Največji ainvanstl 'edalk v Zdmienib Drla vab Izhaja vaak torek Ima 18,000 naročnikov y Naročnina: Za člane, na leto__9044 Za nečlane________.$1.80 Za inozemstvo -$3.00 NASLOV uredništva in npravnlMrsI 8117 St. Clair A ve. Cleveland, O. Telefon: Raadolph 3*11. "GLÀSILO" 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, a Weekly ln*5? Unite?States of America. Sworn circulation 18,000 loaned every Tuesday Terms of aubscription: Per members yearly „.$0.84 For nonmembers ______$1.80 Foreisn Countries ____.$3.00 Telephone: Randolph 3012 ......................................... j official organ i — OF THE GJtAND'CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION - Entered as Second-Clsaa Matter December 12th, 1023 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1812. ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. CLEVELAND, O., 6. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1927. 25-letnica slov. fare ja nad 700 otrok. Podučujejo jih čč. sestre sv. Dominika iz Adrian, Mich. Poleg tega je Father Oman pred par leti dal sezidati kapelo nove cerkve, ki je danes samo še v pritličju. Pričakuje se, da bo ta stavba v doglednem času zrastla v sijajno hišo božjo, katero naši Newburžani zelo potrebujejo. Kaplani ali pomočniki pri cerkvi sv. Lovrenca so bili sledeči: Rev. Miklavčič, sedaj frančiškan nekje v državi New Jersey, Rev. Bombach, sedaj župnik v Barberton, O., Rev. Weber, sedaj župnik na slovaški fari v Clevelandu in Rev. Albin Gnidovec, nečak škofa Gnidoveca, ki z vso vnemo sedaj opravlja svojo službo. Iz fare sv. Lovrenca se je že 12 Slovenk posvetilo redovni-škem stanu; tako je izšel iz te fare tudi prvi slovenski odvetnik v Clevelandu Mr. John Verhunc, in zdravnik Dr. Per-ko; slednji je obiskoval domačo farno šolo. Prihodnje leto bo pa ta fara dala še enega slovenskega zdravnika in sicer Mr. Ferfolija, ko dovrši svoje študije na univerzi v St. Louis, Mo. Fari BV. Lovrenca zelo napreduje tudi v društvenih oai-m Naša KSKJ. ima ondi tri cvetoča društva; št. 63, 146 in 150, ki so dobila v minuli jubilejni kampanji več nagrad. Dalje je v tej fari zelo veliko društvo Najsv. Imena, Bratovščina Presv. Rešnjega Telesa, močna Dekliška Marijina Družba, in Društvo cerkvenih strežnikov. Našim vrlim in vnetim fara-nom v Newburgu iskreno ča-stitamo k 25. letnici obstanka fare z gorečo željo, da bi kmalu obhajali veliko slavnost svoje do cela dograjene nove cerkve! —V torek zjutraj ob 3. uri je umrl v mestni bolnici za su-šico rojak Jakob Čampelj v starosti 47 let. Ranjki je bil doma iz vasi Laze, fai^i Hinje, Dolenjsko. V Ameriko je dospel pred 24. leti. Tu zapušča ženo in štiri hčere, v starosti deset do petnajst let. Bil je član društva Sava, št. 87 S. S. P. Zveze. Počivaj v miru! Preostalim sorodnikom naše iskreno sožal je! —Zadnjo soboto 27. avgusta se je prvič oglasila teta štorklja pri družini John Braniselj, 1142 Norwood Rd. Za prvi obisk je štorklja pustila dvojčke, dve hčerki. Mati in hčerke so zdrave. Naše iskrene častitke! Uradno porcčilo o rezultatu spiOŠnega glasovanja glede nakupa ali gradbe novega Jednoti-ncga doma smo prejeli dne 2. septembra popoldne. Ker se ob sobotah v tiskarni dela samo štiri ure in ker je bila tiskarna na Delavski praznik zaprta, ni bilo mogoče stvari nastaviti za današnjo izdajo. Soboto dopoldne se je rabilo le za zaključek vseh strani in popravek adre-aarja. Radi tega navajamo le glavne številke o izidu glasovanja; natančno uradno poročilo, kako so g.asovala posamezna društva, sledi pa v prihodnji izdaji. Glasovanja se je udeležilo 9?. krajevnih društev, 81 društev pa ne. ZA je bilo oddanih 2,985 glasov, PROTI pa 2,375; torej je večine za 610 g4a?ov. Opomba. Citajte uradno pojasnilo brata glavnega predsednika v zadevi zaključka splošnega glasovanja, koje je priob-čeno na šesti strani današnje številke. Policaj pred poroto. Detroit, Mich. 1. sept. — Za danes je bila sklicana koroner-ska porota, da dožene vzrok streljanja policaja John Fitz-patricka, vršečega se včeraj pred nekim hotelom in kojega žrtev je postal 20 letni Charles Javor iz Clevelanda. Javor je s svojim prijateljem J. Stonerjem sedel v nekem avtu pred hotelom ter opazoval mehanizem stroja. Na lice mesta došli policaj je menil, da nameravata ta fanta avtomobil ukrasti, vsled česar jima je velel dvigniti roke kvišku. Stoner je policaja takoj ubogal, toda Javor pa ne. Ko je z desnico zamahnil po strani, ga je policaj ustrelil v prsa, da je na mestu izdihnil. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE Potem prostovoljnih darov v pomoč vsled premegarske stavke prizadetim sobratom nabrala se je gotova vsota denarja. Zato se pre3i tajnike krajevnih društev, da naznanijo na glavni urad imena članov, ki so vstel omenjene stavke brez dela in ne morejo plačevati mesečnih ases-mentov. Pomoči najbolj por trebnim se bo z nabranim denarjem pcmagalo plačati mesečne asesmetite v kolikor b» nabrana vsota denarja dopuščala. Z bratskim pozdravom. JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Jugoslovanski katoličani v Pragi. Praga. 16. avg. Snoči je dospelo v Prago 340 katoliških Jugoslovanov pod vodstvom Škofov dr. Jegliča in grško-katoliškega škofa Njaradyja. Na kolodvoru jih je pričakovalo veliko praških katoličanov. Oficielno sta jih pozdravila škof dr. Sedlak in minister dr. Hodža, kakor tudi zastopnik češkoslovaško-jugoslovan-ske lige. Danes je na mestnem magistratu sprejel goste dr. Baxa. Za njegov pozdrav se je zahvalil škof dr. Bonefa-čič. Po sprejemu v mestni hiši so gostje položili venec na grobu neznanega vojaka. Zatem so si ogledali zanimivosti mesta Prage, nekateri pa so se odpeljali na grob sv. Vacla-va. Rci'. John J. Oman 25-LETNICA NAJVEČJEGA DRUŠTVA J. S. K J. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 J. S. K. Jednote, Cleveland, O., ki stopa v ospredje kot največje društvo označene Jed-rote, je obhajalo minulo nedeljo, dne 4. septembra 25-letnico svojega obstanka. K temu društvu spada tudi mnogo članov naše K. S. K. Jednote in dva glavna uradnika. Slavnost se je vršila v Slovenskem Narodnem Domu s sijajnim banketom in plesom. Te prireditve sta se udeležila tudi glavni predsednik J. S. K. Jednote Mr. Anton Zbašnik in glavni tajnik Mr. Joseph Pish-ier. Uredništvo našega lista izreka označenemu društvu iskrene častitke! Žrtve poklica. Timblin, Pa. 1. sept. — Ko so uslužbenci Penn telefonske družbe nedaleč od tukaj čez neko dolino napeljevali telefonsko omrežje, so prišli vsled neprevidnosti v dotiko z živo električno žico, močno 33.000 voltov. Pet izmed monterjev je bilo na mestu ubitih. Ko je to nesrečo opazil njih tovariš Raymond Smith, stoječ na bližnjem drugu, jim je prihi-tel na pomoč, da jih oprosti, toda tudi njega je električni tok usmrtil. Mrtvi so: .R. Smith, Waren Barnett, R. Curry, David Dunmire, Lloyd Schaeffer in Blair Joiner. Plavajoče gledališče. Neka družba je opremila veliko, čolnu podobno potniško ladjo "Sensation" v moderno kino gledališče. Sensation pluje po reki Mississippi in se ustavlja v vseh pristaniščih. Ima svoje igralsko osobje svoj orkester in prostora za 1000 gledalcev. Sodnik Thayer zbolel. Worcester, Mass. 1. sept. — Znani sodnik Webster Thayer, ki je nedavno potrdil smrtno obsodbo anarhistov Sacco-Van-zettija, je zbolel, da mora ostati v postelji. Zdravniki navajajo za vzrok bolezni prehlad in nervoznost. Čudežen studenec. Tiffin, O. 1. sept. — Ko je okrajni šerif opravljal svojo službo v bližini farmarske naselbine Bloomville. nedaleč od tukaj, je na vrtu farmarja E. Shooka naletel na Čudežen studenec, iz katerega je po cevi izvirala fina domača viška. Radoveden šerif se je hotel prepričati od kod ravno prihaja po navpični cevi dragocena tekočina. Končno je naletel na v zemlji zakopan večji sod, in uganka je bila rešena. Lastnik tega protipostavnega studenca je bil aretiran. StVE£4Š «iGULAToa K. S. K. JEDNOTE, 6, SEPTEMBRA, 1927. in kako,ste vidili u Glasilu, da je lepa priljika: prosta pri-stupnina za odrastle članove, pak pripeljajte svaki svoga prijatelja u naše redove kad vam se isto nudi priljika: prosti pristop. Sada opominjam sve, koji du-guju svoje asesmente društvu, da podmiriju na dojdučoj sjed-nici bez druge opomene, inače se budu krivili na suspendaciji. Bračo i sestre! Slabi su časi; ali ipak se moramo za ono po-briniti, šta znamo da nam najviše koristi in pomože u naši bjedi i njevolji: Još bi opomenio bračo na složno djelo za novo članstvo. Eto vam ljepe nagrade bez velike muke. Za pet novih članov ili članic $6 v zlatu; isto za decu. Uz bratski pozdrav Matt Brozenič, tajnik. vsebina teh vrstic bolj osebna, vendar upam, da jih boste kot večletni čitateljici Glasila in članice naše Jednote priobčiti: Dne 80. julija sem se zopet podala na obisk, oziroma na počitnice v nepozabno mi Minnesote. Ob 6. uri zvečer smo z vlakom zapustili Chicago, in ob 8:80 zjutraj že dospeli v Duluth, Minn. Ker je sedaj po železnem okrožju promet z busom zelo razširjen in prikladen, sem se tudi jaz z istim vozila in srečno dospela ob 10:80 na cilj v Eveleth k moji sestri Mrs. Jerome, prii kateri stanuje tudi moja ljubljena mati. To vam je bilo veselja pri zopetnem snidenju; zatem sem ves čas stanovala pri označeni družini; zatorej lepa hvala Mr. in Mrs. Jerome. Oglasila sem se tudi dostikrat pri moji sestri Mrs. Za-krajšek, kateri izrekam tudi lepo zahvalo za vso gostoljubnost in postrežbo. Oglasila sem se dalje pri številnih mojih starih prijateljicah in znankah, in smo bile vse vesele zo-petnega snidenja ko smo se pozdravile. Obiskala sem tudi mojega brata in sestro Mrs. Boitz v Elcor, Minn. Hvala jim za postrežbo. Mesto Eveleth je pa že res postalo lepo mesto; tako je vse moderno urejeno, da mora človek kar občudovati; posebno še slovenska cerkev dela na tujca imeniten utis ker je tako krasna. Le škoda, da je v tem mestu glede delavskih razmer slabo, ali da se delo težko dobi, vsled česar se morajo ljudje drugam seliti za kruhom, če nočejo težko delati v rudniku; saj drugega dela tam ni. Drugače se pa naše ljudstvo tam zabava prav po domače. Prireja se parties, veselice itd.; pa s tem pozabijo ves trud ki ga prenašajo. V tem se vidi, da lepo in složno sodelujejo skupaj. Le tako naprej, pa bo mesto Eveleth čez čas eno izmed prvih mest na Iron Range. K sklepu vas vse lepo pozdravljam in vam kličem: Na zopetno svidenje, če Bog da, — zopet drugo leto! Mr». Mary Anzelc. CUNARD UNIJA Prire da «• 11, koliko bi bilo pač v tej straš- župan ni vedel imena «««ove-ni uri molitve storjene, tako je ga druga' Morda bom 0 pnllkl pa bilo groza slišati te divje še kaj P°izvedel 0 Tonetu, ako ljudi. — To je trpelo dvanajst M ŽUpanU P°SreČi najti ne" dni. Mi vsi smo bili bolni in kaj