. To se zgodi, če je treba n.pr. pokazati padec iz višine ali kaj podobnega. Ko morata nastopiti v istem prizoru dve tako slični osebi, da ju vsakdo lahko zamenja, igra obe osebi isti igralec. Pred objektiv postavijo zaslonko, ki zakrije del prizora, levi ali desni. Igralec odigra eno svojih dveh vlog na vidnem polju, nevidno polje pa je nevidno tudi za filmski trak in ga zaradi tega ne osvetli. Ko je scene konec, zavrtijo film nazaj do izhodišča, zakrijejo prej vidno polje in odkrijejo doslej nevidno in sedaj igra igralec na doslej nevidnem polju, tako da bodo sedaj prizori na tem polju osvetlili še neosvetljeni del filmskega traku. Tako bomo imeli istega igralca v dveh vlogah v istem prizoru. Pristajanje in odletanje aeroplanov snimajo na modelih, prav tako tudi katastrofe na ladjah ali pa železniške katastrofe in druge slične zadeve. Snimanje na resničnih predmetih bi bilo obupno predrago in tudi prenevarno. S posebnim postopkom takoimenova-nim «dunning» snima operater posebej igralce in posebej scenerijo, nakar združi oboje, tako da prikažejo na končanem filmu n.pr. igralca pri piramidah ali kjer koli drugje, kjer ga pa ni bilo. Izdelava filma postane tako mnogo bolj po ceni. Tu pa tam snimajo na dva filmska trakova posebej igralce, posebej divje zveri. Vse to potem združijo na končanem filmu in junaki se junaško sprehajajo s krvoločnimi živalmi. Vse te ukane porabljata seveda režiser in operater, zato da prikažeta take katastrofalne dramatične prizore čim bolj resnično. —«o»— Na filmskem festivalu na Češkem v Marianskih Laznah, ki se bo začel te dni, bo zastopanih 18 narodov z 60 filmi. Italija se bo udeležila tega festivala s filmi «Zemlja se trese» v režiji Viscontea, «Tatovi koles», ki ga je zrežiral Vittorio De Slca in «Brez usmiljenja» Lattuada. —«O»— Deset pisateljev, režiserjev in scenaristov, ki so jih filmska proizvaja-teljska podjetja izločila od sodelova. nja zaradi njihovih komunističnih idej ali pa zato, ker so domnevali, da so njihove ideje komunistične, Je vložilo tožbo proti tem podjetjem za plačanje odškodnine za izgube, ki so jih utrpeli in sicer v skupnem znesku 52 milijonov dolarjev. To tožbo so vložili na podlagi protimonopolistlčne-ga zakona, ki je znan pod imenom «Shermanov zakon». Angleški filmski režiser Herbert Wil-cox je izrazil svoje prepričanje, da je slonel izvoz angleških filmov na ameriški trg na napačni osnovi. On je mnenja, da bi bilo boljkoristno, če bi se držali načela o kakovosti in ne načela o količini. Zato je svetoval naj se omeji število filmov za Ameriko na 25. Pri predvajanju filma «Steza pri samotni smreki», katerega je podjetje Paramout na novo izdalo 13 let po prvi izdaji tega filma, je dejal Adolph Zukor v svojem nagovoru na zborovanju filmskih proizvajalcev, da tre, prav tako kot pred 30 leti, tudi danes z velikim zaupanjent v bodočnost filmske industrije. * * * K. J. Froitzsche je objavil deset zapovedi za filmsko kritiko. Te zapovedi pravijo med drugim, da naj si ogleda kritik najmanj dvakrat film, o katerem bo napisal sodbo. Kritik naj najprej omeni dobre strani filma m nato slabe. Naj prespi eno noč predno napiše kritiko. Naj ne izgubi iz vida, da je vsako estetično vred. sotenje obenem tudi relativno in su. bjektivno; naj pa ne bo preveč v strahu, da bi se lahko motil. Naj se zaveda, da je naloga kritike tudi, vzbuditi pri občinstvu smisel in zanima, nje za kino in da mora biti posredovalec med proizvodnjo in občin, stvom. Pogostcma naj obiskuje lilm-ske ateljeje. « * * Jugoslovanski film «Ta narod bo živel» je zelo ugajal in močno učinkoval na vse navzoče pri svečanostih italijanskih partizanov v Florenci, kjer so prikazali mnoge filme o partizanskih borbah. Italijansko partizansko Prav prijetno je te dni v Kinu ob morju presenetil Tržačane estonski film «Življenje V trdnjavi». Na Estonskem so že pì'ed prihodom sovjetske oblasti imeli priznane kadre, ki jim je pa k pravemu umetniškemu ustvarjanju pripomogla šele