&urtf| t/ J* Slovenske glediščine igre. Na svetlo da! Dr. Janez Bleiweis. Prvi vezeh: »Županova llicika." ?Ja£t\ tf&fjč Županova Micika. Kratkocasna igra s petjem v dveh aktih. Po Linhartovi v Ljubljani prvikrat leta 1790. igrani PREDELAL Dp. Janez Bleiwels. ^^^sgK^X, i rip ------------OOOg£cx>o------------ . T LHJBUAM. Natisnil Jožef Blazni k. 1864. Osebe: Jaka, župan. Mieika, njegova hči. Anžc, Micikin ženin. Podgorska, mlada vdova. Sfisshcim. Windherg. njegov prijatel. (ilažck, pokoten pisač. Štirje kmetiški fantje. Igrališče na kmetih. 03000*320 Založil dr. Janez Bleiweis. L akt. Prvi prizor. Vrt pred županovo hišo. Na eni strani vidi se g02dek, na drugi polje. Jaka, Micika. Jaka (peljaje Mieiko za roko iz hteej. Ljubeznjiva Micika, povej mi vendar, zakaj neki nočeš Anžeta? Ali ni zal fant? ali nima lepe hiše, lepih njiv, živinieo pa tako, da se človeku srce sineja, kadar jo vidi? Micika. Ljubi oče! povejte mi pa zdaj tudi Vi, zakaj pa Vi ne mavate kislega vina? Jaka. To ti je čudno vprašanje! Lej je modri-janke! zato — ker mi ne diši. Micika. Dobro! Jez tudi nemaram za Anžeta, zato — ker se mi ne dopada. Jaka. Lejte je, zvite glavice, kako me je zopet izplačala. Al čaki! Zdaj te pa dalje vprašam: Zakaj ti pa Anže ni všeč? Povej! l* 4 Micika (premišljevaje.) Zato, zato — — — (hitro) ker mi m' všeč. •Jaka. Imai pa le zopet prav! Dekle! zares, ti iniaš več pameti, kakor oče tvoj! Ne bom te več prašal. Al vendar, Micika, pornislij Anže je zal fant! Daj,vstori mi to veselje; vzemi ga. Micika (nevoljua.) Ce ga pa nočem, kaj me neki silite! Jaka. Pa stori, da ga boš botla. Micika. Ni mogoče! Jaka. Lahko, ako le hočeš. Micika. Da bi Anže le tak hrust ne bil — on je tako grob. Jaka. Kaj! grob?-----------Kaj pa ti je storil? govori Micika!----------Da te vendar! —grob praviš? Tega še nisem slišal o Anžetu. Micika. Da — prav grob je! Pri plesu me okoli pasa prime, da mi rebra pokajo; kadar pa narazen greva, mi roko stisne, da dolgo ne morem prsta ganiti. Jaka. Micika, lej! kako krivo ga sodiš! — To dela v njem le sila ljubezni — Micika (nadaljevaje.) Nikdar nikoli mi nič lepega ne pove — Jaka. Kaj pa češ zopet s tem reči? Micika. Kaj neki? Nikdar mi ne reče, da na mojih licih rožice cveto ■— — Jaka. Rožice? — Kakošne neki? Na vrtu pač in na polji cveto rožice; na licu pa tudi jez še nikdar nikoli nisem vidil rož. Micika (nadaljevaje.) Ne reče mi, da Kupido v mojih očeh sedi in va-nj strela — — Jaka (se čudi.) Kopito v tvojih očeh! Micika! kako pa pride kopito v tvoje oči? Micika. Ne reče mi, da mi je obraz jasen kakor nebo, — moj život raven kakor jelka------- Jaka. Micika! — kaj vse to ti hočeš biti? Micika. Da pojem kakor tiči ca — in sto druzih reči. Od vsega tega mi nič ne pove. Kako tedaj se mi more dopasti. Jaka. Micika! če bi te ne poznal, da si moja hči in da si zdravo pameti, mislil bi danes, da te luna trka. Strela naj me udari, če sem kadaj tvoji rajni materi kaj tacega rekel, — pa vender sem jo presrčno rad imel. Pa se ve, da v 30 letih se je že marsikaj spremenilo na svetu! Ce se čas le še ene leta tako suče, kakor zdaj, bo kmali sveta konec. Luk am at i j a vozi ljudi od kraja v kraj; kakor da bi jih bil ukradel, — t-ale — teJ-e. — ne vem že kakošno 161 e po dratu nosi sem ter tje pisma kakor blisk — kozjo luč ali gazno svečavo, kakor ji v mestu pravijo — bomo že kmali tudi na kmete dobili, — lahko tedaj, da so tudi v ljubezni celo nove šege. Se ve, da to moraš ti bolje vediti, kakor jez, ker Novice bereš. Vendar Micika! grozno veselje bi mi vendar naredila, če vzames Anžeta! Lej! moji lasje že sivi prihajajo. Bog ve, kako dolgo še živim. Jez bi te rad preskrbljeno vidil. — (jo boža.) Bodi pametna! Vzemi Anžeta! Daj! vzemi ga! (se pomisli) — Al kmali bi bil pozabil, da imam še na polje pogledati! Solnce bo skoraj za gorami — iti moram. — Ta čas pa mi prinesi kozarec vina gori. — Micika. Že prav, oče! že prav! Jaka. Tistega pri zidu, veš! (odide na strani proti polji.} Micika. Že prav, oče! že prav! (gleda aa njim.) Drugi prizor. Micika sama. Micika. Anže! Anže! pa zmiraj le —Anže, kakor da bi druzega ne bilo na svetu! Oče' so že pozabili, kaj je ljubezen? Prava ljubezen Gotova bolezen — Hudo je ranjeno Tako srce! Padar in dohtar Zastonj se potita, 7_ Nic ne pomagajo Zdravila le-te. Ljubi pa pride, JVtilo objame------- Brž je spet zdravo Bolno srce! To pesmico so rajnca stara mati večkrat peli, pa skrivej, se ve da, kadar so bili sami in pa dobre volje. In (zdihovaje)-------skor bi rekla, da so prav imeli — stara mati. Bog jim daj dobro! Saj bi Anžeta rada ljubila, da bi le mogla! (Vzame prstan iz nedrij a in ga zaljubljeno ogleduje.) — Zakaj pa tebe tako rada imam, predragi moj Ljub orni r! Tukaj ni treba, da bi mi oče rekli: (očeta v besedi posnemajo.) „Micika, ljubi ga! vzemi ga! — lej, moji lasje so že sivi — — {vsa vesela.) Danes, ljubi oče, Še danes, in če treba, zdaj pri tej priči. — — — Pa si tudi ves drug fant — lep, Ijnbeznjiv, in zraven še žlahen gospod — in jez (ponosno), j e z bom potem tudi ž I a h n a gospa. — Oh, kako bo to lepo slišati! — „Anžetova žena" — fej! (se strese) po nobeni ceni! — O Ljubomir ■— kje si pač tako dolgo, da te ni! Pridi, pridi! srček moj! 3 Tretji prizor. Podgorska (pride od strani gozdka.) Micika. Podgorska (tiho stopa, da je Micika, na vidi, in ogleduje kraj.) To tedaj je tista hiša — — — deklo tukaj? Morebiti je prav županova Micika V —Kako je zamišljena! (stopi počasi za Miciko). Micika (sama za-se.) Ob osmih, si rekel, da prideš? ob osmih? Ah, (zdihovaje) kako strašno počasi ure teko! — Ce pa ne pride ? Sobice že zahaja — (okoli pogleda, zagleda Podgorsko, zaupiju; prstan ji pade z rok.) Podgorska (prstan hitro pobere.) Ljubka! kaj si se tako ustrašila? Saj pride; ob osmih pride — — Oj kako lep prstan ti je to! — (na stran.) O ti nesramni človek! Micika. Dajte mi ga nazaj! Kaj je vam mar za ta prstan'. Podgorska (za-se.) Prav ta je — moj prstan je! Nesrečni človek! — tukaj je m o j e ime. Micika. Nazaj mi ga dajte! Podgorska. Tvoj ljubček je to, kaj ne, da? Micika. Moj, moj in samo moj! — Prstan mi dajte! Podgorska. Ce mi poveš, kako mu je ime? Micika. Ljubomir. Podgorska. Ljubomir? (za-se.) Tedaj je svoje pravo ime zatajil! — (Mieiki) To je lepo ime! — Ali je pa zares tako ljtibeznjiv, kakor ime njegovo? Micika. Se ve, da je Ijubeznjiv, in pa kako še! (Nevoljna.) Pa dajte mi prstan nazaj! Podgorska. Kako si vendar nevošljiva! — dovoli mi, da ga saj malo ogledam. — Kako lepo se sveti! In ta lepi gospod, ki ti je prstan dal, Tebe ljubi? Micika. Kaj menite, da ne? Podgorska. In Ti ga tudi ljubiš? Micika. Mar vam to ni prav? Podgorska. In te bo vzel? Micika (nevoljna.) Vzel me bo, vzel. — (jsa-se) Ti grda sitnica ti! — Dajte mi prstan nazaj! Podgorska. Saj ti ga dam. Pa še nekaj mi moraš povedati. Micika. Kaj neki še? Podgorska. Vzel te bo, praviš? Micika. Bo me, bo; že je vse gotovo. Po tem bom tudi jez ž lah na gospa, kakor ste vi, bom lepe klobuke nosila, kakor gospe doli v Ljubljani, — in karolino, Se bolj Široko kakor je vaša. Podgorska (za-se). Ubogo dekle! Kak se mi smili! — Al Se lahko rešim to nedolžnost. (Micki) Ima tisti tvoj gospod dobro službo? je li bogat? 10 Micika. To se ve, da. Saj je žlahen gospod. — Podgorska. In kedaj bo poroka? Micika (NevoljmO Kakor hitro njegov stric umrje. — Pa dajte mi prstan. Podgorska. Tu ga imaš, ljubka! (za-se)O zapeljivec grdi! — (se joka.j Micika. Kaj pa se j očete? Kaj Vam je? Povejte! Podgorska (Miciko objame.) Ljuba moja, Bogu se zalivali, da sem prišla k tebi. Ti si v veliki nevarnosti. Micika. Za Božjo voljo! — v kakošni? Podgorska. Tvoj Ljubomir je — zapeljivec! Micika. (Vsa prestrašena). Ljubomir — zapeljivec? (Togotuo) Vi, Vi me hočete preslepiti, ker tako govorite. Podgorska. Zapeljivec je, verjemi mi! On se ne imenuje Ljubomir. Micika. To ni mogoče! Pustite me — kaj se norčujete z mano! Podgorska. On je že drugi obljubljen. Micika. To lahko vsaka reče. Podgorska (prstan s svojega prsta sname.) Poglej ta prstan in poglej svojega. — Ali ni ta tak kot tvoj? Lej! tega, ki ga ti imaš, jez sem mu ga dala, in tega je Sussheim — to je njegovo pravo ime — meni dal. Tu je moje ime, tu pa njegovo. Micika. Tedaj Vi ste taista gospa? 11 Podgorska. Da! jez sem. Vidiš, sirota, in ta tvoj zapeljivec je moj obljubljeni ženin. Micika (Se ustraši in z rokama obraz zakrije.) Oh! Podgorska. Potolaži se! Izplačati ga hočeve, da bode pomnil, kaj da je storil. Micika. Danes ob osmih mi je obljubil, da pride in da pripelje dohtarja seboj, da naredi že-nitno pismo — in v treh dneh ima poroka biti. In kaj! Vse to je laž? Podgorska. Naj le pride! Sprejele ga bo ve, da bo debelo gledal. Micika. Tukaj imate njegov prstan! Oh mene goljufati, ki sem ga tako srčno ljubila!! Podgorska. Al tvoj oče kaj vejo od tvoje ljubezni? Micika. Nič ne vedo. Prepovedal mi je, da jim ne smem nič povedan. Saj bi oče tudi ne bili pripustili. Podgorska. Al zdaj zapustive to mesto. Peljinie v hišo, da se bolj natanko pogovorive, kako mu bodeve pobotale njegovo nesramnost. Micika. Iz srca rada, — le tega grdeža mi iz glave spravite! Podgorska. Osem bo skorej. Pejve! — Micika. Mene tako goljufati! Oj ti nesrečni človek! (greste v hišo.) 12 V Četrti prizor. Jakain. AnŽe (prideta pogovarjaje se skupaj s polja.) Jaka. „Pregrob si —rebra ji pokajo, kadar jo pri plesu okoli pasa primes" — — Anke. I, kaj jez morem zato, da jo tako silno rad imam. Jaka. „Nič lepega ji ne poveš\" — Reci ji, da je lepa kot rožica. Anze. Kaj? Jaka. Njeni život moraš jelki primerjati! Anže (se smeja.) Ha! ha! Jaka. Kadar njene oči hočeš hvaliti, reci ji, da kopito v njih sedi, pa iz njih strela. — Anže. Oče! ona bo rekla, da norim. Jaka. Anže! to ti povem: Moje dekle ima več" pameti kakor mi dva oba -— ona že ve, kako mora biti, — saj je bila leto in dan v Ljubljani, da se je manire učila, in cel6 enega provizorja ali profesarja, kakor jim že pravijo, je za štruftarja imela. Anie. Oče, ne govorite mi od Ljubljane; saj vem, kako se tam godi; samo enkrat sem bil pod roženpohom, pa sem dosti vidil za vse svoje žive dni. (Posneinovaje s tankim glasom žensko blebetanje:) „Lej jo lej!" —je šepetala tit prijatlica prijatlici — „iej jo, kako se kakor pav šopiri s svojimi dekleti; vse M t Židi so; v štacuni pa je še vsak trak na dolgu." ,.Ali ga vidiš" — pravi druga — „kako Škili tje po Kacmunki, da jo hoče z očmi prebosti, in kako se mu ona muza; mož njeni pa misli, da ima nedolžno Suzano za ženo." — Tako je obirala ta to, una pa unu s tako slastjo, kakor MS, ofiel — obiramo gos na Martinovo. — Tam je pa stal gnspodič s tankima nožtcama, kakor da bi na dveh količkih stal, al ognjen je bil v suhem obrazu, kakor da bi bil cel Vezuv ljubezni v njem goril; tako je tiščal v neko gospodično, da se nisem mogel na-gledati: zdaj se je na prsi bil, da se so mi rebra njegove smilile, — zdaj je proti nebesom pogledaval, kakor petelin, kadar poje, da sem si mislil: Revica putika, če temu kokodavsu verjameš! —Oče! koža se mi je ščetinila pri vsem vteni pogledu, in kar bežal sem kŽibertu v Šiško, da sem si s poličem uiarvina popiaknil nejevoljo. — O! to je pod našo lipo vse drugače. In naši poinenki z deklici so vsi drugi. Nam gre vse prav iz srca. Kadar rečemo: Dekle! ti si moja — jez te štirnam, da bi te vgriznil — hencajte, oče! takrat človeku srce poskakuje; le na poroko misli, ne pa, da bi deklica za nos vodil! Jaka. Prav imaš, Anže! Jez sera ti le povedal, M kaj mi je Micika rekla. Pa ona mora že vediti, ker mi je tolikrat pripovedovala od neke — neke stvari — pri tišlarjih se neki dobi, — eaki, kako ji je že rekla?---------- meni se zdi, da je rekla „ura," — „ura" — (so spomni) „poli" - „tura" — ali kaj ta-cega? Anie. „Kultura" je najbrže rekla. Vem, vem od tega blaga, ki ga gosposki škriei zastonj silijo kmečkim dekletom po mestih, — pa gorj« tisti, ki si ga za poštenje svoje kupi — oče! Jaka. Prav imaš, Anže! — Vendar veš kaj V mene že čaka kozarec vina; pojdi z menoj, da prideva pri Seinčanu na druge misli. Anže. Kmali pridem. Le pogledal bom Se, ali so moji hlapci in moje kršence Že delapust naredili. Jaka. Le skorej pridi, (gre v hišo). Anže. Kmali pridem, kmali. — Kaj vse so mi oče povedali! Ti presneta kultura, ti! Zdiš se mi kakor koze, če zdravih ne cepijo otrokom. Vcepijo Bih ž njimi večkrat bramorke, da hira človek potom vse svoje žive dni. Pojdi rakom žvižgat taka kultura! (gre proti polju.) 15 Peti prizor. Susgheim. Windberg. (prideta od druge strani pogovarjajo ae in pod pazduho se peljaje.) Sussheim. Ali je res ni doma? Windberg. Kes, bratec. Eno uro pred tabo se je odpeljala. Verjemi mi; saj sem dobro vidil. Pri vrtnih vratih se jo v kočijo vsedla. Sussheim. Kam neki je šla? Windberg. Proti Ljubljani! Morebiti k tvojemu stricu. Sussheim. Ko bi bila pač zvedila — to bi bil vrag! Windberg. Ni mogoče. Saj ji nisi povedal. Sussheim. Če je pa Glažek kaj čenčal. — Windberg. Za tega sem ti jez porok. Sussheim. Ali si ga pripeljal seboj ? Windberg. Je že tukaj, pa vgostivnici je ostal; kmali pride. Sussheim. Kakšen človek je vendar ta GlažekV Windberg. Bratec! tak je, da si boljšega ne moreš želeti; zvit je kakor lesiea. Prej je na kmetih pri grajščinah dohtaril; zdaj mu pa notarji na pete stopajo, da nemore več tako. Zato pa na tihem kmete podpihuje, suplike in pritožbe maže. Ni davno, kar je bil tudi zaprt. Da mu le denar pokažeš, stori ti kakor le hoeeš. IG Sussheim. Zna pa tudi molčati? Windberg. Kakor zid! Siissheim, Nočem, da ta reč pride med ljudi. Windberg. Bog ob vari! Sussheim. Kaj je zdaj početi? (rfuhta) Drugače 1'e ni mogoče na limance vjeti. Hribe in do-ine sem ji obetal; s sladkimi besedami okoli nje hodil; pa ji nikakor ni mogoče blizo priti. Windberg. Ce je pa taka, že ni drugače, da — Sila kola lomi! Sussheim. Da le moja vdova od tega nič ne izve. Saj veš, da s tabo vred nič nimam. Ce jo dobim, bova pa oba dobro stala. Me K razumeš? Windberg. Prav imaš! Zakaj bi si neki tak križ zastonj na glavo nakopal! (Od daleč za tolisami se sliši petje Glaškovo.) Povsod me poznajo, Da tiček sem zvit, Veselje imajo Med se me dobit! (V4. zvezku Grlice.) Siissheim. Kdo pa je neki to? Windberg. Brž ko ne Glažek. v Sesti prizor. Glažek in poprejšnja. Glasek. Sluga pokorni! Servus! Servus! Koscha-mer Dienar! 17 Siissheim. Dober večer, Glažek! Glakek. En poliček sera ga doli v gostivnici štrknil,, da si me je duša malo privezala. Zdaj sem Vam pa ves za postrečka tukaj. Windberg. Ali pa niste tudi vesti zapili? Glažek. Ljubeek! vest in pa dohtarstvo! — noč in pa dan. Siissheim. A! to je odkritosrčna beseda! Tacega moža potrebujemo. Glažek. Posebna čast! Servus! Servus! Koscha-mer Dienar! Siissheim. Ali že veste vse? Glažek. Vse do cempera! Gospod Windberg so mi vse natanko povedali. Samo eno prosim pohlevno, da me , gospMa moja, ne kličeta po mojem pravem imenu, kadar je kdo priča. Jez že vem, zakaj. Vsak človek ima svoje sovražnike. Ljubljanski gospodje so mi strašno nevoščljivi zavoljo moje bistre glave, zavoljo moje učenosti, — saj me razumeta gospoda? Le v drugi latinski šoli sem bil, pa vse dohtarje v žakelj denem. Vite: Hjne illae lacrymae! Siissheim. Nič se ne bojte! Tiho! — Nekdo pride. Bratec, ti se tukaj doli skrij. (pokaže na desno.) — (h G-lažku). Vi pa na uno stran tje v pšenico. Ne bilo bi dobro, da nas kdo tukaj stakne, (gresta vsak na svojo stran — tudi Siissheim.) 