njegovih pisem, ki jih hrani smo ležali, le Janez je bil zdrav, v družinskem arhivu, da nam je stregel, kuhal in vse. Kranjski Pirci so prišli iz Ne vem, kaj bi bilo, če bi njega Tolminskega. So tedaj le v ne bili imeli. Drugi so v enem Imenskem sorodstvu z misijo- tednu vstali, jaz pa sem mogla narjem pircem> ki Je Kamničan še zmiraj ležati . . . Sedem in pa Prav kamniški "purgar," ne trideset dni smo bili v barki in pa iz Godiča Pri Kamniku, ka- potlej smo šli na suho v Neu- kor se je dosleJ Pomotoma mis- jork. Tam nam je bilo vse lil0' V kamniški krstni knjigi praznično oblačilo pokradeno ..." berem- da Je bil rojen na Šutni (Novice leta 1856). (predmestje Kamnika, kjer sto- Pirc je pa očetovsko oskrbel ji župna cerkev> kot s*n J*r- družino svoje sestre. V pismu neia m NeŽe r°jene VavP°tič- 12. maja, 1860, piše svojemu V dekanijskem arhivu v Kra bratu Rev. Šimnu Pire, usmilje- nju sem našeI 16 Bara&ovih, 10 nemu bratu v Gradec: Pirčevih in eno Antonino pismo, "Sestra Polona, ki tukaj v dr- deloma v ^malu, deloma v žavi Minnesota pri sv. Jožefu prepisu' iz katerlh sem P°bral ob Saint River-u s svojo der. marslkatero dragoceno zrno žino živi, je prav zdrava in ve- Nekaj mi jih je pri tem priču" sela. Pridobil sem ji prav do- J0Čim splsu prav prišl°' drugi bro posestvo 160 oralov zemlje. |pridejo še na vrsto-jo z dobrim stanovanjem, živi- -o- B&rnum, veliki ameriški "showman." iz Življenja dromedarja no, orodjem in semeni, in živežem dosihmal prav dobro osker-boval . . . Zamore pa ona vse dobre leta obilšek svojih pridel-1 Kako velika pridobitev bokov za letnih 2,000 goldinarjev do avtomobilske zveze skozi spečati." puščavo, bo znal ceniti le tisti, Kaj je bilo pozneje z njo in kdor bo poznal vse prijetnosti njeno družino, nisem mogel več jn neprijetnosti, ki jih nudi kaj prida zaslediti. Le to sem dromedar svojim gospodarjem, se našel v nekem njenem po-|Med vsemi domačimi živalmi ročilu uredniku "Danice," dne 8. julija, 1878, da jo je huda in dolgotrajna bolezen obiskala, ter najbrž kmalu potem tudi spravila. Pravi, da že mesece ni tako uporne in muhaste živali kakor je ravno ta. Res je sicer, da je zadovoljen z vsa koršno hrano. Ako ni sveže ze- lenjave na razpolago, je zado-ne more drugega zavžiti kot voljen tudi g suhjmi yejami> § malo kruha in mrzle vode ali Llamo> fa če končno ničegar pa kropa, vsled cesar vedno bolj d ne more dobjti se slabi. 1 O Tonetu Pire sem v nekem Rev. Cebulovem poročilu "Danici," z dne 30. avgusta, 1859 zasledil malo notico. Od Niagara slapov piše: "Vrli sin kranjskega mesta, naš rojak Lorenčkov Tone Pire, me je prsrčno sprejel v New Yorku in mi neznano stregel, me vozil in vodil po mestu in imel za me velike stroške želel me je več tednov pri sebi imeti." Obrnil sem se na župni urad v Kranju, če mi more dati kake podatke o njem. Gospod dekan Anton Koblar mi je takoj prijazno odgovoril, da je bil Tone Pire rojen v Kranju dne 14. junija, 1826. Točasni župan v Kranju, g. Ciril Pire, da je njegov nečak. Radovednost, če on kaj ve o svojem stricu, zraven pa še g. dekanovo poročilo, da se v kranjskem dekani j skem arhivu nahaja nekaj snovi za ameriško misijonsko zgodovino, sta me osebno gnala v krepča tudi z jermeni, vrvmi in sličnim blagom, ki ga kje potrga. Najbolj čudno je še to, da more jesti in žvečiti liste mimoze, ki so vsi posuti s tankimi in ostrimi bodicami, ki prebodejo tudi usnjate podplate. Toda kljub tej dobrini, ki pa je tudi edina, ima dromedar samo slabe lastnosti. Vsakega tovora, ki mu ga hočejo naložiti, se brani s tem, da pri tem neusmiljeno rjove in tuli, da bi se ga vsak kamen usmilil. Ako hoče kdo dromedarja zajezditi, mora z enim skokom skočiti v sedlo, ker se dromedar takoj, ko začuti kaj tujega na svojem hrbtu, sunkoma dvigne. Zato imajo začetniki mnogo težkoča pri jezdenju dromedarja. Njegova hoja je taka, da povzroči vsem onim, k niso vajeni in ki imajo slabe želodce, morsko bolezen. Ziblje se namreč pri hoji neprestano tako kot ladja na razburkanem morju. Jezdeca Tekom petdesetih let je bil Phineas Taylor Barnum glavni zabavnik Amerike "Knez hum-buga," kot so Barnuma nekdaj nazvali, je v svojem življenju doživel neštevilo burnih momentov. Bil je večkrat denarno na vrhuncu in kmalu potem zopet brez denarja, ali vsaki-krat je znal zopet priti do bogastva potom mojstrskih potez. Znal je šegetati ljudsko radovednost in ni niti obotavljal izrabljati humbug. V svojih pismih pa se je razodel tudi kot velik razkrivalec humbugov na mnogih poljih človeške delavnosti in nekolikokrat je celo sam postal žrtev svoje lahkovernosti. Od Barnuma izvira slovita fraza, "da se po en bedak (sucker) rodi vsako minuto, katera fraza se dostikrat nado-mestuje z bolj uljudnim izrazom "Barnum je imel prav. Ali vzlic temu je bil Barnum i vse prej kot ciničen šarlatan. Bil je mojster oglaševanja in ljubil je šumno publiciteto. Rodil se je kot sin gostilničarja v Connecticutu in je že kot deček pokazal svojo posebno nadarjenost. Prodajal je loterije, potem pa ilustrovano biblijo. Kasneje s^ je združil fc nekim, ki je izdeloval mazila za rast las na plešah. Ko je bil 20 let star, začel je izdajati časopis v Danbury, zapletel se je v razne pravde radi raz-žaljenja časti; ena izmed njih je končala z zaporom 60 dni. Leta 1842 se je zmislil, da bi se dalo dobro zaslužiti z razstavljanjem človeških in živalskih kuriozitet. Njegova prva uspešna izložba je bila črnka, ki jo je oglaševal kot 161 let staro in kot nekdanjo suženjko Washingtonovega očeta. Kasneje se je dognalo, da je krat-komalo podvojil njeno starost, ali izložba mu je prinesla mnogo denarja. Za svoj "American Museum" je Barnum izbral kot glavno atrakcijo petletnega pritlikavca, rojenega v Bridgeportu, ki je bil dva čevlja in eno inčo visok in je vagal le 15 funtov. Dete je zaslovelo po vsem svetu pod imenom "General Tom Thumb," ki da je 11 let star in je ravnokar prišel iz Angleške. Barnumov muzej je postal najbolj popularen newyor-ško zabavišče", razstavljenih je bilo v njem mnogo "freaks" in kuriozitet, resničnih in neresničnih. Prvi "Punch and Judy Show in druge atrakcije so bili trenirani psi, plesalci na vrvi, avtomati, debeli otroci, orjaki in enake kuriozitete. Leta 1847 je Barnum pregovoril proslavljenega "švedskega slavčka," pevko Jenny Lind, da je Barnum iz potujočega cir-kusa in nekolikih menažerij kombiniral ogromni cirkus, "The Greatest Show on Earth," ki še danes obstoja, kakor prav dobro vedo vsi otroci v Ameriki in menda po vsem svetu. Za Barnumovega življenja je prihod njegovega cirkusa v vsako nekoliko večje mesto po-menjal praznik, ki se je primerno proslavljal. Na smrtni postelji je Barnum izjavil, kako mu je žal, da ne bo mogel čitati članke v časopisih ob njegovi smrti — kar je značilno za človeka, ki je toliko ljubil publiciteto. Ob enem je dal navodila za jako enostaven pogreb, češ da je imel zadosti parad tekom petdesetih let svojega delovanja. ŽIVLJENJSKA DOBA POSA. MEZNIH BAKTERIJ. Eden najbolj zanimivih problemov je ta, koliko časa so bakterije še zmožne življenja, potem ko so že usmrtile svojo žrtev. S tem se je najbolj intenzivno pečal znani bakteri-olog dr. Klein, ki je opazoval življenje teh mikroorganizmov direktno na razkrajajočih 6e mrhovinah. Dognal je, da so bacili, ki povzročajo gnojenje, iz družine staphylokokkov, zmožni še 28 dni samostojnega življenja potem, ko se je gnojna rana že zacelila. Bacil kolere se more razplojati še 19 dni po smrti svoje žrtve, po 28 dneh pa že tudi sam pogine. Isto velja za bacil tifusa, dočim živi bacil kuge samo še 17 do 21 dni. Najprej pogine pa bacil tuberkuloze, ki sam brez svoje žrtev skoraj živeti ne more, še manj pa se razplojati. Iz tega lahko sklepamo, da so bakterije po prestani bolezni oziroma smrti svoje žrtve, ki se nahajajo bodisi v zraku ali pa v prahu na tleh, še 3 do 6 tednov nevarne, da zopet okužijo človeka. Kako se bodo popravljali priimki. Na goriškem županstvu je izložen prvi seznam prošenj za popravo družinskih imen v smislu novega zakona. Omeniti je treba, da gre zaenkrat za popravo na prostovoljno zahtevo nosilca imena, torej ne za prisilne poprave, ki jih prefekt diktira. Da si bo javnost lahko ustvarila sliko, kako se bodo Gorenjsko metropolo. Nisem sPloh ne ubo«a in ravna ved" se kesal. O Tonetu Pire mi je no nasProtno njegovi želji. Na njegov nečak povedal, da jo je to so domačini že tako vajeni, po v dokončanih gimnazijskih da ukazujejo živali ravno nas-štujah mesto v "lemenat," ka- Protno' kar žehJ°' da u«odl kor so pobožni stariši želeli, v Potem nJlh želJi- Vode ae ta" Ameriko popihal in se v New ko da &a Je treba 8 sil° Yorku vstanovil. Nekaj časa si pripraviti do tega, da prebre-je hotel z importom starokranj- de reko. Ker ne zna plavati, skih izdelkov zagotoviti eksisten 2a čez večJe reke takorekoč co. Celo takozvani "mali kru- preneseja. Eden ga vleče z hek" je spravil čez morje, ozi- vrvj°, ki jo je ovil okoli glave roma ga začel po starokrajskem dromedarja, najprej v vodo, receptu izdelovati. A to se mu da mu tal zmanjka pod noga-ni obneslo. Potem je pa z ne- mi, tedaj ga prednji, ki se na-kim drugom na Long Islandu haja v čolnu, krepko prime za ustanovil tovarno za kemične glavo, zadnji pa za rep in ga izdelke. Ta je jako lepo vspe- tako prenesejo čez vodo. Ne-, vala, tako da je Tone postal kateri samci-dromedarji so ce-imovit mož. Za seboj je poteg- lo tako neugnani, da grizejo nil in v svoji tovarni zaposlil še vsakogar, ki se jim približa, svoja dva brata, Emanuela in celo svojega gospodarja. priimki spreminjali, hočemo nase je tam predstavljal vesti obliko novih in starih priimkov, za katere se zahteva poprava: Dr. Prinzig Corrado v Princis; Bisiach (prej pač Bizjak) v Bisiachi; Vodopivec v Bevilaqua; Gasperizh v Gas-peri; Urbaneich v Urbani; Sa-bez v Saba; dr. Sturnig Eduar-je prišla v Ameriko na turne- do v Sturni; Galeusig v Galli-Pogodil se je za 150 nasto- ussi; Wedrai v Verrv; Toncich v Tonsi . Dornik v Dorini; Braunstein v Roccabruna. Kakor se vidi, sta priimek Vodopivec (še prej Vodopivec) in Braunstein doslovno prevedena v italijanski jezik. V Trstu še ni takega seznama. Gorica je torej bolj napredna. jo. pov po $1,000 za vsak večer nekaj, kar je bilo do tedaj nezaslišano. Obisk slavne pevke je imel ogromen uspeh, da ga Amerika še danes pamti. Vstopnice so se prodajale na dražbi in prinesle enkrat celo $650 za en sedež. Leta 1871 AMERIŠKA JUGOSLOVANSKA ZVEZA V MINNESOTI. Ustanovljena v Eveleth-u dne 25. oktobra 1923. Organizacija za razširjati prijateljstvo, uobrazbo, edinost, in pravi duh ameriške demokracije. Predsednik: JACOB A. AMBROZICH, Eveleth, Minn Prvi podpredsednik: ANTON LOPP, Gilbert, Minn, i Drugi podpredsednik FRANK JENKO, Ely, Minn. Tretji podpredsednik: FRANK MAHNICH, Aurora, Minn Glavni tajnik: JOHN MOVERN, Duluth, Mrnn Blagajnik: LEONARD SLOBODNIK, Ely, Minn. Zapisnikar: JACOB MUHVICH, Gilbert, Minn. Nadzorni odbor: LEO KUKAR. Gilbert, Minn. JOSEPH STERLE, Chisholm, Minn. NICK FURYANICH, Virginja, Minn. JOS. KOMATAR, Ely Minn. GEO. KOTZE, Eveleth, Minn. Korespondenca naj se pošilja na glavnega tajnika Zveze: ' John Movern-a 412 — 12th Ave„ E. Duluth, Minn. ...........................wir K. S. K. S m [«HiHiiniip JEDNOTA minulim Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1804. Inkorporircaa ▼ Jett««. * državi Illinois, dne 12. januarja, 1888. GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. Solventnost aktivnega oddelka znaia 100.61%; solventnoot mladinskega oddelka znaša 14026%. Od ustanove od 1. julija 1927, znaSa skupna izplačana podpora $3,018,073.00 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: ANTON GRDI NA, 1053 E. 62nd St., Oo*«land, Oble. I. podpredsednik: JOHN GERM, 817 East C St., Pueblo, Colo. 1!. podpreds. MRS. MARY CHAMPA, 311 W. Poplar St., Chlaholm, Mian. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, ID. Pomožni tajnik: STEVE G. VERTIN, 1004 N. Chicago St., Joliet, DL Blagajnik: JOHN GRAHEK, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. Duhovni vodja: REV. KAZIMIR CVERCKO, 2618 W. St. Oalr St. Iadlaaa. poli s, Ind. Vrhovni zdravnik: DR. JOS. V. GRAHEK, 612 Grant St, Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR; MARTIN SHUKLE, 811 Ave. A., Eveleth, Minn. LOUIS 2ELEZNIKAR, 2112 W. 23rd Place, Chicago, III. FRANK FRANCICH, 5405 National Ave., West Allia, WIo. MIHAEL HOCHEVAR, R. F. D. 2, Box 59, Bridgeport, Ohio. MRS. LOUISE LlkOVICH, 9511 Ewing Ave. So. Chicago, I1L FINANČNI ODBOR: FRANK OPEKA SR., 26—10th St., North Chicago, I1L FRANK GOSPODARICH, Rockdale, P. O., Joliet, 111. JOHN ZUL1CH, 15303 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: JOHN DECMAN, Box 529, Forest City, Pa. JOHN R. STERBENZ, 174 Woodland Ave., Laurlum, Mick. JOHN MURN, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. MATT BROZSNIC, 121—44th St., Pittsburgh, Pa. RUDOLPH G. RUDMAN, 285 Burlington Rd., Forest Hills, Wilkinsburgh, Pa. UREDNIK IN UPRAVNIK "GLASILA": IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vsa pisma in denarne zadeve .tikajoče se Jednote, naj se poiiljsjo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. NAŠI ŽOGOMETNI IGRALCI Dasiravno gre letošnja sezona najlepše ameriške športne igre (baseball), že h koncu, se s tem člankom tudi jaz enkrat oglašam in poklanjam te vrstice v počast vsem žogometnim igracem naše K. S. K. Jednote. Ideja o žogometni ligi K. S. K. Jednote je bila sprožena pred štirimi leti na konvenciji v Clevelandu. Tedaj je vnet prijatelj žogarjev, brat Frank Opeka iz Waukegana predlagal uvedbo iste po nasvetu in želji že tedaj obstoječega "teama" v VVaukeganu. Sprva je bilo zanimanje za to igro v okvirju Jednote bolj skromno. Šele lansko leto je stvar do cela dosegla svoj uspeh, ko se je v našem Clevelandu vršila prva igra za prvenstvo med našimi žogarji. Letošnjo sezono je postalo vse bolj živahno v tem oziru, kajti sedaj imamo že enajst organiziranih igralnih skupin (teamov) širom držav, ki javno nastopajo kot igralci žo-gometne lige naše K. S. K. Jednote. Omenil sem že, da postaja zanimanje za to igro tudi med nami vedno večje. Zdaj smo prišli do tega, da se za baseball navdušuje že vse, staro kot mlado. Mladi strastno igrajo, stari jih pa z zanimanjem opazujejo in navdušujejo. Pri tem moramo \ix>stevati tudi naš mladi nežni spol, ki se rad udeležuje teh iger. Naši fantje jim pravijo "rooters." Kdo, ali le malokdo izmed nas se je zanimal pred leti za žogometne igre. Mnogi izmed nas smo godrnjali nad sinovi, ki so premetavali žogo sem in tja in tekali okoli kakor da bi šlo za Bog zna kakšne koristi; mrzilo nas je tako dejanje in marsikatero opazko smo naredili napram njim, češ žoganje je sama ameriška bedarija! Tudi jaz sem eden tistih, ki so me žogarji naredili čisto mladega in navdušili za igranje te igre! Ves navdušen opazujem igralce, ki tekajo in love po igrišču večkrat valjajo se v prahu, spodbijajo eden drugega na tla.....ič zato, ako mu žoga prileti v nos ali v rebra, koleno, prst in kamorkoli; naj se pokaže tudi kri, saj imajo seboj priprave kakor zdravnik; hitro ga obvežejo in zoi>et je v akciji. Mnogim se vidijo gola kolena razparanih hlač; nič ne de, razgreto srce samo strmi in črsto oko samo pazi, kam da frči žoga, da bo igralec dosegel svoj cilj! Ako je žoga zadeta, da sfrči v zrak, vse se zakadi po igri-iču, vsak se zadrvi v bliskoviti tek; večkrat se dva vržeta eden na drugega, trdeč: "jaz sem bil tukaj prvi," drugi pa trdi: "Žoga je bila prej!" Večkrat se kar na mestu vname hud boj; umpire mora razsoditi, kdo da ima prav. Dva mojstra, katera igrata največjo ulogo za zmago vsakega igralnega kluba sta: Oni, kateri žogo meče in oni, ki žogo lovi; od teh je vse odvisno, kakšen, da je uspeh. Kdor enkrat zapo-pade to igranje in da ima pred seboj oba kluba, ki znata igrati, nima nič bolj zanimive igre nego je žogometna igra. Ni čuda, ko večkrat čitamo koliko sto tisoč Amerikancev da se dnevno udeležuje iger profesionalnih žogarjev. Imel sem priliko videti in biti navzoč z našimi igralci na več igriščih, ki so se merili eden z drugim. Veselje jih je.opa-¿ovati, kako navdušeno se bore z vsemi svojimi spretnostmi, ki so zapopadene v tej igri; kako se razumejo med seboj, kako si izbirajo prave igralce, kadar se jim vidi potreba zmage ali jim preti nevarnost, da izgube; kako eden drugemu pomagajo, kako namiga vajo z očmi kam da¡ naj žogo udari itd. Vse to je tako mično ter vabljivo, da je opazovanje žogo-mente igre najbolj zanimiv čas. Videl sem, kako so stari možaki in ženske kričali, ko so videli, da je igralec dosegel svoj cilj; nekateri se dvignejo s sedežev in poskakujejo z vpitjem, da kar gromi; iz tega se da soditi kako zanimivo da je to igranje za onega, ki to opazuje. Drugače pa je za onega, ki igra.' Ta pa je kakor bi bil na peresih; oko se mu ne trene in ne gane, kakor mucka, ki čaka na miš pred luknjo, tako je z onim, ki čaka, kako bo sfrčala žoga; en sam hip pa je vse izgubljeno ali dobljeno; vse odvisi od gibčnosti in spretnosti igralca. Toliko o tem. Sedaj pa, cenjeni člani in članice (bratje in sestre), poglejmo še malo na okoliščine naših igralcev. Igranje samo na sebi je za igralce muka in trpljenje; s tem so pa v zvezi še ogromni stroški, o katerih se nam niti ne sanja. Zadnje čase sem imel priliko to poskusiti ter videti. Res je. da je veliko zabave za gledalce, tudi igralci imajo užitek, čeravno so tako utrujeni in umazani, raztrgani in zmučeni od igranja; v zadostilo jim je to ker imajo mlado kri in zdrava gibčna telesa; ko se malo ope rejo ter okrepčajo, so pa zopet vsi veseli. Druga težavna in najtežavnejša stvar je pa to, da igralci nimajo dovolj podpornih sredstev; to je zadeva o kateri sem bil namenjen, da spre- govorim bratom in sestram v poduk, nasvet in spodbudo. Mi moramo začeti gledati, da bomo pomagali našim mladim igralcem na noge. Moramo pravim! Ni drugače, mi moramo! Ko bi mi vedeli vsi, kako potrebno je to za naš naraščaj, kako dobro je to za naša društva, bi mi storili mnogo več v ta namen. Naši dosedanji časi se spreminjajo v pozabljivosti, mi postajamo stari, naši sinovi in hčere pa postajajo amerikanski ter se oklepajo tega, kar je Amerikancu priljubljeno. Ali jim moremo zameriti? Ali jim smemo oporekati- Ne! Mi jim moramo dati podporo ter spoštovanje! Oni navadno delajo dnevno v tovarnah, njih proste ure so jim pa za prosto naravno zabavo, kar jim krepi zdravje ter gibčnost telesa. S tem da igrajo, kar je poštena zabava zabavajo še druge, tako da imamo družabnosti ter zabavnosti v obilici. V tem se učimo vsestransko. Mi se učimo od njih njih duha, oni se učijo od nas pa našega; kjer igra sin, tam sta tudi oče in mati, sosedje in prijatelji. Ko vidijo naši mlajši sinovi, se jim tudi vzbuja želja do igranja in ko naši igralci nosijo na sebi imena naših društev, se dela reklama Jednoti. Priča sem bil, da se je vpisalo lepo število krepkih fantov v društvo, da je veselje jih videti, kar ne bi drugače nikdar prišli v Jednoto. Slednji bodo privabili druge za seboj, drugi zopet druge, in tako bo šlo z navdušenjem naprej. Tega sem se do dobra prepričal in radi tega to toplo priporočam krajevnim društvom, naj ista začnejo o tem razmo-trivati. Vsako krajevno društvo naj skuša, da si ustanovi svoj igralni klub ali team; kakor po letu odzunaj, tako lahko po zimi v dvoranah imajo svoje igre; to bo nas stariše in otroke držalo ter vezalo skupaj. Začetnikom moramo dati pomoči v denarju ter v besedi. Dvojno korist imamo od tega. Naši fantje bodo ostali doma"z nami in se ne bodo odtujevali vedno dalje od nas; eden drugemu bomo bolje privajeni, eden drugega bomo bolje vpoštevali in spoštovali. Lani in to leto je bila le še poskušnja in začetek, pa vendar je bil že velik uspeh dosežen. Zanaprej je treba začeti takoj s pripravami; treba je urediti primerna pravila, katerih se bodo igralci držali in vpeljali tak red, da bo vsem mogoče ugoditi jednako. To pustimo našim igralnim društvom v roke; kar mi zahtevamo je tole: K. S. K. Jednota želi, da se mladina nji pridružuje. Jednota bo rada od svoje strani storila vse, da pomaga fantom na noge ter da se organizirajo klubi. Krajevna društva pa naj na sejah bude in nagovarjajo mladino, naj imajo svoje posebne seje v ta namen, da se organizirajo; društva naj jim v prvi potrebi pomagajo, da si nabavijo obleke ter potrebno orodje za začetek; takoj potem se bo vsak veselil, da se je s takimi sredstvi pričelo. Bodočnost napredka naše Jednote je odvisen od naše mladine. To pa zamoremo doseči le onim potom, po katerih ona najraje prihaja; radi tega vporabimo vse, kar je mogoče, da jih pridobimo za se. Anton Grdina, glavni predsednik. Alkoholne pijače. Navadno : imamo v mislih samo vino, 'pivo in žganje, v resnici pa jih Je toliko vrst, da nimamo sploh nikakega pregleda, ako niso sistematič-' no urejene po svojstvih in po pridobljenih kakovostih. Alkoholne pijače se ločijo v tri glavne vrste. Prvo vrsto predstavlja vino. Beseda vino ne po-menja samo pijače, ki je napravljena iz soka vinske trte, temveč je kolektiven izraz sploh za vse pijače, pri katerih nastane alkohol iz sladkorja. Drugo vrsto pa predstavlja pivo, kjer se škrob pretvarja v alkohol. Ljudje pa niso zadovoljni z obema vrstama pijač, ker *se ne da pri teh doseči dovolj velik procent alkohola. Zato so si izmislili še tretjo vrsto pijač, žganje, kjer se potom destilacije nabere mnogo alkohola. Te pijače pa ločimo zopet v dve