sovjetska oblast: Filmi, ki so nastali po osvoboditvi, kakor tudi «Življenje v trdnjavi» obravnavajo predvsem socialno politično življenje mladih sovjetskih državljanov: govore a novem sovjetskem patriotizmu, ki se izraža v ljubezni do domovine, ter o socialni aktivnosti v ljudeh. Film prikazuje zgodbo biologa Milasa, ki zastopa mnenje večine buržoazne inteligence, da politika ni njegovo delo. Misel o trdnjavi, v katero se človek lahko zapre pred zunanjim svetom, so vzdrževali zato, da bi ljudi odvračali od socialne dejavnosti, da bi odtrgali inteligenco od delavskega in kmečkega razreda. Biolog Miloš se najprej ni brigal ne za naciste ne za Sovjete, toda okoliščine ga prisilijo, da svoje združenje bo izvajalo ta film skupno z dokumentarnilna filmoma «Partizanske bolnišnice v Sloveniji» in «Partizanske tiskarne» tudi v drugih krajih Toskane. *T4EG4" ^ 4 V Luksemburgu imajo zaročenke, in žene, ki jih zaročenci in možje zapustijo, navado da položijo pod leseni kipček v duplini, ki ga imenujejo Peter Un-ruhe prižgane sveče, v. katere zapičijo igle. Ljudje namreč verujejo, da vsakokrat, ko plamen obžge eno izmed teh igel, njih konica gre v srce njihovega zapeljivca. • • • Ameriška znanstvena ekspedicija, ki sta jo vodila profesorja Wallis in Krennoydy, je opravila važna raziskovanja v notranjosti Tanganike. Zanimala se je predvsem za nekatera ljudožrska plemena, ki še žive v nekaterih predelih te dežele. Med drugim so odkrili, da imajo afriški ljudožrci 24 različnih receptov za kuhanje človeškega mesa. mnenje spremeni In se vključi v delo za gradnjo socializma. Vse svoje sile posveti izsuševanju močvirja, delu, ki mu ga je lahko omogočila šele ljudska oblast. Film je tzreano uspel, ker je idejno aktualen in ker nam življenjske probleme tako približa, da jih živo občutimo. Zelo je tudi prepričevalen, ker pravilno ponazarja uso grozno atmosfero v času osvobodilne vojne. K uspehu so mnogo pripomogli odlični estonski igralci, ki predstavljajo življenjske in zanimive značaje. Posebno izstopa figura znanstvenika Milasa ter njegovih mlajših otrok Lidije in Karla, ki instinktivno težita fc novim idejam ter prideta v konflikt z očetom. Pretresljiv je zlasti prizor, v katerem se Milošu odkrije vsa podlost nacistov in spozna, da •je njegov starejši sin v službi Gestapa. Manj značilna je pojava ieviškega častnika Ansa Kuslapa; tudi fašista Ralf in Rihard nista posebno izrazita. Z estonskimi u-metniki je sodeloval tudi znani ruski režiser Rappaport. “Življenje v trdnjavi». * i « ŠAH i # a Sicilijanska obramba Na mednarodnem šahovskem turnirju na Dunaju je bila odigrana sledeča zanimiva partija: Beli: dr. Paoli (Italija) Crni: Foltys (Češkoslovaška) 1. e2-e4 c7-c5 2. Sgl-f3 Sb8-c6 3. d2-d4 c5-d4: 4. Sf3-d4: Sg8-f6 5. Sbl-c3 e7-e6 6 Lcl-e3 Lf8-b4 Lovec se na tem mestu ne obnese. 7. Lfl-d3 d7-d5 8. e4-d5: Sf6-d5: 9. Sd4-c6: b7-c6: Na Sc3: sledilo bi 10. Dg4! in beli bi dobil figuro nazaj z zelo dobro igro. t 10. 0-0! ---------------------- Žrtev kmeta je popolnoma korektna, kar tudi nadaljni tok partije dovolj jasno pokaže. 10. ------ - Sd5-c3: Ta poteza je že dvomljiva. Crni je osvojil kmeta, zaide pa sedaj v veli- ke težave, ker črne figure niso dovolj razvite. Beli dobi silovit napad. 1. b2-c3: Lb4-c3: 12. Tal-bl Dd8-d5 Rohada bi bila sedaj slaba. Beli bi dobil z Df3 kmeta na c6, pri tem pa še zadržal napad. 13. Tbl-b3 Lc3-f6 14. c2-c4! ------ Prepodi damo na slabše mesto. 14. --------------------- Dd5-d7 15. Ddl-f3 0-0 16. Ld3-e4 Lc8-b7 17. Tfl-dl Dd7-c8 Dama mora kriti kmeta na c6 in lovca b7. 18. Le3-c5 Tf8-d8 Crni se nahaja že v izgubljeni poziciji. Na Te8 sledi Tdbl! 19. Tdl-d8: Lf6-d8: 20. Le4-h7:-(,!! ------ Odločilno! Crni kralj se nahaja v matni mreži. Rešitve ni več. 20. -------------------- Kg8-h7: Na Kh8 odloči Dh5. 21. Df3-h5+ Kh7-g8 22. Tb3-h3 Le8-h4 Na f6 sledi mat De8. 