2 - iS Sedmi prizor. Anie (pripeljaje 4 kmetiške fante ter jim tiho reče:) Tu sem bratci moji! Juter je god Micikin. Dajte! zapojte ji pav pesmic pod oknom. Fantje. Zakaj pa ne! Iz srca radi. (Pojo „LaIiko noč" ali kako drugo.) Aruhe (po odpeti pesmi.) Lepo se vam zahvaljujem za prijaznost Vašo. Lahko noč! (jim roko poda.) fantje. Lahko noč! lahko noč! (odidejo.) Anze (sam.) Nič je ni bilo k oknu. Čudno je to. Tako je vendar le res, kar mi oče župan pravijo. — Al za tega voljo vendar ne obupam. Saj Še Jakob ni obupal, čeravno je dvakrat sedem let moral služiti za svojo Kahelico. Micika bo vendar le moja! (odido.) Osmi prizor. Siissfieim (sam.) Tičica kmali boš v moji kletki! Ob osmih sem ji obljubil priti. Zdaj je že skorej devet. —-------Pa ne vem, kako da mi ni vendar nič kaj dobro pri srcu. Če moja vdova zvč, je odkljenkala moji sreči; bogato ženo zgubim, paMiciko tudi. Micike bi Še pozabil, — al bogata vdova ne čepf za vsakim grmom. 19 Deveti prizor. Micika (pri oknu) in Sussheim. Sussheim. Micika — Micika! Micika. Ljubomir! Sussheim. Ljuboznjiva Micika! Micika. Ste vsi skupaj? Sussheim. Vsi, ljubica! Micika. V eni uri pridite tje na prelaz; jez vas bom skrivej na vrt izpustila. Siissheim. Zlata Micika! Komaj že pričakujem te presrečne ure. Micika. Kaj me res tako strašno ljubite? Siissheim. Se obnoril bom od ljubezni. Micika. Nikar! — v nornišnici ljubljanski nimajo prostora več, dokler nove ne zidajo. Pa kako, da med Ljubljančankami niste naili nobene za-se! Siisslieim. Ne govori mi od mestnjank! Le na kmetih je prava ljubezen doma. Kamen naj bodem pri tej priči, če sem kdaj ktero drugo rad imel kakor tebe! Micika. Nikar se ne rotite, Ljubomir! Skoda bi bilo zares, da bi gospod s tako mehkim srcem trd kamen postal. Ali je Vaš stric že umrl? Siissheim, Ne bo je dolgo več vlekel; zdaj ima 2* 20 že štiri dohtarje okoli sebe, — če ga eden ne spravi v večnost, ga bojo saj vsi štirje. Micika (uho nastavljaje.) Tiho! — Oče me kličejo. Kmali pridem, (smukne nazaj.) Siissheim. Bog te obvari, angelček! Bog te ob-vari! (ji z roko poljubke meče.) Deseti prizor. Windberg se vrne od tiste strani, kjer je odSel. Windberg. Brate! Ce tvojega zdihovaujanebude skorej konec, ti dam slov6. Sussheim. Ne bodi prismojen. V pravo zadrego bi me spravil. Z dekletom sem govoril; čez eno uro morava tam na prelazi biti. Potrpi še ta čas; ne žabi, da bi bila sramota, ako bi se taka dva k o r e nj a k a dala v kozji rog vgnati; rekli bi nama lahko, da sva prava dva „neiaška Mihelna!" Windberg. Mene zebe, da se tresem ko šiba — nisem vajen ponoči okoli klatiti se.------Huš, hnš! kakšen veter piše, doli od Grintovca! Sussheim. Sram te bodi! Saj nisi 80 let star. Kadar greš v vas, ne gledaj na vreme! Tako je pisal že O vidi, in ta možje vendar to najbolje vedil. Če je mraz od zunaj, pa nam srce kuri, da je še prevroče. Windberg. Jez od te kurjave nič ne čutim. Bodi II ti namesti mene, boš Še čutil — kakšen norec je bil tvoj O vidi. Enajsti prizor. Olažek (pride od poljske strani) in poprejšnja. Gla&ek. Ne zamerita gospoda! Morebiti prezgodaj pridem. V pratiki moji grmi! Cujta! — Kakor sta mi velela, skril sem se v pšenico. Komaj doli počenem, kar slišim od deleč neki šum. Kakor zajec nategnem ušesa, gledam, poslušam — — in kaj vidim — čujta! — kaj vidim? Pridrloje pet kmečkih fantov z velikimi prekljami. Gospoda! po moji pratiki pomeni to točo (pokaže tepež.) JSiissheim. Korajža velja! Glažek. O! tem ljudem nistupati! Verjemite mi Gospod! Windberg. Huš! buš! (gori in doli leta.) Vas nič ne zebe, Glažek? Gtaiek. Malo, malo! Windberg. Le malo? Dajte toraj plašč meni. Mene strašno zebe. Glažek. Za nobeno ceno ne. Moja suknja je od zad —-------— Windberg. (Mu vzame plašč po sili in se vanj zavije. Zdaj ae vidi, da Giažkova suknja zadnjih delov nima, in da so prednji deli le z belim mo- ■a tozom vkup spahnjeni.) Kakšna suknja je pa to? Ha, ha, ha! Siissheim (se tudi smeja.) Ha, ha, ha! Glaiek. Po ranjcim Vampkom, ki smo ga na kant djali, sem jo poerbal, pa sem si zadnja dela odrezal za par hlač. Windberg. Kaj Vi, Vi, gospod dohtar! iz sukinj delate hlače? Glaiek. Zakaj pa ne? Premislite le, kako drago je zdaj vse, — kaj mislite, da nam kdo daje kakšen „Theuerungszuschuss?" Vino je že po petici maselc. Da se le kakšen sold prihrani, dober je! (z povzdignjenim glasom) Učenost, gospoda! se v sedanjih časih ne izplača. Mundus est stul-tus! nam je večkrat pridigoval naš profesor. Siissheim. Tiho, tiho! nikar tacega šuiidra! Od te hiše moramo preč iti, dokler ne pride ura. Glasek. Ce ne zamerite, si grem za tacaš malo dušo privezat — že zopet čutim, da mi nagaja. Sussheim. Da le ure ne zamudiš! Glaiek. Ne bojte se! Glažek ima uro v glavi, (Vsi gredo. Siissheim in Windberg skupej, Glažek na drugo stran.) ■ Dvanajsti prizor. Atlie (pride od druge strani in gleda za njimi.) Kaj neki ti ljubljanski rogovileži tukaj iščejo? 23 Pa ne, da bi limance nastavljali moji Miciki ? Ko bi to vedil, presneto bi jih skopal! Nekako čudno pa je res, da je dekle začelo v primerah — v priglihah — govoriti — od kopita — in dragih tacih norosti več. To mi nič kaj prav ne gre v glavo. Pa saj tudi ni čuda? Da je le kje kaj poštenega, una zlodi že škrica vmes. Al čakite! mi kmečki fantje si ne damo zabavljati: (poje:) Kmečki fantje! mi smo mi! Slovanske korenine, Junaška v žilah teče kri Do naše domovine. Le slovenske ljubce zbiramo, Se v tuje ne oziramo, Najgorše so Slovenke le! la, la, la-------- Kmečki fantje! mi smo mi! Veseli rad' živimo; Ce tujec se mirno zadrži, Mu žtuga ne storimo; Kdor išče zabavljic obrest, Pa najde tud' slovensko pest, Zabavljat' ne pustimo! la, la, la — — (V 2. zvezku FleiSmanovih „Zdravic") (Gre. Gledišče se zagrne.) II. akt. Prvi prizor. Soba z dolgo mizo in s stoli, na mizi papir, tintnik, Jaka (s prtom cedi mizo.) Micika (na strani, si hriše oči.) Jaka. Kaj vendar si mislila, da si se hotla skrivej omožiti?: Svojega očeta tako razžaliti! (stopi k nji.) Ali sem te kdaj silil, da moraš An- žeta vzeti?