vrsti, v prvo spadajo vse one pijače, ki so napravljene že iz poživil samih kot na primer konjak iz vina, v drugo vrsto pa prištevamo vse ostalo žganje, kjer je prva faza še neužitna, kot na primer encijanovo žganje, ki ga kuhajo v alpskih deželah, rum, žganje iz krompirja itd. Za proizvajanje alkoholnih pijač služijo živalski in rastlinski produkti, vendar slednji v mnogo večji meri kot prvi. Od živalskih produktov služi pred vsem mleko. Kaba-rdini in kavkaška plemena delajo iz njega opojno pijačo kefir, Kalmiju, Burjeti in Kir-gizi pa kumis. Od rastlinskih produktov služi m$d, ki ga štejejo nekateri celo med živalske produkte. Najstarejše opojne pijače, ki so jih ljudje poznali, so bile napravljene iz medu. Maximus Tyrius poroča, da so že Sciti uživali take pijače. Ta pijača se imenuje "met", ki ima gotovo kaj zveze z našo slovansko besedo "med". O starih Slovanih pa vemo, da so poznali medico, to je pijačo, v kateri je tjilo primešane tudi nekaj moke. Med rastlinskimi produkti je ŽELITVE ŽIVALI. najvažnejše grozdje vinske trte, iz katerega napravljajo vino v ožjem smislu. Delajo pa tega tudi iz ostalih sadežev, ki vsebujejo dovolj sladkorja. V tropičnih krajih služijo zlasti palme za opojne pijače kot Phoenix reclinata, oljčna palma Elaeis guineensis, Mauri-tia vinifera in druge. Iz teh pridelujejo potem palmovo vino. V Mehiki je priljubljena pijača pulque, ki odgovarja našemu vinu. Mesnate liste Agave americana narežejo in naberejo izcejajoči sladki sok v mehove. Ta kmalu zavre in da okusno pijačo. Iz te pijače pa pridobivajo potem potom destilacije mexal, ki vsbuje mnogo alkohola ter odgovarja našemu žganju. Iz sladkornega trsa (Saccharum officinarum) pridobivajo žgano pijačo rum v ožjem smislu, ki ga je v naših krajih teško kje pravega dobiti. Po trgovinah dobivamo navadno tekočino napravljeno iz raznih esenc, ki je primeša-nega še mnogo čistega alkohola. Vse to so rumi v širšem smislu. Nadalje služijo sočne banane in ananas a naprav-ljanje opojnih pijač. Po Kitajskem in Japonskm, kjer imajo riža v velikem izobilju, delajo tudi iz njega alkoholne pijače. Na Japonskem je zlasti znana riževa pijača sake. Pivo varijo večinoma iz takih rastlinskih produktov, ki vsebujejo mnogo' škroba. To so predvsem vsa žita. Vendar pripravljajo v naših krajih pivo navadno samo iz ječmena, v centralni Aziji pa tudi iz prosa. V ostalih krajih služijo za pivo celo pšenica, rž in oves. V tem bi bile podane glavne vrste opojnih pijač, poznamo pa tudi še mnogo vari-jant, ki so nastale iz mešanja različnih pijač, ki prevzemajo od ene vrste boljšo aromo, od druge pa boljši okus, množina alkohola pa pri teh še bolj naraste. -o- Brez napak se nihče ne rodi; najboljši je tisti, ki jih ima najmanj. Horac Poleg ptic, ki nas vsako jesen zapuščajo, ne poznamo nikakih drugih selivcev več, ker teh slučajno ni toliko po naših krajih. Vse drugače pa je v polarnih in tropskih krajih. V polarnih krajih traja življenje komaj tri mesece. V tem času se vse razvije, razcvete in obrodi, živali se v tem razmeroma kratkem času strahovito razmnože, kar velja zlasti za nad vse nadležne komarje in za leminge, majhne glodavce. vsled tega hrane kmalu zmanjka in živalic se polasti nekak strah pred bližajočo se lakoto in neizogibnim poginom. Začenjajo se seliti v milejše kraje. Posameznim selivcem se pridružijo drugi, in tajco naraščajo krdela v neznanske množine. Kar spotoma želenega dobe, vse pokončajo. Navadno pa so hrane deležne samo prednje vrste krdel, dočim morajo vse ostale še dalje biti brez hrane. Ker se v zadnjih vrstah začne oglašati lakota, zato potiskajo te s silno močjo na prednje vrste, tako da preidejo končno taka krdela v neznansko brzino. Med potjo ne poznajo nikakih ovir, naj se jim stavi še taka zapreka. Reke preplovejo, griče prekoračijo, zidove preplezajo in ako ji htudi volkovi in lisice grabijo, jih ne ustavi, kajti skrb za hrano je mnogo večja. In zgodi se, da gre tako krdelo skozi vas in prepleza vse, kar jim pride na pot, ako so hiše, tedaj splezajo na vrh strehe in potem na drugi strani navzdol, ako so okna slučajno odprta, tedaj gredo pri enih oknih noter, preplezajo mize in stole ter gredo pri drugih zopet ven. Le malo lemingov pride končno do svojega cilja, vse drugo pogine iped potjo, ali vsled kužnih bolezni ali lakote ali pa jih pokončajo sovražniki. Vendar se' ta izguba naslednje leto prav nič ne pozna, ker se tako hitro množijo. Razumljivo nam bo sedaj tudi. zakaj kobilic-selivk ne ustavi na njih potu nobena zapreka in naj jih še tako pokončavamo. Tudi v tropih poznamo slične selitve. Po dežju namah ozeleni oaza in od vseh strani pri-hite antilope, žirafe, cebre in druge živali, da se napasejo in pogase žgočo žejo. Njih številu pa večkrat ne zadošča bujna vegetacija in v nekaj tednih ali celo dneh je pokončano vse. Ako ne pade v puščavi med tem zopet kaj dežja, si morajo drugje poiskati hrane, čut bližajoče se lakote naravnost podivja te sicer jako krotke živali. V silnem diru drvijo skozi puščavo ,da čimprej pridejo skozi neizmerne daljave do hrane. Nobena sila ne ustavi take divjajoče črede. Ne zadrži jih človek, ampak ga po-mandrajo, ne strašijo se leva, ker si privošči samo eno žrtev izmed njih srede. Pri teh selitvah so razdalje, ki jih napravijo živali še precej majhne, ako jih primerjamo z onimi, ki jih napravijo kiti in tjulenji. Neredko napravijo pot, dolgo za četrt celega zemeljskega obsega in to v zelo kratkem času. Ne smemo pa šteti med selivce velike netopirje, ki jim silna hitrost dovoljuje, da si zbirajo hrano v enem dnevu na različnih zelo oddaljenih krajih. Ako jim zmanjka hrane, lete še isti dan čez morsko ožino ali pa čez celo morje in se nato vrnejo nazaj. Tako so dognali, da so hodili netopirji-velikani iz Prednje Indije vzhodno Afriko na hrano čez cel Indic in se potem vračali nazaj. Pri vseh selitvah je hra na vedno glavni motiv. -o-- Sin, ne vsevaj hudega v kri vične brazde, da ne boš tega (hudega) sedmero žel. Sv. pismo. ZVERI KOT POMOČNIKI LOVCA. Dosedaj so nam znani samo primeri, da love mnogi s pomočjo vdomačenih sokolov manjše živali. V tropskih deželah se poslužujejo tudi vdomačenih slonov, kadar gredo lovit divje slone«JVendar ti primeri nam še ne kažejo tako lepo kakor opažamo to pri gepardih »posebni zvesti zveri, ki stoji sredi med mačkami in psi, ki so večkrat desna roka lovca. Zlasti ^znana sta či>a (Acino-nyx jubatus Schreb.) in fahad (A. guttatus Herm.), ki sta zelo divja in nad vse krvoločna. Dasi jako močne .rasti, človeka vendar ne napadata. Ako vlo-ve še mlade, se dajo tako vdo-mačiti, da so gospodarju uslu^ žni in udani kakor pravi psi. N^jčašče jih Vporabljajo pri lovu na divjačino, zlasti na jelene in antilope. Na lov gredo z vozom,, v katerem so vpreže-ni konji ali voli ,ker s tem vz-bude v sicer jako plašljivih živalih manj suma, ker so vajene raznih voznikov, ki jih sreča-vajo dan za dnem in ki jim niso še nikdar žalega storili. Na ta način se lovci lahko približajo divjačini na 200 da celo 100 korakov, kar bi se nikdar ne mogli, ako bi jezdili na konju ali pa šli peš. Na vozu imajo potem skritega geparda, ki je dobro privezan in ki ima na glavo poveznjeno usnjato kapo, da ne bi morda že prezgodaj planil na divjačino. Dasi je gepard jako uren, vendar bi brzonoge antilope težko ujel iz velike razdalje, razen iz zasede. Ko se lovci torej z vozom dovolj približajo divjačini, tedaj snamejo gepardu kapo in ga spuste. Kakor hitro zapazi ta divjačino, se mu oči zaiskre in plane v velikih skokih na sredo črede, skoči na hrbet živali, pregrize glavno žilo in skoči takoj nato na drugo žival. Več kot dve živali se mu nikdar ne posreči umori-:i, ker mu naglo odbrze ostale živali. Za plačilo puste lovci, da gepard izpije vso gorko kri, nakar jim prinese na voz obe živali drugače nedotaknjeni. Na ta način nalove lovci v kratkem času mnogo divjačine brez vsakega truda. Seveda se tudi večkrat zgodi, da se jim lov ponesreči na ta način, da že prezgodaj spuste geparda, kateremu še z lahkoto pobegnejo vse živali. V takih slučajih se gepard kmalu vrne, ker nikdar dolgo ne zasleduje divjačine, ampak skuša vedno že s prvimi skoki ugrabiti svoj plen. Zgode pa se končno tudi slučaji, da se v gepardih naenkrat pojavi njihova divja narava ter požrejo takoj divjačino vso do kosti, ne da bi jo prinesli gospodarju na voz. Taki genardi so seveda za nadaljnjo uporabo pri lovu popolnoma nesposobni in jih morajo takoj postreliti. tri in pol milijona po-rok na leto. "N. Wiener Journal" prinaša zanimivo statistiko sklepanja porok v Evropi. Marsikomu bo novo, da na splošno število porok v primeri s predvojnimi leti raste, tako da je naraslo lani v celi Evropi na tri in pol milijona. Od teh odpade okrog 1.25 milijona na sovjetsko Rusijo in Ukrajino. Za Rusijo pride Belgija in na tretjem mestu Ogrska, na petem Nemčija. Procentualno najmanj porok se sklene na švedskem in Norveškem. — Seveda je ta statistika toliko pomank-ljiva, da ne pove, koliko zakonov je bilo isto leto ločenih; kajti gotovo je tudi to število danes večje kot kdaj prej. — Vkljub temu, da se ljudje danes bolj ženijo, pa število porodov pada. Le Rusija in Fran- cija (!) sta v tem oziru v primeri s predvojnimi leti nekoliko napredovali. Nemčija nazaduje iA stoji danes v isti vrsti s Francijo in Irsko — Nazadovanje rojstev se danes nekako paralizira s tem, da je tudi umrljivost skoro v vseh evropskih državah danes manjša kakor je bila pred vojsko. Vendar se je nad omenjenim nazadovanjem — ki je spričo naraščanja porok še bolj značilno — treba resno zamisliti. Kis in zdravje. Kaplja dobrega kisa (jesiha) v vodi ali v jedi segreje želodec in pospeši prebavo. Kdor pa vživa rad zelo okisane jedi in pije močno okisano vodo, si pokvari želodec. Krvna telesa se zamorijo v poplavi kisa, človek postane bledoličen, in če je že bil podvržen tej bolezni, se mu razvija po vživanju kisa do viška. To pa že, če je zdrav domač kis. Kako motenje v prebavi, celo rane v želodcu, povzroča pa slabi kis, ki je narejen iz jedke esence. Najbrž je mnogo slučajev želodčnega raki na račun takega kisa. Mnogo mladih deklet, ki so hotele biti vitke in blede, so si odpravljale debelost s kisom in so jo tako do kraja odpravile. Gcrpodinja, bodi ravno pri kisu zelo pozorna, daj raje par centov več za vinski pravi kis; najbolje pa je, da si napraviš san.a kis iz sadja. -o- Eno in is t Ob Hojzele: "I&tj pa šteješ toliko na svoje prste?" Mojzelet: "Veš, ravno sem štel, koliko hudih in jezičnih žen;k je v celem hramu." Kojzele: "In koliko si jih naš tel ?" i^tojzele: "S tvojo ženo vred jih je ravno šest!" Hojzelet: "Kaj, nesramnež, ti boš mojo ženo tudi k tenj prišteval ?" Mojzele: "Ne zameri, zmotil sem se! Brez tvoje žene jih je samo pet, hotel sem reči." Hojzele (dobrovoljno): "Tako že, tako! To je kaj dru-geca." * Posebna nesreča. Jehuber: "Si že slišal, kako nesrečo je imel moj sosed?" Nibuher: /'S čim pa?" Jebuher: "No, s svojo jezično, klepetavo ženo." - Nibuher: "Ne; ali se je vg iznila v jezik?" Jebuher: "To ne, padla mu je v vodnjak." Nibuher: "No, in so potem mrtvo potegnili ven?" Jehuber: "Ja, vidiš — to je bila ravno nesreča, da je bila še živa, ko so jo ven dobili." Nibuher: "Ta človek ima pa tudi res povsod smolo!" * Vojaška disciplina. Vojak: "Naznanjam, gospod stotnik, da ni do cela mrtev korporal Cuček, katerega je pogreb za danes ob štirih napovedan !" Stotnik: "Mrtev ali ne mrtev! Ob štirih je pogreb napovedan — ob štirih se ima tudi korporal Cuček pokopati. Iz-vzemši, če se sam javi k repor-tu, ako je mrtev ali ne." Korporal Cuček (ki se komaj privleče): "Javim, gospod stotnik, da želim k raportu, ker še nisem do cela mrtev!" Stotnik: "To je kaj drugega! Ker se javite sami k raportu, zato ne boste popoldne pokopani. Izostane torej pogreb!" * Pijančeva logika. Pijanec (svojemu klobuku, ki mu je bil padel raz glave): "Veš, dragi! Leži le mirno na tleh, te bo že kdo pobral. Jaz tega ne storim; kajti če te hočem pobrati, padem tudi jaz — padem pa jaz, tedaj pa mene nihče ne pobere. B.olje torej, da sem brez tebe. Ostani mi zdrav!" Desetletnica strašnega spomina. Jesenice, Gorenjsko, 13. avgusta. 