23. Dh5-h4: Crnl se vda. Po f6 bi sledilo 24. Dh7-t- Kf3 25. Tg3 Dh8 (Dg8 Dg6 mat) 26. Dg6+ Kg8 27. Th3 in črna dama je zajeta. Kratka In poučna partija. Zanemarjanje razvoja figur v otvoritvi se je v tej partiji bridko maščevalo. Končnica Stolp v borbi s kmeti. Beli: Kc4, Td5 (2 figuri). Crni: Ka2, g3, h3 (3 figure) (Diagram) Beli na potezi dobi! Dva vezana kmec ta, ki se nahajata na tretji vrsti, sta izredno Jaka. Stolp je brez moči. Sicer enega kmeta dobi, a medtem časom mu pa drugi uide v damo. Končnica dame proti stolpu je pa za črnega izgubljena, čeprav bi bila pot do zmage še dolga. V našem primeru pa je stolp zmagovit. Z raznimi mainimi grožnjami stolp le uspe osvojiti oba kmeta. 1. Td5-d2+ Ka2-bl Na Kal? sledi takojšnja zmaga z 2. Kb3 in Tdl mat. 2. Kc4-c3! Kbl-cl Ako g2 dobi beli Z 3. Tdl+ Ka2 4. Tgl! in črni dobi oba kmeta. Slično z h2 v drugi potezi črnega. 3. Td2-a2 Kcl-dl Na Kbl sledi 4. Te2 g2 5. Tel + Ka2 6. Tgl s slično pozicijo kot zgoraj. 4. Kc3-d3 Kdl-cl Na Kel bi se beli kralj še bolj približal črnim kmetom. 5. Kd3-e3 h3-h2 6. Ta2-al+ Kcl-b2 7. Tal-hl in dobi, ker na g» igra beli 8. Th2: veže še g kmeta, ki tudi pade. Idi. Slkoiek BorU l HID5KI TEDNIK U? Zi: U'dja zmaga Hajduka' Hajduk je pred 30.000 gledalci premagal reprezentanco Avstralije v Sidneyu z rezultatom 3:2. To je že tretja zmaga Hajduka na njegovem gostovanju v Avstraliji. Hajduk je tudi tolkel «Metropolis» s 6:3. Branovič je zmagal na teniškem turnirju v Montecatiniju. Sedaj pa je odpotoval v Rapallo, kjer se bo udeležil turnirja, skupno z Mitiiem, Pa-lado, Petrovičem, Laszlom in Marijo Crnadak. Druga jugoslovanska teniška ekipa je odpotovala na turnir v Salzburg. Sovjetska zveza je sprejeta v Mednarodno amatersko boksarsko federacijo. To je 11. mednarodna športna organizacija, v kateri je včlanjena Sovjetska zveza. | V nedeljo zaključek tekmovanja za pokal lista TRIESTE SPOPT Sv. Jakob bo verjetno prvak Se ena nedelja tekmovanj je pred nami in odločeno bo, kdo si bo prislužil pokal lista «Trieste Sport». Tekme, ki smo jih dosedaj videli, so bile vse izredno zanimive; gledalcev, ki pridejo k Sv. Nikolaju je vsako nedeljo več. Prva tekma, ki smo jo videli v nedeljo je bila med Miljami in Monte-bellom. Res je, da so Milje skoraj prevladovale na igrišču z rahlo tehnično premočjo, toda Montebello je imel to prednost, da je branil njegova vrata Bacchetti, odličen vratar-Mcntebello Je pametno napadal s hitrimi predori in v tudi uspel, da je zabil prvi gol. Milje, ki so v Tržaškem prvenstvu imele važno vlogo, se to nedeljo kar niso mogle znajti. Rešil jih je šele favi branilca Montebella tik pred lastnim golom. Milje so streljale petmetrovko točno v diesni kot. Strel je bil seveda neubranljiv. Igrali so še dve podaljšanji tekme, vendar je ostal rezultat neizpremenjen. Nato je odločil žreb, da bo s tekmovanji nadaljeval Montebello. Tekma med Sv. Ano in Krasom je bila prav tako razburljiva, kakor prva.^Kraševci so dobro zaigrali že takoj v prvih minutah igre in dvakrat prodrli. Posegla je vmes ožja obramba in napada sta bila odbila. Sv. Ana se je počasi znašla od prvega Presenečenja in pričela previdno z delom. Pade prvi gol. Kras se pričenja upirati. Tekma dobiva še hitrejši tempo. Toda vse zaman. Padeta še dva gola proti enemu. Končni rezultat torej 3-1 za Sv. Ano. Marsikdo se bi vprašal: Zakaj je Kras, ki je dal Prejšnjo nedeljo tako lepo igro, seda; proti Sv. Ani tako visoko izgubil. Odgovoriti moramo, da je izgubil same zaradi tega, ker je pustil Sv. Ane igrati. Ce bi Igral Kras tako, kot je igral prve minute, tedaj bi bil rezul-tdt lahko tudi drugačen. Zadnja nedeljska tekma med Sv. Jakobom in Barkovljami-Greto je bila vsekakor najlepša; videli smo dve skoro enakovredni moštvi, odlična vratarja, Igro tehnično na višini, lepe akcije igralcev itd. Sv. Jakob Je s to igro pokazal, da je praktično pokal lista «Trieste Sporta že skoraj osvojil. Težko bi se namreč zgodilo, da bi mu mogla Montebello ali Sv. Ana po- kal iztrgati. Tekma je bila odločena že v 13. minuti drugega polčasa z 1:0 za Sv. Jakob. Vsi