--------No Micika! nikar se ne jokaj! nikar! Saj so to le besede! Vse sem ti odpustil! (jo boža.) Saj si vendar le moja ljuba hčerka. Žal bi mi bilo, — srce bi mi bilo počilo, ako bi se bila ti tako zavrgla. Pa sovražiti bi te vendar ne bil in ogel — (se sam joka.) No Micika, obriši se, da te Anže ne vidi objokane. Micika. Kdo bi bil pa mislil, da je tak grd človek! ■ as Jaka. Kaj nisi še vedila toga, da gospoda nas kmete le rada za nos vodi. Micika. Pa je bil tako priliznjen, — take lepe reci ini je pravil. — Jaka. Taki so le ti gospodje, sladki ko med — al tukaj, na pravem mestu (na srce pokaže) nič ne veljajo. Lej, dekle, kadar mi kdo pravi: „Jaka," vi ste mož; vi ste župan, da mu ga ni na svetu para; modra glava, pred ktero naj se skrije vsak učen gospod — in drugih takih reči več ■— takrat si jez vselej mislim: grdi človek, kako se lažes! in mu ne upam dalje kakor vidim. Al pustiva to reč. Nič ne maraj, Micika! mu bodemo že oči izbrisali. On bo še na te misUl! —Tako lepo vdovo imeti, pa še druge dekleta zalezovati, — to je vendar od sile, to! Vel, da me skoraj mika vse tri dobro našeškati. — Pa [okoli sebe gleda), kaj neki AnŽe dela, da ga tako dolgo ni! Saj boš dobra ž njim, kadar pride? kaj ne, Micika, da boš ?, Micika. Kako 'pak! Prav dobra. Saj vidim, da je pošten človek, da vse drugače z mano misli, kakor — uni nesrečni človek! Jaka. Micika! deset let bora dalše živel, Če je to res! 26 Drugi prizor. AnŽe stopi v sobo s cilindrom na glavi in gosposkim frakom; hlače in drago ima po kmečko. PopreSIlja. Anie (se prav nerodno priklanja pouašaje gospodo.) Ti si lepa kakor roža, — šibka kakor maj v Tomačevem, gibka kakor vrba, — iz tvojih zaljubljenih oči kopito strela —-------No, kako se ti to dopada? kaj ne, da sem korenjak? Micika. Ljubi moj, pusti te norčije, ■— nikar me Se ti ne žali — Ame. Bog obvari! — Pa kaj? Saj ni še dolgo tega, da si take norčije rada imela. Jaka. Anže! ne bodi siten; — kar je bilo, je bilo, — zdaj pa ni več. Zakaj jo zdaj še jeziš ? Anže. Oče, nikar se ne bojte! — (Miciki) Kaj ne Micika, da nisi huda? Micika. Če češ, da sem ti dobra, pozabi, kar je bilo. An&e. No, no! saj nisem tako hudo mislil — Micika! (se zasuče okoli) kako ti je ta suknja všeč? Micika. Preč mi jo vrzi! Nosi svojo; nemorem te viditi tacega. Anze. Kaj res, Micika? — kaj res? (ironično) Ni mogoče! Jaka. Anže, če nisi tiho, ti jezik odrežem. Anže. Klobuk imam tudi nov; poglej ga (se od- krije) kako jo postaven! dal sem dva trda tolarja zanj. Kako se ti dopada, Micika? Take klobuke nosijo vsi tako imenovani ,,dobromiselniki"—injeztudi za te dobro mislim; zato sem si ga naštimal. .Micika. Tudi tega turna ne morem viditi; obdrži svoj pohlevni domači klobuk. Anže. Saj hočeš gospoda imeti, — kaj ne? Jaka. Anže, zadnjikrat ti rečeni, ne bodi neslan! Vsaka reč ima svoj konce. Anže. No, no! bom pa tiho. (Na stran.) Ta pe-klata gospoda mi ne gre iz glave; mogel sem malo jezo izpustiti. Jaka. Pameten bodi Anže! Obnašaj se možato. Jez sem ti že povedal, in gospa ti je tudi povedala: ne bodi grob ž njimi, kadar pridejo. Anže. Le pustite me, oče — Jaka. Saj je to dosti pokore zanj, da vidi, da je Micika tvoja. Anie. Ha, ha, ha! Vem, da bo srpo gledal. Jaka. Le to pazi, da se ne zagovoriš, — sicer nam vse popačiš. Zdaj mi pa pomagaj mizo prenesti. (Postavita mizo bolj spred. Mieiki:) Ti pa prinesi bokal dobrega vina. Anže (stopi k Mieiki.) Grem pa s tabo, Micika, če se sama bojiš? Micika. Nikar se ne boj zame. Le tukaj ostani; že sama pot najdem. 28 Anie (Miciki, da Jaka ne sliši.) Da te kakšen go-sposk strah ne sreča! (Micika mu prijazno zažuga in odide.) Tretji prizor. Jaka. Auže. Jaka (stole okoli postavlja.) Tukaj bo šribarček sedel, — tukaj jez, — tukaj Anže, — tukaj Micika. — Stoj! ni prav. Micika mora med mano sedeti in med Anžetom, — tukaj ena priča, — tukaj druga, — tako — (vrav-nava popir, tintnik in peresa na mizi.) Pojdi Anže, poglej skozi okno, ali že čakajo na prelazu, in pridi mi povedat. Anže. Ze prav! (odide). (Micika prinese potem bokal vina in pa v cajnici 6 kozarcev, vino postavi na mizo, cajnieo na tla.) Četrti prizor. Micika. Jaka. Jaka. Sem ga postavi, Micika! Bokal mora zraven mene biti; saj ves mojo navado. —Dekle! le korajžo. To ti bojo debelo gledali gospodje, ko nas bojo vidili tukaj. — Ha — ha, primaniha, da bo komedija za popokati. Peti prizor. Podgorska (stopi v sotio.) Micika. Jaka. Podgorska. Ali ste že vse napravili, da morejo priti? Jaka. Vse je že napravljeno, žlahnagospa. Sam oče v nebesih Vam bo dobroto povrnil, da ste od moje hčeri odvrnili strašno nevarnost Jaz Vas ne morem dosti zahvaliti. Podgorska. Že dobro, oče! Jez sem več za se storila kakor za Vas. Rešila sera se malopridnega človeka, ki bi me bil nesrečno storil za vse žive dni. (Miciki:) Micika! ena skušnjava Te Se čaka. Ali si upas drzno pred oči stopiti mu? ali ti ne bo vendar srce kaj nagajalo? Micika. Obljubim, da ne! Poštenemu dekletu, ki je v taki