1927. Danes pred desetimi leti sta nad gornjo savsko dolino zavladala strah in groza. Marsikaterega Jeseničana in Belana bo danes, ob spominu na one dogodke pretreslo in živo se bo spomnil na vse ono, ko bo prebral te vrstice. Zelezotovarna na Jesenicah je za časa vojne izdelovala večinoma le vojno blago, razun uži-galnih snovi menda prav vse. Italijan je zato seveda vedel in gotovo so mu bile razmere dobro znane. Tudi vodstvo tovarne je vedelo, da sovražnik na južni fronti ve, kakega pomena za vojno so Jesenice. Radi tega je vojaška oblast postavila na gričku med Savo in Javorni-kom obrambne topove, kakor tudi na Jesenicah za hotelom Paar. Obe obrambni bateriji sta bili telefonsko zvezani s tovarno, kamor naj bi v slučaju bližajočih se sovražnih letal osobje baterij telefoniralo, nakar bi nalašč v ta namen montirana troglasna parna sirena dajala alarmne signale ter Jeseničane opozorila, da se pravočasno poskrijejo* po kleteh. Vendar pa ta tromba ni dosegla pravega namena, ker jo ni bilo daleč slišati. Baterija za Parom (Madžari) pa je kmalu odšla. V soboto, 14. julija, 1917, torej ravno mesec pred napadom, je sirena prvikrat dajala svarilna znamenja, vendar pa se je na to malokdo oziral, pač pa je bila radovednost velika, kako takle ptič izgleda v zraku nad Jesenicami. Ko pa so pričeli po zraku žvižgati šrapneli obrambne baterije, je pa le marsikdo poiskal zavetišče, da ne bi bil ranjen od na zemljo padajočih izstrelkov. Letalo je rezalo na ravnost proti Hrušici, nato pa izginilo nad Možakljo v smeri proti fronti. Sedaj je bilo pričakovati na pada, toda ničesar ni bilo, tako da ni nihče več mislil na napad Dne 14. avgusta, bil je torek pa je kmalu po sedmi uri zju traj v zraku zabrnelo. Sirena v tovarni je klicala alarm in že so pokali topovi. In res, jata aeroplanov se je bližala Jeseni cam od Žirovnice gori. Bilo jih je štirinajst, nekateri so jih na šteli več, nekateri manj, kakor je v takih slučajih pač navada Sicer pa ni bilo preveč časa za štetje, kajti že oddaleč je bilo slišati treskanje bomb. Od Ži rovnice je ob istem času vozil municijski vlak in tega so ob metavali. Kaj bi bilo v slučaju da bi ta vlak zadela bomba, je nemogoče povedati, a gotovo je da bi vsa Koroška Bela zletela v zrak, kajti ravno pod Belo je vlak v zarezi obstal. Prebivalstvo se je hitro poskrilo po kleteh, bombe pa so pretresale ozračje in prestrada-ne Jeseničane. Otroci so kričali, matere vzdihovale, moški "polentarja" preklinjevali, bom-bombe pa so neprestano treskale ob tla tako, da je bilo vsak trenotek pričakovati tu ali tam katastrofe. V kleti prvega de lavskega konsumnega društva na primer je bil pravcati sodni dan, nekateri so kleli, ženske molile, padale v omedlevico itd. Kako je človek v smrtni nevarnosti zmeden, kaže slučaj, da so moški hiteli iz kleti po vodo za žensko, ki je prva omedlela, da-si je bilo v kleti vina in kisa na razpolago. Ko je bombardiranje poneha lo, je prestrašeno ljudstvo prilezlo na dan. Nudil se mu je grozen prizor. Iz vseh vrhov severno od Jesenic, se je dvigal dim, znamenje, da so bombe padale po gozdovih ter užigale. Radovednost je gnala ljudstvo, da je šlo poizvedovat, kako je bilo tu ali tam. Mnogo je bilo bomb, katere niso eksplodirale in ki so jih šele par tednov pozneje artileristi razstreljevali. - Na Jesenice ni padla nobena zdrobljenih v tovarni, druge bomba, tem več pa na Savo in škode pa ni bilo. Groblje. Veliko hišo, v kateri imajo mojstri tovarne stanova nje, so smatrali letalci najbrže za kolodvor ter jo bombardirali Ena izmed bomb je padla ravno pred hišo ter po celi hiši na pravila velikanski nered. Posebno v stanovanju g. Golobiča je zračni puh vse okoli obrnil omare prestavil ter napravil veliko škodo. Najhuje pa je bilo v Grobljah, ki spadajo že poc občino Koroško Belo. Tu je padla bomba na Jelenčevo hišo ter jo do prvega nadstropja zrušila v prah. Se danes po desetih le tih, se poznajo sledovi poškod be. Naravnost strašna pa je bila bomba, ki je padla tik za dvonadstropno hišo g. Mencin gerja. Izkopala je skoro dva metra globoko in tri metre ši roko jamo, drobci bombe pa so se razleteli na vse strani. Ta bomba je bila tudi smrtonosna kajti zahtevala je dve žrtvi. V veži navedene hiše je stala sku pina ljudi ter imela vrata le priprta. Drobec bombe je pri letel v vežo, se na steni odbil ter priletel ravno v srce doma čega dvanajstletnega sinu, tako da je takoj umrl. Na drugem koncu dvorišča pa je med vratmi pritlične hiše stal ravnokar iz vojne prišedši Pesjek, ki je bil oproščen voja ške službe na fronti. Temu je kos bombe priletel v desno ra mo ter mu prebil žilo, tako da je padel vznak v kuhinjo ter ta koj izdihnil. Kako močna je bila eksplozija te bombe, je bilo razvidno iz tega. ker je celo železna poltna kosumnega društva za Ljubljano in okolico na več mestih na široko preluknjala V celi hiši pa ni bilo ne enega okna, ki bi ostalo celo in vsa vrata, katera so bila priprta, so bila odtrgana. Omeniti je še treba, da je bi poveljnik obrambne baterije nadporočnik Martinek, zet ta kratnega ravnatelja tovarne g Hofmana. Omenjenega jutra ga ni bilo pri bateriji, pač pa je bil ravno na potu iz vile, kjer je imel stanovanje pri svojem ta stu ter se moral sam skrivati pred bombami v tovarniškem kanalu ter si pri tem svojo lepo obleko raztrgal in umazal. Top-ničarji so sami pazili na kolodvor, da se bližajo sovražni letalci, a službujoči major je od govoril, da ne streljati, ker so lastni letalci. Ker so pa top-ničarji le videli, da je major v zmoti, so na svojo roko pričeli z streljanjem, a zadeli niso nič Ko je bombardiranje poneha lo, je prišel nadporočnik k bateriji ter moštvo ozmerjal, za kaj niso nič zadeli ter odredih takojšnje topovske vaje. Neko dekletce je prineslo v tem li stek,, ki so ga našli na cesti in na katerem je stalo v več jezikih zapisano, tudi v slovenskem, da pridejo še isti dan ter napad ponove. Nihče ni temu verjel, najmanj gospod nadporočnik. Komaj se je prebivalstvo nekoliko umirilo, od prestanega strahu, ko je kmalu po eni uri zopet završalo. Ponavljalo se je isto kot dopoldne, isti prizo^ ri, isto vpitje, le še vse hujše, kajti sedaj je ljudstvo vedelo, da gre zares, kar sta pričali mrtvi žrtvi. Nikdo pa ne umrje rad, dasi je bila tedanja hrana le črna cikorija brez sladkorja ter solata brez olja. To pot so bombe padale višje proti Jesenicam, a tudi sedaj se niso razletavale. Po jutranjem napadu je šlo delavstvo zopet nazaj v tovarno na delo, popoldne pa nisi nikogar več spravil, da bi šel k strojem, kajti pokazalo se je, da informacijska družba ni bila točna ter da je bila tovarna vsakokrat prepozno obveščena o nevarnosti. Zanimivo je bilo pogledati ogromno železno ploščo, katero je bomba zadela ter nesla en del preko stanovanjskih hiš, drugi del pa čez cesto, najmanj 40 korakov daleč in ki je bila povita kot omlet. Na tisoče šip je bilo Naenkrat pa se je razlega klic: "Koroška Bela gori, za žgale so italijanske bombe. Vse je hitelo na pomoč, tuc i čete ujetnikov Rusov, ki so bi zaposleni pri gradbi tovarne na Dobravi, so prišli.' Ker so pri popoldanskem napadu padale večinoma le užigalne bombe, je ena takih padla tudi med Ko-varjevo in Jerončovo hišo na Koroški Beli ter užgala. Ker sta ti dve hiši na spodnjem kon cu vasi in je vlekel južno vzhod ni veter, je bila v kratkem času vsa vas v ognju. Pogorelo je 44 posestnikom prav vse z gospodarskimi poslopji vred in vse, kar je bilo spravljenega po hišah. Pogorel je tudi ves hrib Lebniči. Cerkev bi bila gotovo popolnoma pogorela, vendar pa so toliko rešili, da je zidovje in notranjščina še ostala. Orgije so že gorele, a so še pravočasno pogasili. Strašen je bil prizor na Veliki Šmaren, vse naokoli uničeno, iz vseh hiš se je še ka dilo, živina se je v žrjavici še cvrla in pekla, ljudstvo je bilo kakor onemelo, brez tarnanja popolnoma otopelo. Pretresljiv je bil prizor, ko se je ta dan sv maša brala na vasi pred zna menjem. Ljudstvo na Jesenicah in Ja vorniku ni spalo pod streho, vse je hodilo na večer ven v nara vo, proti Hrušici, v Rovte, nosilo seboj pojsteljnino in dru ge stvari. V bližini tovarne ni bilo varno, kajti napad bi bil tudi ponoči mogoč. Vojaška oblast je odredila, da ni smela nikjer nobena luč svetiti Vendar pa napada ni bilo, ne ponoči in tudi po dnevu nobe nega več. Na Karlov rojstni dan 17. avgusta je sicer zopet prišel eden pogledat, a metal ni bomb in baterija ga je hitro pregnala, da je odletel preko Možaklje. Vendar pa so bili Jeseničanje vse do italijanskega poraza pri Kobaridu v strahu da se napad ponovj in globoko so se oddahnili, ko je došlo poročilo, da je italijanska vojska onkraj Piave. Hriba, Jelen Kamen in Pekov vrh sta pa še štirinajst dni gorela, kar je še danes poznati Kako je bilo ljudstvo prestrašeno v onih dneh, priča tudi dogodek, ki se je odigral, ko so od bombe ubitega Mencingerja spremili na zadnji poti na Jesenice. Ko je sprevod prišel do tovarne, se je zdelo, da je v zraku zabrnelo, pogrebci so postavili rakev na tla in vse je zbežalo na varno, ostal je na cesti samo še rajni župnik, gospod Prijatelj. Izkazalo pa se je, da je brnenje prihajalo od električnega motorja v tovarni, vendar pa je bilo vse vznemirjeno ter se oziralo, od katere stra ni bo priletel smrtonosni jekleni dež. Tudi