napori Barkovelj-Grete so bili zaman; Parola, ki je branil vrata Sv. Jakoba je bil v nedeljo zopet v svoji stari formi. V nedeljo bo padla odločitev tega turnirja. Zato tudi ne bo manjkala navijačev, ki so spremljali vse te tekme in vseh tistih novih prijateljev, ki so šele pri kopanju pri Sv. Nikolaju spoznali, da imajo naša moštva precejšnjo moč ter da so njihove tekme zanimive. * * * Iiiilika atletika v Kupim Lahkoatletske tekme v Kopru preteklo nedeljo so se končale z zmago Istranov. Uveljavili so se skoro v vseh disciplinah, kar je povsem razumljivo, ker oni pač imajo priliko, da lahko trenirajo, Tržačanom pa manjka športnih prostorov. Tekmovanje se je končalo z zmago Istre po točkah 64:48. * * * Fizkultiirna šola v Kopi'ti V Istri temeljito delajo za dvig športa. PTsali smo že o novih igriščih in številnih društvih, ki so se razvila. Sedaj pa je dobila Istra še nekaj novega, kar bo dvignilo šport tudi kvalitetno v višino: fižkulturno šolo. Z delom bo pričela v pričetku meseca septembra. K stvari se bomo še povrnili. * 0 * Košarka V tekmovanju za pokal DSZ so moštva dosegla naslednje uspehe: Magdalena:Rinaldii 40-24, Sv Alojzij: Barkovlje 51-8, Magdalena:Acegat 52-28, RinaldkSkedenj 88-29, DSZ:Sv. Alojzij 39-21, Tomažič B:Magdalena 28-23, Skedenj: Arzenal 37-34. * * * Italijanska reprczontanca za dvoboj s FLRJ trenira v Trstu Italijanska reprezentanca, ki bo nastopila v meddržavnem srečanju z Jugoslavijo v Splitu 13. in 14. avgusta je pričela trenirati v Trstu. S prvim treningom so pričeli waterpolisti. V nedeljo pridejo v Trst pa najboljši italijanski plavalci: Benìni, Flaminio, Calligaris, Dorati, Gamacchio, Mayer, Cecchini, Chierego, Figari, Francoletti, Parodi. Vsi člani reprezentance še niso določeni. * * * Srečanje na Gardskem jezeru Na Gardskem jezeru je bil te dni dvoboj med plavalci iz Severne Italije in Mladostjo iz Zagreba. Tekmovanje je pokazalo veliko premoč Zagrebčanov. Cast je rešil edino Massaria na 100 m hrbtno. Tehnični rezultati so naslednji: 400 m prosto: 1) Stipetič, 2) Vidovič, 3) Guerra (I), 4) Perondini. ■— 100 m hrbtno: Massaria (I), 2) Finci, 3) Kvinc, 4) Padovan (I). — 200 m prsno: 1) Korpes, 2) Capponi (I), 3) Manfroi (I), 4) Lazslo. — Štafeta 3 krat 100 mešano: 1) Hrvatska (Kvinc, Korpes, Skanata), 2) Severne Italija. — Štafeta 4 krat 100: 1) Hrvatska (Stipetič, Kvinc, Viodvič, Skanata), 2) Italija (Brunelleschi, Prekop, Barin, Guerra). Končni rezultat po točkah: 1) Hrvatska 47, 2) Italija 29 točk. * * * V Oslu so postavili nov svetovni re- kord v metu krogle. Postavil ga je Fuchs (ZDA) z rezultatom 17.79 m. Rezultati so naslednji: 400 m zapreke: Ault (ZDA) 51,8; 3000 m zapreke: Soodeberg (Švedska) 9,07,6; 100 m: Stanfield (ZDA) 10,3; skok v višino: Aahman (Švedska) 1,98 m; maraton: Leandersson (Švedska) 2:37,25; met kopja: Ravtavaara (Finska) 72,55 m; 1500 m: Strand (Švedska) 3,49,0; troskok: Aahman (Švedska) 15,33 m; štafeta 4 x 400 m: ZDA 3:11,4; 110 m zapreke: Dixon (ZDA) 14,2; 800 m: VVhidfield (ZDA) 1:51,8; 5000 m: Ko-skela (Finska) 14: 35,06; met kladiva: Eriksson (Švedska) 52,48; skok v daljino: Douglas (ZDA) 7,47 m; štafeta 4 x 100 m: ZDA 41,2; desetoboj: 1. Glavssen (Island) 3977 točk (po prvem dnevu tekmovanja). V nedeljo se je končal lahkoatletski dvoboj med ZDA in Švedsko. Američan Gordien je ob tej priliki vrgel disk 55,57 m daleč, kar je le malo slabše ob svetovnega rekorda. Z A. BISTRE KRIŽANKA lisTOa(0ravno: '• Predlagani na volilni liji, pega, števnik, 3. židovsko ime, *' falska priprava, 2, reka v Ita- obrok hrane, šolska potrebščina, 4. grški polotok, orodje, žensko ime, 5. neumen, pijača, primorska jed, 6. začetek in konec dneva, liturgična posoda, kraj v goriških Brdih, 7. voja. ška formacija, japonski cesar, zaimek, 8. število izvodov, vojaška sprema, zemljišče, 9. kokoš, žensko ime, plin, 10. model (drug: sklon), značaj, mnogo, 11. zaimek, gozd (hrvaško), svetlobni pojav, 12. pasja bolezen, odrska oprema. Navpično: A. poveljnik, del kolesa, B. moško ime, pripadnik slovanskega plemena, C. hrvatski pesnik, štiri krat ponovljen isti soglasnik; C. obleka, zemljepisni pojem. D. latinska krajšava za otok (insula), azijski polotok, E. nota,način, veznik, F. mesto v Italiji, italijanska nikalnica, G. travnik (v dialektu), razvojna stopnja (tujka) H. del glave, žensko ime, I. jugoslovanska pokrajina, vodi žensko neči. murnost. J. žensko ime, mesec, K. žuželka, kazen, L. zaimek, jugoslovanske cigarete, kemični znak za cin, M. ju. goslovanski športnik števnik, N. dei kolovrata, črn za Francoze, O. poškodba, poročila, P. moško ime, žuželka, R. zaimek, prva črka. Rcšituv Vodoravno: 1. lapuh, 6. lakota, 11. TEHNIKA VESLANJA Veslanje je lep šport. Ko opazujemo veslače, večkrat opazimo, da nekateri dosti bolje izrabljajo svoje moči in jih pametno nalagajo na pogon čolna in druge, ki se kmalu utrudijo, ne dosegajo posebne Prtine in samo iatostno gledajo za tistimi, ki so bolj urni. Da, tudi veslanje ima svoje zskrivnosti». Kdor jih ne pozna, ta nepravilno izkorišča svoje sile. Njegovi najv.ečji tehnični nedostatki so: nepopolno delo v vodi, ne izkoriščajo pravilno nog in ne znajo izkoristiti počitka, ki bi ga lahko imeli pred zaveslajem. Te tri stvari so tudi najtrši orehi v veslaški tehniki. Kdor jih zna streti, temu se ni treba bati nikogar v veslanju. DELO V VODI Delo vesel v vodi mora biti čim močnejše, dolgo in popolno. To je čisto razumljivo, saj je delo vesel edino pogonsko sredstvo, ki ga ima veslač na razpolago v čolnu; to je njegov motor. Cim večja je sila tega motorja, tem večja je tudi brzina čolna. Zato mora veslač vleči veslo (lopatico) skozi vodo z največjo mogočo močjo in dolžino. Zlasti je pa važna dolžina pri zamahu z veslom. Veslač mora z veslom čim dalje zamahniti, da ima tudi v vodi čim večji zamahljaj, kajti pri večji brzini čolna, preden naleti z veslom v vodi na odpor, neizbežno izgubi del opravila, ki ga mora o pj'aviti v vodi. Ta izguba mora biti majhna m kratka. Ko položi veslač veslo v vodo in naleti v vodi na odpor, tedaj mora povleči veslo skozi vodo s tako močjo, da je vse njegovo telo napeto. Lopatica mora biti vsa pod vodo. Feslo mora vleči enakomerno skozi vodo prav do konca zaveslaja, do mrtve točke», ko lopatica vesla ne poganja več čolna naprej, temveč ga že ovira, če je hitro ne potegnemo iz vode. DELO NOG gibčni in lahkotni pri zaveslaju, ki je bistvo veslaške tehnike. POČIVANJE Cas za počivanje nastopi, ko je veslo izven vode. Tudi o tem večina ljudi, ki se je poskusila z veslanjem, dosti ne ve. Na tekmovanju je prav tako. Tekmo dobi izmed dveh popolnoma enakih moštev tisto moštvo, ki zna bolje počivati. Pri veslanju je ekonomsko izkoriščanje sil bistvenega pomena. Ko pričnemo počivati, tedaj morama gledati, da telo zadiha in se v trenutku sprosti in popravi od napora, ki ga je imelo, ko smo vlekli veslo skozi vodo. V tem delu veslanja moramo gledati, da sploh ne porabimo prav nobene sile. Mišice in živci morajo izrabiti ta trenutek, čeprav je kratek, toda dragocen, da se čim bolj spočijejo. Zaveslaj, ki bo temu počitku sledil bo zopet močen in celo prijeten za telo, ker našemu telesu prija ritmično delo in defo v lepem ritmu postaja laže in manj utrudljivo. Pri športu pravijo, da je največja umetnost, pravilen počitek. * ei » Finalno srečanje za Davisov pokal bo v .dneh od 12. do 14. avgusta na igrišču Westchester County duba v New Yorku. Jeanine Lemaitre (Francija) je postavila nov svetovni rekord v teku na 1 uro. Pretekla je 38,283 metre. Prejšnji rekord (37,994 m) je bil tudi njen. Cerdan in La Motta bosta imela re-vanžno srečanje 28. septembra v New Yorku. V sredo je bilo pred približno 75.000 gledalci atletsko tekmovanje med CSR in ZSSR v teku na deset tisoč metrov in štafeti 4 x 200 m. Doseženi so bili tile uspehi: 10.000 m: Zatopek (CSR) 30:11,8 m., Kazancev (ZSSR) 31:07,4, Popov (ZSSR) 31:11,2 m. Štafeta 4 x 200 m: ZSSR (Sanadze, Suharev, Komarov, Karakulov) 