nevarnosti bilo, kakor jez, ne nagaja srce več! Hvala Boga, da sem brezdno že zagledala, ko ni bilo še prepozno. Podgorska. Vendar se bojim, da nam kaj ne popačiš! Micika. Gotovo, da ne, žlahna gospa! Jaka. Jez sem porok za njo. Podgorska. Dobro! Jez se pa zdaj skrijem. Kadar^ bo treba, že pridem na dan (odide.) Jaka. Čaki, čaki ti Ljubi sir, ali kakor ti že pravijo — podkuriii ti bomo, pri moji kokoši, Sfl da bodes pomnil, kdaj si zalezoval pošteno kmečko dekle. Sesti prizor. Anže so i>rismeja. Foprešnja. Anže. Ha, ha, ha. — Jaka. Kaj si se prismejal? Govori: kaj je? Anže. To so prave seme — ha, ha, — pri tistih „Narrenabendih" morajo take biti! Jaka. Ali si jih vidil? Anže. Vidil, vidil, ha, ha, in slišal tudi, ha, ha. Eden (Miciki) — meni se zdi, da prav tvoj ženin — doli pri prelazi v vinke hodi, kakor da bi celo gnjezdo sršenov v sebi imel, inzdihuje: Micika, Micika! —Drugi pa preklinja Miciko, mraz, ljubezen, in v pest piha hua, huš, pa sem ter tje skače, kakor da bi ga komarji pikali. Jaka. Hi, hi, hi — kaj pa šribarčekV Anže. Ta pa sedi na kamnu, kakor da bi bil s smolo prikopan; zraven sebe pa ima polic vina, in glažek za glažkom ga srka, kakor da bi ogenj v sebi gasil, Jaka. Micika, zdaj pa le pojdi po nje. Micika. Naravnost grem — Jaka. Al modro se drži; to ti povem. Micika. Nikar se ne bojte, oče! (S povzdigneuim 31 glasom stopivsi malo naprej :) S1 o v e n k a se gre maševatnad ta hudobni ,,bund," da pomni, po čini daje poštenost pri nas! (srčno gre.) Sedmi prizor. Jaka (seže v cajntco in prinese en kozarec.) Vsediva se, Anže! Anke. Oj, to bo smeha — ha, ha. Jaka. Le meni daj govoriti — veš Anže! Anže. Ze prav, že prav, oče! Jaka. Ti se od konca nič ne vtikuj vinea! Anke. Ne besedice ne črhneni. Jaka (Anžetu nalije kozarec.) Pij ga pa vendar en kozarec, da ti korajža ne uide, kadar vrsta na te pride. Anke. Kaj menite, da je nimam? Še naprodaj ■— kaka dva centa. (Pokaže a obema rokama, da bi se raci tepel, potem pije.) Jaka. Že vem, da jo imaš, pa vendar — a gospodo ne zna vsak govoriti, pa tudi s takimi lesicami, kakor jearibar, ne. Vidiš: kadar je tak človek dober s tabo, ali kadar mu kaj prineseš, na priliko, kako četrt teleta, dežo masla ali kaj tacega, to ti je priljuden in meden, da nikoli tacega; takrat bo tudi tebi jezik tekel, kakor da bi bil namazan. Kadar imaš pa kakšen prepir ž njim, da mu ne gre, kakor on hoče, pa 33 vse druge strune napne; sukal te bo in zvijal, da ti jezik v ustih otrpne. Anie. Oče, to je vse resnica. Ni davno, kar me je tak Sribar v grajščini zavoljo primačine strašno pestil. Jaka, Tiho, — zdaj pridejo. Osmi prizor. Stissheim. Windberg. Glažek. Micika. Micika (stopi prva v sobo in na vratih jim priljudno pot kaže.) Le sem noter, gospodje, — dovolite, le sem! Siissheim (med vratmi.) Pa je nekdo notri? — Glažek (pomoli radoveden glavo noter.) Micika. Le noter gospodje, moj oče so; pa saj oče vse vedo. (Se splazijo vsi počasi v sobo, prvi Siissheim, Glažek, Windberg.) Jaka. Dober večer, gospodje! le noter! kakor da bi domu priišE. (se priklanja.) Me neizrečeno veseli, da mi taka gospoda čast skaže. Siissheim (k Miciki.) Kaj res vse vedo? Micika. Vse natanko! Siissheim (boječ stopi pred župana.) Ne zamerite oče! — Windberg (boječ županu roko poda.) Dober večer! Glažek (Siissheimu na uho.) Ali res ve? Sussheim. Podoba ie. 33 ■Glakek. Oče župan! Bog vas sprimi! (mu roko poda.) Meni se vse zdi, da se midva že poznava; ali nisva že neki vkup pila? .laka. Ne vem se spomniti te časti! Vsedite se, prosim, gospod žlahni — pa tudi vidva, gospoda. Ne zamerite, da je pri meni vse tako navlečeno. Anže. Na kmetih ni drugače. (Micika nosi kozarce na mizo.) Jaka. To je res vsa prevelika čast za me! Ne vem, kako da sem jo zaslužil? JSiissheim (k WLadbergu.) Ne vem, pri čem da smo ? Windberg (k Siiasheimu.) Korajžo, prijatel! Starec je vesel, da se dekleta znebi. Sttss/ieim, Že davnej sem želel poznati častitega očeta ljubeznjivo Micike, ktero spoštuje vsa Ljubljana. Jaka (ironično.) Oj, kako me to veseli! — (zase) Ti, nesramncž ti.' Sussfieim, Vi ste mož, ki mu ga ni para po vse) slovenski deželi. Jaka. Lejte! Kaj mi poveste! — (za se) Tebi je pač mar za slovensko deželo, ti grdež ti! Windberg. Ce bi človek križem sveta iskal, jene najde take punčike, kakor je vaša Micika. Jaka. Pa ne, da bi se norca delali! — (za se) Rebra bi mu polomil nesramnežu! Glaiek. To je rožica! (pojo:) „Tak je mila, tak je sladka!" — Kraljica je ženskega spola! 3 :>v Jaha. Dekle! zdaj še le vem, kaj nad tabo imam. — Pa ne zamerite, gospodje, jez menim, da prvo je zdaj ženitno pismo. Gospod dohtar! vsedite se tje gori, Micika ti pa k meni, (Glažek se vsede.) Siissfieitn. Jez pa k Miciki. (Se hoee vsesti.) Anže (ga odrine.) Tukaj je moje mesto, ne zamorite ! Jaka. Tukaj Anže. (K Susshcimu:) Vi pa, gospod žlahni, zraven njega — (k Windbergu) in Vi tukaj ("vsi se vsedejo.) Tako je prav. (Vina nalije. K Glažku:) Mi dva ga bova najpred en glažek izlila, kaj ne? Dobra kapljica je; sem ga sam iz Semiča pripeljal. Glažek. Pomozi Bog! (ga popije.) A — to je res pravična kapljica; saj pravim: Beli Kranjci to so vinorejci! Bog jih živi! Prosim šeen glažek, da se mi roka ne bo tresla. Ne veste, oče! enkrat ine je maček ustrašil, ko je z dimnika na me