pri pogrebu Pesjeka, ki se je vršil na Koroško Belo, se je godilo približno tako. in res so bili v zraku letalci, dasi le avstrijski. —"Slovenec." -o- O glasovanju glede Jed-notinega doma. Naš voz, na katerem rešujemo vprašanje doma Jednote je še vedno v močvirju, nikakor ga ne moremo spraviti na trdo, da bi dosegel svoj cilj! Upal sem, da bo splošno glasovanje rešilo to vprašanje; toda. to se ni zgodilo; vidim, da volja članstva ni odločilna, ni zaupna, zato članstvo ni glasovalo. Temu se ne čudim in tudi ne zamerim članstvu, kajti isto je že zbegano in ne ve, kaj bi bilo najbolje storiti, niti ne zaupa glavnemu odboru, ker mu ni poverilo zaupnice z dovolj številnimi glasovi. Kaj bomo storili sedaj? Kačo naj si razlagamo izid tega glasovanja? Je le tako glasovanje pravomočno in vredno, da ga vpoštevamo? Kako si tolmačimo rezultat? Koliko društev je glasovalo za gradbo novega doma? Koliko za nakup drugega doma? Ali si bo glav ni odbor upal ukreniti korake smislu takepa glasovanja, da naredil kupčijo ali zameno za Jednotin dom? To je važno vprašanje, ki je zopet pred na mi, glavni uradniki, na katero se moramo ozirati s prevdar kom. Glasovanja se je udeleži 5,360 članov in članic; torej dobra četrtina izmed celokupnega članstva aktivnega oddelka. ZA je bilo oddanih 2,985 glasov PROTI pa 2,375, torej za 610 glasov večine. Kaj pa z onimi 81 društvi, ki se glasovanja ni so udeležila? Sicer so mnoga društva uradno na sejah glasovala in sklenila, da so naravnost nasproti takemu glasovanju, ra ditega so se istemu odrekla Taka društva se mora smatrati da so glasovala PROTI. Iz vsega tega lahko uvidimo da je tudi zadnje splošno gla sovanje glede Jednotinega doma propadlo, da bi ga mogli vpoštevati za izvršitev nakupa, oziroma da bi ukrenili nekaj drugega, kar je sklenila in določila zadnja konvencija. Tudi to, da bi kdo trdil, da je to gla sovanje veljavno, in da bi mi glavni uradniki soglasno skle nili, da vseeno odredimo stvar po naši volji in namenu, bi ni kakor ne odgovarjalo volji član stva. Vem in razumem, da se vsem ustreči ne more; vendar pa, da se večini ustreči MORA Večina pa je, po mojem mnenju za to, da se dom samo popravi po sklepu konvencije. Jaz sem rad poslušal predloge in nasvete društev; vedno sem rekel: Karkoli hočete; sa mo združite se skupaj v eno mi sel, da bo večina na eni strani drugače ne moremo doseči nobene spremembe. Z veliko večino bi lahko pogazili sklep kon vencije in kupili karkoli bi hoteli, ako bi večina odglasovala Na ta način smo pa brez moči S tem glasovanjem bi jaz ne mogel podpisati nobene, še tako ugodne propozicije za kako važ no spremembo. Po moji sodbit dokler se večina članstva ne iz reče za nov ali drug Jednotin dom, toliko časa je članstvo mnenja, naj se obdrži stari dom. Naj mi, glavni uradniki še tako dobro ukrenemo za korist Jednote, to nam ne bo šte to, da smo storili prav — ako smo to storili napram volji član stva! Jaz sem pojasnjeval dovolj celo preveč priporočal in razla gal; pravega odmeva pri glasovanju nisem dobil. Zakaj bi torej jemal na svojo odgovornost bremena, katerega ne potrebujem? Moji razlogi in priporočila so segali glavnim uradnikom do srca. Nekateri glavni uradniki se v glasovanju izgovarjajo name, da glasujejo za to, ako jaz mislim, da je to v korist Jednote; nekateri so naravnost nasproti; drugi pa dvomijo; nekateri so pa za stvar navdušeni kakor, sem bil tudi jaz z namenom, ker bi bil rad ugodil vsem bližnjim društvom in v naselbini, ter tudi zaradi ugodne ponudbe in vrednosti za Jednoto. , Torej, kaj nam je storiti sedaj? Obljubil sem, da pridem v Joliet dne 11. septembra na skupni sestanek. To obljubo bom držal; sestanek naj se vrši. Posvetovanja, sporazuma in edinstva potrebujemo! Še drugo propozicijo imamo, ki je lahko vsestranski izpelji-va in bo zadovoljiva. Ker sem trdno prepričan, da je Henne-berry posestvo več kot vredno, trgovsko podjetje, ko bi bilo v rokah pravega gospodarstva, bi svetoval, da bi to posestvo kupili v Jolietu in sicer društva ter posamezniki, kot družba, za ceno, ki je Jednoti. na razpolago. Jednota bi naj dala v nakup sedanji dom v zamenjavo za $18,000, kar bi družba Jednoti izplačala v gotovini, ali-pa, da bi Jednota dobivala obresti od tega. Jednota bi lahko vzela v najem drugo poslopje za ceno, kakor primeroma stane Jednoto sedaj ko ima svoj urad, vštevši vse stroške. Na ta način bi imela Jednota boljši urad, ali pisarno (dom) namesto starega, ki je nam delal že toliko sitnosti in neprilik. Stari dom bi bil lahko prodan za dobro ceno, in oni, ki bi kupili to novo posestvo, bi naredili nedvomno dobiček; tudi jaz bi* postal delničar tega podjetja. Kaj mislite o tem? Razume se, da se ne bo nobene take stvari rešilo brez dovoljenja velike večine gl. odbora in članstva. To sem povzel iz priporočila, ki sem ga prejel od nekaterih članov, ki so mi pisali, da naj Jednota rajši vzame v najem nego da kupi Henneberri-jevo posestvo. Ako pa smatramo, da je to posestvo vredno za Jednoto. bo vredno še veliko več za privatno družbo v naselbini, ki bo lahko pravilno gospodarila poslopju ter gledala, da se bo isto držalo v aktivnosti. Spodobi se, da bi postalo to posestvo, ki je v srcu naselbine last jolietskih društev in posameznikov na podlagi korporacije (delnic); vsakdo bi lahko postal istega delničar, jaz bi se takoj pridružil istim. S to idejo bi se Jednoti pomagalo za dobro ceno prodati sedanji dom, in Jednota bi imela lahko za dobo več* let svoj komodni urad po izdelanem "blue print" in ceni kakor bi se glavni urad pogodil z družbo na proračunu kakor nas stane sedaj mesečno. To je le moja sugestija; upam, da bi ostali glavni uradniki ter splošno članstvo to z veseljem odobrili ako bi se v Jolietu zavzeli za ta načrt. S tem namenom se bo vršilo posvetovanje v Jolietu 111. septembra. Ako pa ne bo odmeva v ta namen, potem bom jaz takoj odredil, da se prične popravljati dom Jednote kakor je bilo na konvenciji določeno. Cenjeni sobratje glavni uradniki so prošeni, da na te moje vrstice meni odgovorijo kar najhitreje morejo kaj da o tem mislijo. Udani Vam sobrat, A. Grdina, gl. preds. -o- —Dne 3. septembra je v j Youngstown, O., Italijan Tony j De Capusa v hipni blaznosti ustrelil sedem članov svoje družine, ženo, tri otroke in tri vnu-j ke. —Dne 5. septembra je v Battle Creek, Mich., nanagloma umrl 58-letni Wayne B. Wheeler, znani vodja Anti-Saloon League. ZAHVALA Podpisana se tem potom iz srca zahvaljujem vsem tistim, ki so mi ob priliki moje 40-let-nice priredili "Surprise party". Zahvaljujem se posebno Mrs. Ukovich, Mrs. Nemanich in Mfs. Vertin, ki so se najbolj potrudile, da so zbrale skupaj veliko število mojih znancev in prijateljev; ta večer mi bo ostal v trajnem spominu. Zahval j uem se tudi za lepo darilo, ki so mi ga poklonili. Torej še enkrat vsem skupaj lepa hvala! Vam hvaležna in udana Annie Mahkovec. Joliet, 111. dne 16. avgusta, 1927. (Advertis.) POZOR! Možje in žene, fantje in dekleta! Lasje vam izpadajo in redki ra-tujejo. Golobu-čni ali plešasti vendar nočete ¡biti?! Rabite mojo ALPEN TINKTURO in lepe in čvrste lase boste imeli. 2ene in dekleta! Ako imate lase dolge ali kratke, in nočete, da bi vam izpadali, ampak da bi bili krasni in gosti, naročite takoj mojo ALPEN TINKTURO. Imam tudi mnogo drugih zdravil. BRUSLIN TINKTURO za sive lase, po kateri postanejo lasje naturni kakor v mladosti. FLUID za revmatizem, MAZILO za vsakovrstne rane, PRAŠEK za potne noge, in mnogovrstnih drugih zdravil. Pišite po moj cenik, katerega vam pošljem zastonj. Svoj naslov označite natančno. Se Vam priporoča vaš rojak: JACOB WAHCIC. 1436 E. 95th St. Cleveiand. O. near Superior and Wade Park Ave. Biser velike vrednosti. Preskušnja je biser nad vsako ceno. Moder človek se uči iz skušnje drugih, da s tem manjša svoje neprilike. Dosti ljudi je slabe volje že zjutraj, ko vstanejo. Skušnja drugih ljudi nas uči, da Trinerjevo AGITIRAJTE ZA K. S. K. JEDNOTO! grenko vino hitro odpravlja želodčne neprilike s tem, da iz-čišča črevesje. Ce zavžita hrana ni docela odstranjena iz vašega sistema, prične kisati, kar povzroča strup, ki ga kri razširja po telesu. To samoza-strupljevanje vam dela glavobol, neprebavo, utrujenost in slične druge neprilike. "Grand Rapids, Mich. 31. marca. Mene je hudo bolel želodec; potrošil sem stotine dolarjev, da bi okreval, toda postajal sem vedrio slabši. Ne morem se vam dosti zahvaliti za Trinerjevo grenko vino, ki me je ozdravilo, da se počutim danes zopet povsem prenovljenega. Brez tega zdravila jaz sedaj ne morem živeti. Harry M. Cool." V vsakem zavitku Trinerjevega grenkega vina najdete posebni vrednostni kuopn (izvzemši držav Colo., Kan., Mont., Wash, in Wis.) Hranite iste; šest kuponov vas opravičuje do nakupa 25c vrednega predmeta. Slov. pogrebnik in licenzirani embalmer v Newburghu LOUIS L. FERFOLIA 3555 East 80th Street Telephone: Broadway 2520 se priporoča rojakom za naklonjenost Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. IHlHHHmtl Eiiiiiiixiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiirm Jr % Pristopajte h K. S. K. Vsak član ali članica naj pridobi enega novega člana! r^ IM PORTI RANE KOSE in drugi orodje Kom ta «araattaaaeea Jaftda ■ ri»ek*a »4, se, Mla Se ptktT Mfl -----------------------»1.00 K1 rp i Ino ord j . , t «ik. tt»Y.""!" _»1.7 5 Bruni luuscs "Bergamo" $0.50 Motik« ..................................„TZso.to Pnüca ...................................»0.30 Ribeira trn repo s M Miau ...»1.38 KoslM« (hrW Exprttt)__»2.00 1 Blago poiilju* pol tata« pro. t o. MATH. PEZDIR Box 772, City HaU Sta. NEW YORK, N. Y. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrat in modelov; non-ike, kranjske in chromatič-ne; tri in štiri vratne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno mffil Pilite po cenik as: ALOIS SKULJ 323 Epsilon PL, Brooklyn,N.Y. ■day Miimft la aaloiatk USAftOVlH HARMONIK ▼ Z4nti«alk Tiskovine za vaša društva, za trgovce in obrtnike in privatnike izdeluje lično in točno po zmerni ceni katoliška tiskarna "Amerikanski Slovenec" 1849 West 22nd Street Chicago, III Priporočamo se cenjenim društvom v naklonjenost, zlasti za tiskanje pravil. Izvršujemo prcfvod iz slovenščine v angleš- > čino in obratno. Predno naročite svoje tiskovine drugje, vprašajte tudi nas za cene. Društvene plačilne knjižice, katere je odobril gl. tajnik K. S. K. J. za njena podrejena društva imamo stalno v zalogi. Številna društva naročajo svoje tiskovine pri nas. Dovolite, da tudi vam postrežemo v tem oziru. For tke UM of English f asking members sf K. S. K. J. . OUR PAGE Edited by Stanley P. Zufan, Addreu 6117 Si, Clair Ave., Cleveland, 0. Official Notices, Sporting and Social News and Other Features. THE AMERICAN BASEBALL GAME ITS HISTORICAL SCETCHES AND DEVELOPMENT. Many of our Baseball players or Baseball fans perhaps do not know the origin of this famous national game; when and where the first Baseball unit was founded and how it developed in the past, seventy seven years of its existance. We quote the following items, taken from the Encyclopaedia Britannica: Baseball, a game which holds the same position in the United States of America as cricket does in Great Britain. It was founded on the old British game of rounders, though many additions and alterations have been made. Americans do not appreciate the patience of Englishmen, and do not care to witness a cricket match which may extend to three days, and then remain undecided, whereas the average time of a base ball is from one hour thirty minutes to two hours. The first regular baseball society was the old Knickerbocker Club, founded at New York in the autumn of 1845; and for fifteen years the sphere of play was very limited. In the spring of 1860 the Excelsior Club was inaugurated at Brooklyn, New York, and the amateur element, in contradistinction to the professional, gave a marked impetus to the pastime. This club was second to none in the United States of America, either in social standing or as correct exponents of the game. The secession of the Confederate States soon after, and the sanguinary civil war which followed, was a serious interruption to national or other sports, and base ball became almost obsolete till the season of 1865. Then it began to spread throughout the Union, and to be recognized as a profession, not a few devoting their whole time to it and being paid for their services. Now there are hundreds of games played for every one ten years since. In the summer of 1874 the Boston Base Ball Club and the , Athletic Base Ball Club jf Philadelphia crossed the Atlantic and played a series of exhibition matches in England and Ireland; but. as anticipated, the pastime did not find favor with Englishmen or take root in British soil. The scene chosen for the pastime should be a clear level piece of turf, not less than 500 feet by 350 feet. The position of the bases and base lines may be linked to a 90 feet square shaped diamond. The first point to be selected is the rear angle of the home base, which should be not less than 90 feet from the most suitable end of the ground, and equi-distant from each side. Layout this base one foot square, and from the front apex measure 127 feet four inches in a straight line down the ground, and the point reached will be the center o£ the «aeoHcf hitfii loag» one end on the front angle of tire home base, and the other on the center of the second base. By haulihg the center of this cord taut on the two sides, two isosceles right angled triangles will be formed, and the 90-feet square completed. Standing on the home base and looking down the ground, the apex of the triangle on the right hand is the center of the first base, and of that on the left hand the center of the third base. Forty-eight feet from the front angle of the home base has then to be measured down the diagonal of the square, in order to fix the center of the pitcher's position, which is six feet square. Lastly come the foul line, which is on a line with the home and first base, and home and third base, and not less than 100 feet from the center of first and third bases respectively. Nine players make up a side, though the innovation of having a tenth at right short stop was given in brief trial recently and is now practically abandoned as unpopular in hard baseball although in indoor it is in use yet and found to be practical.. The theory of the game is that one side takes the field, and the other goes in to bat. The pitcher then delivers the ball to the batter, who endeavors to hit it in such a direction as to elude the fielders, and enable him to reach one or more of the bases without being put out. If he makes the circuit safely, a run is scored. When three players are put out the fielding side coirtes in; and after nine innings have been played, the side which scored the most runs, wins the game. ' all ye baseball fans Dear Friends: I hope you have read Mr. Zalar's letter, then mine, and lastly some statements in regard to games to be played in Wau-kegan which must have been written by the Editor of Our Page. Were you surprised, I must say we were. Let me state now that the games played, or to be played, in Waukegan between Wau-kega and Collinwood are not for the championship of the K. S. K. J., no matter if the Editor of Our Page writes a book, trying to convince the public about it. Ln other words, the Editor of Our Page has nothing to say about the whole matter. It is not his business to decide which games are the championship games. If you take a copy of the Glasilo of February 8th, 1927 into your hands, you will read the minutes of the January session of The K. S. K. J. Grand Officers, and under the minutes of January 22nd, 1927 p. m. you will read the following: Brat Gospodaric stavi nato prcdlog, podpiran po sobratw Hocciarju, da naj se pooblasti glavnega tajnika in se mu da polno moc in vadstvo v Baseball in drugih sportnih klubih Jednote, predlog soglasno sprejet. This speaks for itself. Mr. Zalar has full authority in Baseball and other athletic matters. Now Mr. Zalar has assigned me to take charge of baseball for the season, and having the interests of the K. S. K. J. at heart, I consented to do my little bit even though I knew it would be impossible to .bring-about order the first year. Mr. Grdina wrote me a personal letter, approving of my choice. This explains my position. Since Mr. Zalar has full authority in the matter as voted him by the K. S. K. J. officers, and he has delegated his power to me, I am going to decide subject to Mr. Zalar who is going to play our championship games and where. I have made no de- is rr fair? Just a few words in answer to Rev. M. J. Butala's article appearing on this page. I believe it is always a good policy to make accusations after thoroughly investigating whether or not there are any grounds, and whether or not the accusation is justly made. Recently I have been the target of severe criticism, but the charge appearing in to4ay's is-^ue is above all, and very unjust, while unfair¡ to the editor of this page. 1. > I will admit I was the autfrpr of the article, appearing in the last issue of Our Page, BUT, after the Collinwood manager spent a half hour, talking over the phone to Bridgeport in the presence of Brother Anton Grdina, the Supreme President of our Union, and after arrangements were made, I was TOLD by the Supreme President to write the matter up ,, that is, to make an announcement of the championship games. I am sure I cannot deny an order from the Supreme President. I am not in the habit of "passing the buck" and heartily take a "call down" WHEN it is due me, but not this time. I have mentioned previously that I have nothing to do with the arrangements of the games, in fact I do not wish to, as I know it would only place me in another position for criticism. Was Father Butala right in saying "we feel sorry for him d his efforts because they nothing?" Are fcttmy efforts in vain ? Why have a page, or get someone else to edit it? I have no authority to decide that the percentage of games won gives the team a right to championship play, but let me state I only followed the ruling of Father Butala, appearing in the issue of May 3rd, and stated: "Team winning the greatest number of games in that district would then be champs cf that territory." If that isn't a percentage system, what is it? I will not attempt to explain why this team or that team is eligible, as it is not my business, but since I have been charged with making decisions, I will mention a ruling cited by me, but ISSUED by Father Butala, and which has caused much trouble between Collinwood and Bridgeport. . The ruj-ing appeared in the issue of March 22nd and is as follows: There will be ^ temptation^ to organize a strong team by < making use of players that are not members of out Union. > But we are looking forward WHAT ABOUT YOUR NOSE? Dr. Frank Crowther, former Congressman from New York, is a noted student of physiognomy. 1 One day during a lull in the proceedings of the House he sat out in the cloakroom and made these observations about the nose: The Roman nose denotes a propensity for adventure. A wide nose with open nostrils is a mark of great sensuality. A cleft nose shows benevolence; it was the nose of Saint Vincent de Paul. A straight nose denotes a just, serious, fine judicious and energetic mind. The curved, fleshy nose is a mark of domination and cruelty; Catharine de Medici and Elizabeth of England had noses of this kind. The curved, thin nose is a mark of a brilliant mind, but vain, and disposed to be ironical ; it is the nose of a dreamer, a poet, or a critic. It is desirable that the nose should be as long as possible, this being a sign of merit, power and genius; for instance. Napoleon and Caesar had long noses. If the line of the .nose be reentrant—that is, if the nose is turned up—it denotes that its owner has a weak mind. Sometimes coarse and generally playful, pleasant, or frolicsome. Cent Valued at $10,000. Junius Guttag of New York City has a cent that he,, values at' $10,000. "It is the 1 first coin to bear the letters U. S.," says Mr. Guttag, "the first coin upon which the decimal system was based. The date of it is 1783. It is the size of a dime and is made of silver, worth about three cents. Howland Wood, curator of the American Numismatic Society, confirms Mr. Guttag's opinion of the rarity of the coin. to everyone playing the game fairly and squarely. In the games played between our lodges all players must be members of the K. S. K. J., othertvise there can be no claim for championship con sidcration in our Union.,. . . Boost the membership of our Jednota by getting these players to ' join, and then, of course, they will be eligible. In the future, I hope I will net be unjustly accused. If there are any more complaints as to the Waukegan and Collinwood teams, kindly address them to the managers and others, directly concerned. Stanley P. Zupan. cision as yet. If the Editor of Our Page thinks we are too slow for him, so that he must take the matter into his own hands, we feel sorry for him and his efforts, because they mean nothing. What authority has he to decide that the percentage of games won gives the team the right to championship consideration ? None at all. ■ ; ' ' Poor Bridgeport, defeating Collinwood two out of three games