1:27,6 m.; CSR (Simek, Rik, Laznička, Hor-čič) 1:28,3 min. Delo nog je pri veslanju nadvse važno. Nekateri veslači ne izkoriščajo nog vedno pravilno in ob pravem času. Noge imajo to nalogo, da čim močneje vržejo veslačevo telo nazaj, da s tem podaljšajo in ojačajo njegovo delo v vodi. Ce jih veslač ne uporabi v pravem trenutku, tedaj svoje naloge sploh ne morejo izpolniti. Trenutek, ko morajo stopiti noge v akcijo je samo eden in še ta izredno kratek. To je takrat, ko je veslo našlo odpor v vodi. Takrat morajo noge vreči telo nazaj, tako da se skoraj zdi, da je telo odskočilo. Ta odskok ali odboj je viden znak, da so veslačeve noge svoje aelo koristno opravile. Seveda je pa čisto razum'jivo. da med tem roke in telo tud: ne počivajo. Roke imajo takrat to nalogo, da čim hitreje privlečejo ročaja vesel k prsim, telo pa, da se cim dalj vrže nazaaj. Tako morajo noge, roke, in telo delati s polno silo v enem samem zamahu Ta trenutek, ki mora povezati delo vsega telesa ni mogoče pozneje nadoknaditi. C e gledamo na veslače, tedaj opazimo le redkega, ki °i ga pravilno uporabil, nekateri so prehitri, drugi pa prepočasni. Posledica tega je nesigurnost, niso Vrbas, 16. ovaduh, 18. Roma, 19. Čitati, 20. p.t.t., 21. miš, 24. ta, 26. žrd, 27. ton, 28. a, o, 29. kipar, 31. koleraba, 34. danes, 36. so, 37. Pan, 38. lep. 40. Milano, 41. ser, 42. zlo, 44. roj, 45. komat, 47. Erika, 49. amp, 51. vol, 52. rože, 53. Tisa, 54. erg, 55. gib, 57. mah, 58. riba, 61. tla, 63. Olt, 65. por, 67. pozor, 68. Be, 69. vrana, 71. uho, 73. ol,- 75. lemež, 77. baba, 79. adijo, 81. al, 82. vek, 84. bas, 85. korali, 87. ave, 89. opilek, 91. bo, 92. alt, 94. Adonis, 96. ropar, 97. robida, 98. hišica, 99. aloja. Navpično: 1. lopar, 2. avto, 3. pat, 4. ud, 5. Humin, 7. ar, 8. kotel, 9. omara, 10. ta, 11. videz, 12. rt, 13. bat, 14. Atos, 15. Simon, 17. hip, 19. črn, 22. šal, 23. Tomaž, 25. zbori, 26. žar, 22. kaj, 30 rek, 32. liter, 33. Anela, 34. dea, 35. sla, 37. polip, 39. poraz, 4L Skala, 43. omelo, 44. rog, 46. Mohor, 48. Istra, 50. prst, 56. bol, 57. mož. 59. Ibar, 60. Bela, 62. Ana, 63. oho, 64. tovor, 66. Reber, 67. pes, 70. Ada, 71. ujeda, 72. glosa, 74. lepo, 76. mak, 77. bora, 78. Alah, 80. Iva, 83. kip. 85. kod. 86. Lil, 88. ino, 90. la, 91. bi, 93. t.š., 95. ol. Štafeti 4 x 20 m za ženske: ZSSR 1,45 min.; CSR 1:48,3 min. * * » 0 novem davčnem sistemu v Sloveniji (Nadaljevanje z 8-9 strani) vrst. Tak davek plačujejo n pr. odvetniki, zdravniki od svojih dohodkov, lastniki zemljišč in stavb v mestih, delniške družbe od svojih dohodkov itd. Proste so dohodnine obresti in dobitki ljudskega posojila, dohodki hranilnih vlog, prejemki iz zavarovanja, dohodki iz dobitkov državne loterije in podobni dohodki. Posebna novost nove uredbe je planiranje davkov. Znesek, ki naj se na ozemlju republike pobere kot davek od dohodkov, določi v naprej vlada vsake republike, to pa seveda v okviru zveznega državnega gospodarskega načrta. Tudi pobiranje davka se vrši po načrtu, ki ga sestavi finančno ml-; nistrstvo. Kmetijske-obdelovalne zadruge plačujejo davek v štirih do šestih obrokih, ostali zavezanci p» štirikrat na leto v obrokih. Glede odmere davka določajo pred: pisi nove uredbe, ki velja sedaj v Sloveniji, da se ta vrši na podlagi davčnih prijav, ki so jih dolžni vlagati vsi zavezanci z izjemo kmetij-skih gospodarstev. Višino dohodkov, po katerih se davek odmeri, pa ugotavljajo davčne 'komisije petih članov, med katerimi je tudi predstavnik oblasti. Davčne komisije imajo javne obravnave, tako da lath ko poleg članov komisij in zastopnikov lokalnih oblasti sodelujejo tu-; di predstavniki množičnih organizacij in ljudstvo samo, s čemer je dana največja garancija za pravilno davčno obremenitev. Kupon št. 117 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika a. iti s> s «ta Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu ulica Montecchi 6 Rokopisi se ne vračajo Prva revolucionarna gesta slov. komini, mestnih