skočil; menda je ta pošast suhe plečeta tam obirala: od ti-stihmal se mi vedno desna roka trese. Jaka. Za tak strah je pa moje vince kakor nalašč. No gospoda, na zdravje! i Silssheim. I -n v •, ' (Vsi pijo.) Windberg. \ BoS zm! \ Jaka. Nobena kapljica ne sme v kozarcu ostati. Glažek. Bog ne daj! Bog živi! 35 Jaka. Zdaj pa na zdravje nevesti Miciki! (Vei na, unkrsit) Na zdravje Miciki! (pijo.) Glažek. Zdaj pa še eno zdravico! Jaka. Stojte dohtar! Jez sem že davnej slišal, da znate lepo peti. Zapojte nam zdravico, ker smo danes tako zidane volje tukaj. Glažek. Zakaj pa ne! Pa to prosim, da si ga pred še glažek nalijem. Jaku. Iz srca vam je privošceno. Glažek (natoči in pije.) Tako! zdaj so pa go sle že namazane (vstane.) Pa tudi vi mi morate pritrkovati (poje zdravico; zadnjo dve vrstice poj A skupaj.) Bratci veseli vsi! Tra la la. Pesem zapojmo mi Tra la la — Od vin ca sladkega Ko sobice čistega Tra la la. Glažke nalimo si! Tra la la. Ven ga popimo vsi! Tra la la. En glažek alj pa dva, Vince korajžo da, Tra la la. 3* 36 Kadar pa vinca ni, Tra la k Takrat me vse boli, Tra k k Vince nam zdravje da, Saj moč v sob' ima! Tra la k. (V 2. zvezku „SIov. Grilce,") Jaka. Lepa pesem je to: res lepa! pa jo tudi pojete, da človeku srce poskakuje. Glasek. Hvala, hvala! Al gospoda! popred ste mi mojo zdravico pregriznili; zato jo zdaj napijem — Jaka. Ženinu — kaj no da? (nalije.) Tedaj na zdravje, na dobro zdravje An že tu? 8'ussheim. Anžetu? J , ,,r. ,, » w_. n t (se grozno Wmdberg. Anžetu? > v gB|g0i Glažek. (ves zavzet, kasneje.) Anžetu?' ':* Jaka. No, pijte no, gospodje, — kaj Vam ne diši? Anie. Ali Vas morebiti glava boli, gospodje? Siissheim. Bom že, bom že. (Sam sebi:) Neznano čudno mi je pri srcu. Wmdberg. Jez sem danes pri kosilu preveč jedel. (Saar sebi:) Da bi le že zunaj bil! Glasek. Skoda za vsak glasek! Saj nima kosti. Tedaj na zdravje Anžetu! (pije.) Jaka. Gospod dohtar! začnite zdaj ženitno pismo. Ar.ie. Pa hitro 1 Saj vidite, da bi ta dva gospoda že rada domu Sla. Lej, Micika, kako 37 sta žalostna, kakor da bi jima bile miši kruh snedle; tolaži ju malo. Micika (k Sfissheimu.) Kaj pa Vam je, gospod? Kako da niste dobre volje danes, ko je moja obljuba — povejte? Windbertj (okoli pogledu.) Kako je že tema zunaj. Meni se zdi, da bi se pismo lahko jutri naredilo. Ponoči se nama lahko kaka nesreča zgodi; noč ima svojo moč. Silssfiem. Prav imaš, bratec! »Saj pak jutri zopet pridemo. Anke. Nikar se ne bojite, vama bomo že domu posvetili, če treba, z bakljami. Glažek. Oče! Saj je res bolje, da pismo podnevi naredimo; ponoči se ne da nič kaj prav pisati, in lahko se kaka pomota vrine, da je potem Se dolga pravda, pravde pa -» saj poznate dohtarje ! (K Sussheimti in "Wiuclbergu:) Pimo ga še en glažek; potem se pa počasi, drug za drugim, izmuznemo venkaj. Jaka (resno.) Gospodje! jez sem sicer le kmet, pa za norca me ne bote imeli; zato rečem, da še danes mora biti pismo gotovo. Anie. Oče imajo prav. Za norca Vam ne bomo; obljubim, da ne. Vi Glažek pa pišite urno; če ne, Vam utegne še drug maček na rame skočiti, da bode tudi levica za nič, Glasek. Oho! ne tako ostro! — (Za se.) Molči Glažek, s kmečkimi pestmi se ni norčevati t 38 Jaka. Anže! pameten bodi. Grospodov ne smeš žaliti, zakaj to so tvoje priče. Siissheim, Priče? W'indberg. Priče? Glaiek (jecla.) Pri — — pri ■-------pričet1 Jaka. Menim, da; sicer bi reB ne vedil, kako da se mi je čast zgodila, da taki gospodje k meni pridejo! Pa Vi, gospod dohtar, ali niste za to prišli, da napravite ženitno pismo za mojo hčer? Glaiek. To je vse res. — Jaka. Zakaj tedaj odlašate? Glaiek. Ne zamerite, očka, pa meni se zdi, da smo se malo zmotili, kar se tiče imena ženinovega. — Anie. Kaj v mojem imenu ste se zmotili? v mojem? Glaiek. Tedaj si ti ženin? ti si prihodnji mož Micikin? (za-se) — — hra, hm, — tako še nisem nikdar delal ženitnih pisem. Smsheim (za-se.) Odkljenkalo je moji poroki! Windberg (za-sts.) Da bi le že zunaj bil! Smsheim. Mene ne trpi več tukaj! Glaiek (za-se). Oho! zdaj se mi šele vse jasni! Glažek! veš kaj, zdaj bo pa že bolj pametno, da s županom potegneš! —(se vsedein vzame pero.) Vaše ime, gospod župan? Jaka. Jaka Zanetovec — Glaiek (piSe) — — Za-ne-tovee — 39 Jaka. Ali pač pišete po slovenski'? Drugih čeč-karij jez ne trpini. Glaiek. No, no! se ve da. Saj Vas poznam, da ste tudi tistih antikristov eden, ki hočejo, da bi vsak ubog sribarčck dandanašnji 300 jezikov znal. — In ime ženinovo? Anže. Anže Hudoba — Glažek (ga debelo pogleda stol odmakaivši.) Bog in sveti božji križ! Hudoba? — Hudoba! To je strašno ime. Micika, ali se ga nič ne bojiš? (Županu:) Koliko dote mislite dati svoji hčerki? Jaka. ±\i taka reč. Na kmetih smo siromaki, čeravno gospoda misli, da vse zapijemo, če si včasih svoje nadloge potolažimo z bokalom vina. Zdaj ji dam 900 rajnšev, vrh tega dva vola, tri kravice in štiri pujse. Po moji smrti pa je tako vse njeno, — vse moje premoženje. Glažek. In koliko ji Anže Hudoba zaženi? Anže. Druzih 900 — kar bova pa vkup pridelala, je moje in tvoje; kaj ne Micika? Micika. Kako pa da! Glažek. Anže Hudoba m Micika Zauetova se prva tukaj podpišeta. Anže. Jez ne znam pisati. Glažek. Te bora pa jez podpisal — le podkrižal se bodeš. (G-lažek mu drži pero, ko se podkri-žujc.) Tako je prav! 40 