and then being left out of it. The same way with Sheboygan. Sheboygan won one and lost one to Waukegan, yet they would count them out. It is my business to work for the Baseball good of the K. S. K. J. and such ignoring of the rights of others, brings this public protest from me. Baseball, in my opinion, has made great progress this season. We must organize for the future, however, and not think only of this year. We must work on the basis of fairness to all, because partiality will not encourage any one to have any baseball connections with the K. S, K. J. We intend to play Hhe i çhampiohship.. games on the ' last Sunday of September, or on the first Sunday of October. Fraternally yours, M. J. Butala, 810 N. Chicago St., Joliet, 111. Joliet, Illinois, September lit, 1927. r>i JOLIET REPORT. Games won: Joliet 9, Chicago 1; Joliet 15, Chicago 9; Joliet 10, Waukegan St. Marys 1. Games lost: Chicago 7, Joliet 6; Waukegan St. Josephs 16, Joliet 1; Waukegan St. Josephs 16, Joliet 6. Games still on schedule: Cleveland at Joliet Sept. 4. ? ? ?; Sheboygan at Waukegan Sept. 11. Lorain, Ohio. Games won: None. Games lost: Cleveland 4, Lorain 2. Games still on schedule: None. Sheboygan, Wit. Games won: Sheboygan 4, Waukegan St. Josephs 3. Games lost: Sheboygan lost to Waukegan St. Josephs. Games still on schedule: Chicago vs Joliet. Bridgeport, Ohio. Games won: Bridgeport, 6, Collinwood St. Josephs 3; Bridgeport 2, Collinwood St. Josephs 1. Games lost: Collinwood St. Josephs 6, Bridgeport 5. Games still on schedule: Pittsburgh team two games, St. Barbara, Bridgeport, three games. Cleveland, Ohio. Games won: Collinwood 6. Bridgeport 5; Collinwood 5, Pittsburgh 1; Collinwood 4, Lorain 2; Collinwood 12, Pittsburgh 6. Games lost: Bridgeport 6, Collinwood 3; Bridgeport 2, Collinwood 1. Games still on schedule: BridgepPtt August 28. Waukegan, St. Joseph'». Games won: St. Josephs 20, Joliet 1; St. Josephs 16, Joliet 6; St. Josephs 12, Sheboygan 2; St. Josephs 6, St. Stephens 3; St. Josephs 13, St. Stephens 3. Games lost: St. Josephs 3, Sheboygan 4. Games still on schedule: Pittsburgh, Pa. Games won: None. Games lost: St. Joseph's Sports 5, Pittsburgh 1, only 4 innings, not called a game by agreement at Cleveland. Cleveland 12, Pittsburgh 6. Games still on schedule: None at present. Trying to book Lorain and Bridgeport. --O- THIS IS YOUR PARTY! Dear Readers From Chicago And Vicinity Some people imagine that because the Church is not of earth, because her work is of the spiritual order she ought to get along without money. Would that she could! She is not of earth, but she is on earth and who, or what can ge: along on earth without money? Conscious of this truth the Children of Mary Sodality Saint Stephen's branch have launched a "Bunco Party," the proceeds of which are to go to the Church Fund. Here's the chance to show your sportsmanship. Assist them, if not by your presence at the "Bunco Party," at least help them financially. Put aside the price of a good cigar, bottle of beer, theater ticket, or perhaps rouge, and deposit the money on the 13th of September at St. Stephen's Hall, 22nd St., Chicago, the night of the "Bunco Party." Remember it will go to the ;Church Fund. . In return the girls assure you of a pleasant, happy and jolly evening playing Bunco, plus the smiles and kind words of the smiling beauties staging this affair.. GEORGE WASHINGTON Rules of Conduct. 38. Gaze not on the marks or blemishes of others, and ask not how they came. What you may speak in secret to your friends, deliver not before others. 39. Speak not in an unknown tongue in company, but in your own language, and that as those of quality do and not as the vulgar; sublime matters treat seriously. 40. Think before you speak; pronounce not imperfectly, nor bring out your words too hastily, but orderly and distinctly. 41. When another speaks be attentive yourself, and disturb not the audience. If any hesitate in his words, help him not, nor prompt him without being desired: interrupt him not, nor answer him, till his speech be ended. 42. Treat with men at fit times about business; and whisper not in the company of others. 43. Make no comparisons, and if any of the company be commended for any brave act of virtue, commend not another for the same. 44. Be not apt to relate news if you know not the truth thereof. In discoursing of things you have heard, name not your author always. A secret discover not. 45. Be not curious to know the affairs of others, neither approach to those that speak in private. 46. Undertake not what you cannot perform, but be careful to keep your promise. ' 47. When you deliver a matter, do it without passion and with discretion, however mean the person be you do it to. 48. When your superiors talk to anybody, hearken not, neither speak, nor laugh. 49. In disputes be not so desirous to overcome as not to give liberty to each one to deliver his opinion, and submit to the judgment of the major part especially if they are judges of the dispute. 50. Be not tedious in discourse; make not many digressions, nor repeat often the same manner of discourse. 51. Speak not evil of the absent, for it is unjust. 52. Make no show of taking great delight in your victuals; feed not with greediness; cut your bread with a knife; lean not on the table; neither find fault with what you eat. 53. Be not angry at table, whatever happens, and if you have to be so, show it not; put on a cheerful countenance, especially if there be strangers, for good humor makes one dish of a feast. 5/. S2l not yourself at the up-":* C-il of the table; but if it :T'-vr due, or that the mr.ster 01' the house will have it so, contend not, lest you shculd trouble the company. 55. When you speak of God or his attributes, let it be seriously in reverence. Honor and obey your natural parents, although they be poor. 56. Let your recreations be manful, not sinful. 57. Labor to keep alive in your breast that little spark of celestial fire, called conscience. BABBLES A six-year-old Oak Park boy was eating peanuts. He ate them in the usual manner for a time and then poked one up his nose. Not getting the desired results in that fashion, he went crying to his mother. She tried to remove the peanut, and after failing in the attempt, called a physician. After the peanut was removed, the physician had gone, and things settled down to some extent, the mother began to demand an explanation. "Why in the world did you want to poke a peanut up your nose, anyway?" she asked. "Well," replied the boy in selfdefense, "that's the way elephants eat them." Mark Twain at a dinner at the Authors' Club said: "Speaking of fresh eggs, I am reminded of the town of Squash. In my early lecturing days I went to Squash to lecture in Temperance hall, arriving in the afternoon. The town seemed very poorly billed. I thought I'd find out if the people knew anything at all about what was in store for them. So I turned in at the general store. 'Good afternoon, friend,' I said to the general storekeeper. 'Any entertainment here tonight to help a stranger while away his evening?' The general storekeeper, who was sorting mackerels, straightened up, wiped his briny hands on his apron and said: 'I expect there's goin' to be a lecture. I been sellin' eggs all day'." The teacher was trying to impress upon her pupils the importance of doing right at all times, and to bring out the answer "Bad habits," she inquired "What is it that we find so The trip to Bridgeport affected Joe Widmar, also — he took a liking to mining, and even went so far as to be ordered off the premises of an Ohio mine. -0- Japanese Find New Recipe For Longer Life. The Japanese have found a recipe for longevity, provided the following Ten Commandments are scrupulously observed : 1. Spend as much time as possible out of doors. 2. Eat meat only once a day. 3. Take a hot bath every day. 4. Wear thick woolen underwear. 5. Sleep at least six hours and never more than seven and a half. Keep your windows open and have the room dark. 6. Dedicate one day of the week to absolute leisure. 7. Avoid excessive brain work and everything that arouses anger. 8. Widows and widowers should remarry. 9. Work in moderation. 10. Speak as little as possible. -o- The Luck Swimmers. Boys, swimming in the surf off Wailuku, Hawaii, discovered a large lump of greasy substance, approximately 125 lbs. m weight, lying on the sand. Upon examination they decided it would make an excellent lubricant and proceeded to give their boots a good oiling. While doing this they were informed by a passerby that the mass was ambergeris, a substance cast off by the sperm whale, and valued by perfumers at from $70 to $80 an ounce. easy to get into and so hard to get out of?" There was silence for a moment, and then one little fellow answered. "Bed." MALT GLASILO K. S. K. JEDNOTEf 6. SEPTEMBRA, 1927. n»iiiii»»i«iiiiiiiinrT NOVE VRSTE HARMONIKA HANKA izdelana iz belega ali druge barve Celuloida, gravirana v različnih barvah ter okrašena s svetlimi kameni. Kdor želi imeti v resnici lepo in trpežno harmoniko, se lahko brez skrbi zanese name, ker izdelujem harmonike že nad dvajset elt. Največja slovenska izdelo-valnica harmonik v Ameriki. in boljSe delo dobite, ako dobro poznate angleški jezik in ameriško zgodovino. Da spoznate ameriške dogodke, šege in običaje, naročite najnovejšo knjigo (Nadaljevanje) 6921 ST. CLAIR AVE„ CLEVELAND, OHIO. ki vam na poljuden, toda zanimiv način oriše dogodke ameriške zgodovine od začetka do danes. Knjiga obsega 280 strani, jo krasi mnogo lepih slik in velja samo 75 centov, po pošti 85 centov. Morala bi biti v vsaki slovenski hiši. Dobi se samo pri Ameriška Domovina 6117 ST. CLAIR A VE. CLEVELAND, O. ZAHVALE, KATERE SEM DOBIL ZADNJE ČASE: £ ! Ely, Minn. 4. maja, 1927. 3 * Cenjeni rojak Mr. Anton Mervar: J m Sporočam vam, da sem prejel harmoniko še Veliki teden in sem * * zelo zadovoljen ž njo. Ima zelo lep glas m je lahka za igrati. « * Priporočam vsakemu igralcu harmonike, da kadar misli kupiti novo, ¡J a naj jo kupi od vas ker mu ne bo žal. Jaz sem kupil že dve harmo- m * nlkfc od vas, in kadar bom še rabil novo, je feotovo, da jo naročim J n od vas, ker boljše harmonike se ne dobi kakor ravno od vas, namreč ¡J m vašega dela. n ¡J * "Vas pozdravljam kot rojak " h Frank Ule, Box 1488. S x --m * * Carrollton, Ohio, 19. maja 1927. ¡J h Cenjeni Anton: » M ; Naznanim vam. da sem sprejel vtfšot harmoniko. Vsm se zahva- N , lim zanjo, ml se jako dopadejo; so lepega izdelka fa lep glas imajo; J « jih vsak pohvali, ki jih vidi. In vam se tudi zahvalim za importirani * ¡J tobak. Hvala vam torej še enkrat za