očetov Mihec in Jakec Mihec; V rimskem senatu so se oni dan pošteno stepli. Ali ni čudno in nenavadno, da se ti stari gospodje tako spozabijo? Jakec: Nikakor ne. To samo dokazuje, kako so stari gospodje vestni in se zavedajo svojih odgovornosti napram onim, ki so jih poslalj v senat. Mihec: Kako to misliš? Jakec: Počitnice so. Senatorji so moralj vendar nekaj storiti, da pokažejo, da gredo na «zaslužen počitek». IH himne v Avstraliji Neki časopis škodoželjno poroča, da je ob priliki prihoda jugoslovanskega nogometnega moštva «Hajduk» pri sprejemu na čast gostom zaigrala godba avstralsko himno in iz nevednosti tudi bivšo jugoslovansko himno «Bože pravde». Avstralija je resnično daleč, še celo zelo daleč pa od narodnoosvobodilne borbe Jugoslovanov, zato je pač lahko prišla do kraljeve himne. No, nato je pa «Hajduk» zaigral tretjo himno, ko je pošteno premagal avslralskn reprezentanco. Proslava zrnate Kakor listi poročajo, je angleška torpedovka «Amethyst» naletela v Rumenem Morju na neko torpedov-ko kitajske narodne vojske. Vnel se je topovski dvoboj in kitajska ladja je bila potopljena. — S to skromno kitajsko torpedovko‘se sicer ni pogreznil svet, toda na Kitajskem so zdaj imperialistične « zmage » tako redke, redke, da ves svetovni reakcionarni tisk to skromno pomorsko srečanje opeva in proslavlja z visokimi besedami in debelimi črkami. In sam angleški kralj je posadki «Amethysta» brzojavno čestital ter dodal v brzojavki: «Splice the main brace!» To pomeni v angleškem mornariškem žargonu, da mornarji dobijo poseben obrok ruma, da se ga pošteno napijejo. Vsakemu je na prosto dano, da proslavlja, kar hoče in kakor hoče. Toda če bi hotela kitajska narodna vojska, ki že leto dni zmagovito prodira, slediti primeru angleškega kralja, bj morala prirejati dnevno plavalne tekme — v rumu! Prava trgovina Trgovec A.: Berem v listih, da več načelnikov ameriškega glavne, ga vojaškega stana sedaj potuje V Evropo in da bodo obiskali države Benzluxa, Zahodno Nemčijo, Francijo in Anglijo. Ali se ti zdi, da je to potovanje tudi v okviru Marshallovega načrta? Trgovec B.: Seveda. Ti generali no'.ijo v svojih listnicah fakture za Marshallov plan in gredo terjat plačilo. Najprej blago, potem pa včun, to je prava trgovina! JUCA PIŠE PEPI Draga Pepa! Papež je vse komuniste iz krščanske vere izbrisal in jim večni ogenj v peklu za pregrehe je predpisal. A tovarnarji, bankirji, ki so delavstvo skubili bodo v gloriji nebeški z angelci se veselili. Komur količkaj na zemlji mar so delavske pravice, ta po papeški odredbi mora priti najmanj v vice. Ce bi papežu porekla, dg v politiko se meša, bi zanikal, on to dela le zalo, ker vera peša. Blagor mu, kdor še verjame v papeževo nezmotljivost, kdor je pameten, ta vidi vso njegovo goljufivost. Trumanove odposlance še ponoči bi sprejemal, pa čeprav potem pri maši truden zdehal bi in dremal. On zg blagor ljudske duše še z mezincem ne pomiga, on se za posvetni blagor, za finance svoje briga. Vatikanska je država trgovina le velika, ko dobiček iz leta v leto jo pomnoževati mika. Kodar papež blagoslavlja v mislih že račune dela. koliko denarcev iz tega mu blagajna bo prejela. Če np onem, drugem svetu je pravice le še malo, papeža ob sodnjem dnevu v peklu videt’ se bo dalo. A nad zvezdami v višavah, bodo tisti kraljevali ki za svoje so pravice se v življenju bojevali. Iz Amerike prispeli so v Evropo generali, da vojaške njene tajne bi natančno preiskali. Na Angleškem, na Francoskem, mora vse v njih rog trobiti, sicer svoje jim pomoči nočejo več dodeliti. Vsa Evropa enake puške in kanone mora imeti, kajti le tako bo dalo komunizem se zatreti. Tukaj zopet prste imajo zraven ameriški magnati, ki na vsak način hoteli svojo robo bi prodati. Zgleda, da se je človeštvo prav samo zato rodilo, da bi se lahko med sa,bo postrelilo in pobilo. Tisti, ki smo miroljubni, bomo vse moči napeli, da preprečimo za vedno, da bi ubijalci uspeli. Dosti je krvi prelile, dosti bilo