Micika (podpiše.) G/rtšefcvZdaj pa Vi, oče! Jaka, Že prav. (K Glažku:) Meni pa ni treba roke peljati; jez sem že križev vajen (naredi križ.) — Zdaj pa priče (h Siissheimu:) Najprvič Vi, gospod žlahni. Smsheim. Jez? — — zdaj, zdaj — dete vendar, meni je roka zaspala. (Prime jezen pero pa ga z rok vrže in vstane.) Windberg. Mene krč lomi. (Tudi vstane izza mize.) Deveti prizor. Podgorska (stopi naglo v sobo.) Poprejšnji. Podgorska (nekako srdito proti Siissheimu:) A, tO je lepo, gospodje! Vi hodite v svate; mene pa pustite doma, da dolzega časa konec jemljem. Siissheim. Milostljiva gospa — to se je po 110-vedoma liakljueilo. Jez nisem mislil, — ne vem — (beseda mu zastane.) Windberg (se obrne.) Zdaj bo še le pravi zlodej, zdaj ! Podgorska. Kaj se čudite, Siissheim? Niste mislili, da za Vami pridem? Saj vendar veste, da brez Vas mi ni moč živeti. Sussheim. Milostljiva gospa! — Vase dobro srce m ,111 — — (ves zmešan.) Windberg. Zadnjikrat sem se danes v take ho-matijo mešal — 41 Podgorska. Bodite veseli, gospod Ljubomir — lejte kako je te punčika vesela (pokaže na Anžeta.) Ženin, kaj ne da? Anke. Da, gospa! Podgorska (županu.) No, ste že vse dokončali? Jaka. Ne še. Ta dva gospoda nočeta podpisati. Anke. Enemu je roka zaspala, drugemu pa je krč prste zvil. Podgorska. Kaj neki se branita? Podpišita se; saj zavoljo mene se ne bota branila! Prosim, gospoda! Siissheim. Jeze me bo konec in sramote! (podpiše.) Podgorska. In Vi Windberg? Windberg. Saj že pišem (podpisuje.) Od togote ne vem, kaj delam. Anie (smehljaje.) Saj se mu je roka že vendar nekoliko omajala. Podgorska. Zdaj pa, gospoda moja, bota še za Micikino doto kaj aložila. Kaj ne, da? Siissheim. Se ve da — kakor ukažete, milost- ljiva gospa. Tukaj imate. (Mošnjo nevoljno na mizo položi.) Podgorska. To je za nevesto. Lej Mieika! to le gospod Ljubomir tvoji doti prilože, — kaj pavVi Windberg? Windberg. Se tega mi je manjkalo! (za-se.) To ti je sam satan ženski! (vrže mošnjo mi mizo.) Anke. Hvala lepa, gospoda! Podgorska (Mieiki.) Jez Ti pa tudi moram kaj dati ■ i-: (potegne prsten z roke In ga. ji da.) To je zlat prstan. Lej, kako se sveti. (Sussheimu.) Poglejte ga, je li pravi? Shssheim. Moj prstan! (se na celo udari.) Da bi jo i-------- Micika, Vse svojo dni ga bom imela v veliki Časti. Podgorska. Anže, zdaj pa še tebi enega. No, ljubeznjivi moj Ljubomir (k Sussheimu) lejtc! to je prav tisti prstan, kterega sem Vam jez dala, — kteri Vam je porok bil moje ljubezni, in za kterega je Vam tako malo mar bilo (da prstom Anzetu.) Siissheim. Da bi jo satan vzel! Podgorska. Zdaj se pa tudi še to spodobi, da pijete na zdravje ženinu in nevesti! Glažek (brzo zgrabi kozarec.) Na zdravje ženinu in nevesti! Bog Vaji živi in pa — pečen kiiib ! (pije.) Siissheim. Na zdravje! (vzame kozarec pa ga bris jezen z rok deue.) Windbery (na strani.) Da bi jo erni muri popil! Jaka (nalije.) Žlahna gospa, Bog Vam daj srečo! Anžc, Micika, pita tudi vi dva na dolgo zdravje ljubeznjivi gospej! Anže. t Micika. Živila žlahna gospa! Glažek. i — — — — Da ga le pijem, 43 naj jo na zdravje komur koli, če tudi samemu vragu! Podgorska. Lepa hvala! — In zdaj, ljubi moji, Bog Vas obvari! — Pozuo je že, in Čas, da grem domu. Veseli me, da smo vse tako dobro opravili. (Grlažku:) Gospod Glažek, jutri pridete — veste? Glaiek (za-sc.) Jojmene! pozna me! — kakoseu kruli bo pa zdaj še iz te moke! Podgorska. Ne bojte se. Tudi meni bodete ženitno pismo naredili z gospodom Ljub o mirom (pokaže, norčcvaje so, na Siissheima.) Res! škoda bi bilo za tace ga preljubeznjivega ženina. Siissheim. Miiostljiva gospa! (na kolena pade.) Podgorska. Komedije je konec! — Spred mojih oči — nesramni človek! JSuss/ieim. Pa moj stric? Podgorska. Vse bo zvedil.------Lahko noč, oče župan! Micika! lahko noč! (poda obema roko.) Da ste mi srečni! Kadar bode poroka, dajte mi glas. Micika. Iz srca radi, če smemo. Bog Vam, preljuba gospa, povrni stokrat, da ste me rešili pogubo! Kar je beseda moja preslaba, naj Vam pove Vašo lastno srce samo. Jaka. Sam Bog Vam plati! Podgorska (se poslovi in gredi'* k Bfisaheimu in Wind-berg« :) Vi dva pa ne pozabita županove M i c i k e! 44 Anže. Pa tudi Anžeta ne! Razumeta, he? ". - f (odidejo posmehovaje se.) Lahko noč! Maka i lahk0 noč! Sussfieim i (se ob glavo vdarita.) Oj! taka sra- Windbtrg \ mota! (hočeta klobuke vzeti in iti.) Glaiek. Nix do! gosp6da (ju ustavi.) Meni ne uideta tako. Dohtarju plačata expensar za pet zamujenih ur; ura po o rorintov; znese za vsacega 25 forintov starega denarja — pri meni je vse po starem: stara vera, stara petica, staro vino. Prosim tedaj: pla- čajta! Siissheim. Zdaj se Se ti iz mene norca delaj! (se pokrije in togotno odide, Wnidberg za njim.) Glaiek. To tedaj je plačilo za moj trud! — Pa naj bo. Saj se tudi drugim mojim kolegom taka godi. — Pil sem ga vendar pošteno into je tudi kaj vredno.------Stoj, Glažek! še sotamle nekteri ostanki; priden advokat pa nikoli nima „Ruckstandov." (Skoči k mizi in izpije kozarec.) Res! škoda bi bilo za vsako kapljico! Saj — (zapoje) Povsod me poznajo Da tiček sem zvit, Veselje imajo, Me med-se dobit'. Kaj ne? (odteče.) (Gledišče se zagrne.) Natisnil Jožef Blaznik. NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA 00000383301 A00000383301A &} & / % *&4