je trpljenja, zadnji čas je, da že enkrat vojna vihra v svetu jenjg. Naj atomska energija v dobrobit človeštva dela, potlej bom te energije tudi jaz zelo veseUi. Dokler pa mi le grofijo, da me atomi pokončajo, izumitelji kar sami naj doma jih v škatlah imajo! Te pozdravlja Tvoja Juca. * * * Želja upokojenca «Zadnjič se m] je sanjalo, da sem kasarna», je pravil tržaški upokojenec. «Oh, če bi bilo to res, bi bilo lepo; polem bi se gotovo našel kak kredit zame!» Pravilna razdelitev Listi javljajo: V Tangerju v Severni Afriki se postavlja mogočna ameriška radijska postaja, ki bo imela nalogo, da širi ameriške vesti po južni in južnovhodni Evropi. istočasno javljajo listi, da so si zgradili črnci v Binnighumu. v ameriški držav, Alabama svojo radijsko postajo. Te dni pa je dospel na lice mesta avtomobil, iz njega je stopilo pet belcev, ki so položili zaboj razstreliva pod veliko jekleno anteno ter jo pognali v zrak. Morala: Svoboda ni potrebna lam, kjer ima že itak patentirano domovinsko pravico. Ameriški črnci naj bodo srečni, da uobijo orožje v roke, ko £>o spet kje v svetu nekoliko počijo Bolj potrebno je, da se glas svobode drugod širi. — In ko bo nova radijska postaja v Tangeru nastopila s prvo svojo oddajo, naj ne pozabi začeti s temle stavkom: «Poglejte, ljubi Evropejci: Amerika je svojim lastnim državljanom v Birmighamu v državi Alabama pritrgala radijsko postajo, da jo lahko nudi Vam, ki sle je potrebni, ter Vam oznanja glas Amerike, glas svobode! — - — Novo orožje kominformistov v občinskemu svetu Stari oče in vnuk STARI OCE: «Le pridno sc uči, vnuk moj, da boš kaj znal; ko končaš šole, boš šel v službo. Dolga leta boš delal in se potil, potlej pa te čaka na stara leta zasluženi pokoj. VNUK: Kaj pa pokojnina? STARI OCE: No, do tedaj bo morda tudi glede pokojnine v Trstu že kaj urejeno. VNUK: Veš kaj, prav počasi bom študiral, tako da pridem čim pozneje do pokojnine. . - 1 fmmtv Tmmi.smsm C! QMlAM M msmM. mmucusHO TAJNIŠTVO. /: b STARI OCE — pa na to ni vedel kaj odgovoriti. Morda bi našel kakšno pripombo dr. Palutan? Še ena o Rikotu Riko je zdaj mestni svetovalec tržaški. Riko je zdaj važna oseba, njegov položaj je zdaj tak, da venomer čuti potrebo, da izboči svoja junaška prsa, se udari po njih in vzklikne; «Mi smo mi!» — Ne morda: «Jaz sem jaz!», temveč pravilno: «Mi smo mi!» Za visoke dostojanstvenike je edino pravilna množinsku oblika, kadar govorijo o syoji prevzišeni osebi. Le spom-‘nimo se listih časov, ko so se objav. Ijali odloki, razglasi, ukazi, odredbe in slično s temle uvodom; «Mi, Franc Jožef, po božji volji cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski itd. ukazujemo odrejamo...». In še ena okolnost je značilna za take prevzvišenike: Ni jim treba nositi denarja s seboj. Čemu tudi? . Saj za njimi stopa osebni blaga j-i nik, in če lega ni, zadostuje njihovo'' dostojanstvo, ki jamči, da bo vsè' bogato, recimo kar naravnost: kraljevsko plačano. Znana je n. pr. Zgodba, kako je blagopokojni duce kupil nov avtomobil za eno liro. Na dostojanstveni lestvi Riko sicer ni dospel še do tiste visoke -stopnje, kjer se lakorekoč človek izgublja v oblakih, tako da Se navadnemu zemljanu kar zamegli, ko pogleda navzgor. Ampak tako daleč je Riko že, da včasih Izreka =3 v množini seveda — besede: «Mi smo mil» (Zlobni jeziki pripovedujejo tudi, da je tedaj, ko je šel «La* voratore» med pokojnike, tragično dejal: «Gremo v maloro!» — toda ta vest ni potrjena, čeravno je množinska oblika pravilno uporabljena). In nadalje se Rikotu že včasih dostojanstveno pripeti, da gr« od doma brez denarja. Tako je oni dan stopil v trafikOi kupil škatlo vžigalic ter dodal: — Ampak denarja nimam pri se' bi. Saj me boste počakali, kaj ne-— Seveda bom počakal. Poleg množinske oblike in brez-denamosti je še ljudomilost tretja važna lastnost prevzvišenikov. In tako je Riko ljudomilo vprašal.: — Kaj pa, če ta čas umrem? te: Ne bo nobene škode za tako malenkosti — je odgovoril trafikant.