7Jezikoslovni zapiski 30.1 (2024), 7–24 Mladen Uhlik − andreJa Žele Raba števniških zgRadb z dvoj- v slovenščini Cobiss: 1.01 https://doi.org/10.3986/Jz.30.2.01 Obravnavamo slovenske količinske zgradbe z ločilnim števnikom dvoj(e) in samostalnikom. Predstavljene in pokomentirane so dosedanje obravnave tega števnika v še aktualnih sloven- skih slovnicah, v slovarju slovenskega knjižnega jezika in slovenskem pravopisu. Analizira- na je raba zgradb z dvoj(e) s samostalnikom v besedilnem korpusu Gigafida 2.0, predstavlje- na in pokomentirana je družljivost števnika dvoje z različnimi tipi samostalnikov. Ključne besede: števnik, ločilni števnik, števniške zgradbe, družljivost, (ne)ujemanje Slovenian Quantified Constructions with the Collective Numeral dvoj- This article examines Slovenian quantitative constructions containing the collective numeral dvoj(e) and a noun denoting the counted content. The article presents and critiques previous treatments of these constructions in contemporary Slovenian grammars, dictionaries, and normative guides. Furthermore, it analyzes the use of these constructions in the Gigafida 2.0 text corpus by highlighting the collocability of the numeral with various types of nouns. Keywords: numerals, collective numerals, quantitative constructions, collocability, agreement 1 Uvod Prispevek1opisuje slovenske zgradbe s ločilnim števnikom dvoj- in samostalni- kom, ki izraža šteto vsebino. Poudarek bo na dveh tipih zgradb: zgradbi z neuje- malnim razmerjem med števnikom in samostalnikom (1) ter zgradbi z ujemalnim razmerjem med števnikom in samostalnikom (2). V prvi zgradbi je števnik, ne glede na spol samostalnika, v srednjem spolu ednine (1). V tem primeru imenovalniško-tožilniška oblika števnika v srednjem Mladen Uhlik  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  mladen.uhlik@ff.uni-lj.si  http://orcid.org/0000-0003-4635-9273 Andreja Žele  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta – ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana  andreja.zele@ff.uni-lj.si  https://orcid.org/0000-0002-6477-2590 Članek je nastal v okviru programa P6-0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. 8 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini spolu odpira vezavno razmerje in usmerja samostalniško zvezo v rodilnik množine.1 Ta zgradba je v rabi zlasti, ko gre za štetje vsebine, ki je izražena s samomno- žinskimi samostalniki (več o rabi gl. v razdelku 2). [1] dvoje brkovgen pl m, dvoje hlačgen pl f, dvoje vratgen pl n V drugi zgradbi se števnik obnaša kot ujemalni prilastek, vzpostavlja se uje- manje med samostalniškim jedrom, ki označuje šteto vsebino, in števnikom. Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, je prednostna vloga druge zgradbe štetje vrst štete vsebine (več gl. v razdelkih 2 in 3). [2] dvoji brkinom pl m, dvoje hlačenom pl f, dvoja vratanom pl n Obravnava tega vprašanja v prispevku je trodelna. Prvi del predstavlja opredelitev omenjenih števniških zgradb v sodobnih slovenskih slovnicah in slovarjih. Drugi del analizira rabo števniških zgradb z dvoj- v besedilnem korpusu Gigafida 2.0. Tretji (sklepni) del prinaša osnovne ugotovitve in rezultate analize rabe količin- skih zvez z dvoj- v sodobni slovenščini. Moramo opozoriti, da v prispevku ne bodo posebej obravnavane zgradbe, v katerih je ločilni števnik v posamostaljeni rabi, npr. To dvoje je dalo obliko knjigi. Dvojega se bojim (primera sta iz listkovne kar- toteke za SSKJ, ki jo hrani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). Kolikor nam je znano, doslej v slovenskem jezikoslovju ni bilo temeljite štu- dije izbranih količinskih zgradb, ki jih obravnavamo v tem prispevku. Zato bomo v prvem delu predstavili nekaj še aktualnih opisov iz sodobnih slovnic sloven- skega jezika. 2 opRedelitev števnika dvoj- v sodobnejših slovnicah in slovaRjih 20. stoletja Za opredelitev izbranih števnikov smo izbrali slovnice slovenskega jezika iz 20. in z začetka 21. stoletja, ki izbrani tematiki namenjajo malo več prostora: Slovenska slovnica za srednje šole (Breznik 1916, prva izdaja), Slovenska slovnica (Bajec – Kolarič – Rupel – Šolar, SS 1956, prva izdaja), Slovenska slovnica (Toporišič 2000, četrta izdaja), Slovene: a Comprehensive Grammar (Herrity 2016, druga izdaja). Naštete slovnice vključujejo doslej najizčrpnejšo tipologijo slovenskih štev- niških zgradb. Zaradi boljšega uvida v problematiko je zato pri vsakem spodnjem 1 To skladenjsko razmerje je enako razmerju pri glavnih števnikih od pet naprej. Podrobneje o skladenjskih razmerjih pri glavnih števnikih v Uhlik – Žele 2023. 9Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) opisu izbranih količinskih zgradb, povzetem iz slovnic, najprej predstavljena tipo- logija števnikov. Pri povzemanju smo bili posebej pozorni na: (a) vloge zgradb z ločilnimi števniki; (b) skladenjska razmerja med števnikom in samostalniško šteto vsebino, v zvezi s tem tudi na možnosti pregibanja števnika; (c) pomensko družljivost števnikov tipa dvoj- z določenim tipom samostalnikov z upoštevanimi kategorialnimi lastnostmi. 2.1 Opredelitev števnika dvoj- v sodobnejših slovnicah 20. stoletja Komentarji opisov v slovnicah, ki sledijo, z izjemo povzemanja v narekovajih, vključujejo sodobno terminologijo. 2.1.1 Breznikova Slovenska slovnica za srednje šole (1916) obravnava števnik kot po- sebno »pregibno besedno vrsto« (Breznik 1916: 65) ter izpostavlja šest tipov do- ločnih števnikov, in sicer glavne, vrstilne, ločilne, množilne, delilne in ponavljalne števnike, ter dodaja nedoločne števnike, ki so lahko izraženi samostalniško, pri- devniško ali z nedoločnimi zaimki ter prislovi. Med določne števnike uvršča tudi ločilne ali vrstne števnike, ki izražajo »vrste ali razpole [skupine, op. avtorjev] stvari ali reči« (Breznik 1916: 112). Med oblikami ločilnih števnikov navaja tudi »dvoj-i, -a, -e«, pri čemer ne omenja zmožnosti pregibanja teh števnikov. Breznik v opisu, ki temelji na jezikovnem čutu, povezuje rabo ločilnih števnikov, ko naj bi ti nadomeščali glavne števnike, z naslednjima vlogama, ki pa ju ne razmeji: (a) ločilni števniki poudarjajo »različnost«, (b) ločilni števniki so v rabi pri štetju »samostalnikov, ki so navadno le v množini«. Breznik izpostavlja zanimivo tezo, da so ločilni števniki v rabi namesto glavnih, kadar poudarjajo »različnost« živih udeležencev, kar hkrati pomeni medsebojno ločevanje. Med samostalniki, ki se uporabljajo z ločilnimi števniki, izpostavlja rabo ljudje, npr. četvero ljudi v primeru mešane skupine, in rabo otroci, npr. dvoji otroci, ko gre za otroke iz različnih zakonov (oba samostalnika sta tudi v današnji slovenščini v rabi z ločilnimi števniki). V primerih skupine ljudi istega spola Bre- znik rabo ločilnih števnikov odsvetuje in priporoča zgolj rabo glavnih števnikov, npr. zgradbe z glavnimi števniki tri žene, dva sina, in ne zgradbe z ločilnimi troje žen, dvoje sinov, petorica mož ipd. Poudariti je treba, da Breznik ne ločuje med izrazno različnima zgradbama, tj. neujemalno zgradbo s števnikom in neujemalnim samostalnikom, označenim z rodilnikom množine, npr. dvoje telet, ter med ujemalno zgradbo, pri kateri se števnik ujema s števno samostalniško vsebino, npr. dvoje grablje. Pomembno pa 10 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini je, da v vseh zgledih navaja zgradbo z imenovalniškimi oblikami števnikov. Za nas je bistveno tudi to, da so v vseh Breznikovih zgledih navedeni samostalniki v množinskih oblikah, in posebej samomnožinski samostalniki tipa grablje, vrata. Izjema je primer, ko je v zvezi z ločilnim števnikom naveden pojmovni samo- stalnik zlo v ujemalni zgradbi dvoje zlo. 2.1.2 Prva izdaja Slovenske slovnice štirih avtorjev (SS 1956) števnike opisuje kot samostoj- no besedno vrsto, obravnavano v posebnem poglavju (SS 1956: 153–166). Števnike opredeljuje kot »pregibne besede, ki zaznamujejo število, vrstni red, številno ločevanje ali kolikernost stvari« (SS 1956: 153). Glede na našteto so števniki razdeljeni v štiri skupine: glavni, vrstilni, ločilni in množilni. Vloga ločilnih števnikov je opredeljena kot izražanje »različnosti med skupinama, osebami ali predmeti« (SS 1956: 153). Pri opisu rabe ločilnih števnikov SS 1956 naredi premik, ker navaja dve zgradbi, ki ju sicer pomensko ne razlikuje. Pri prvi zgradbi je števnik opisan kot »dvoj, -a, -e«, ki rabljen kot ujemalni pridevnik razlikuje spol, sklon in število. V nasprotju z Breznikovo slovnico je raba števnikov opisana v stavčnih zgledih, ki z zgradbo omogočajo ločevanje dveh skupin, npr. Na dvorišču so dvoji otroci: naši in sosedovi. Starim Slovenom je rabilo spočetka dvoje pismo, glagolsko in cirilsko. Za drugo zgradbo avtorji o ločilnem števniku napišejo, da je rabljen kot »samostalnik s prilastkom v rodilniku (kakor števniki od 5 dalje)« (SS 1956: 163); števniki v teh zgradbah so primerjani s samostalniki srednjega spola, ki naj bi bili »že pravi prislovni izrazi količine«. Pri tem avtorji ne omenjajo sklonljivosti štev- nika v teh zgradbah, in prav primerjava s prislovi nakazuje izgubo pregibnosti, ki sicer ni eksplicitno omenjena. Z vidika pomena avtorji, tako kot že Breznik, poudarjajo, da zgradbe z ločil- nimi števniki izražajo različnost štete vsebine. Z vidika možne družljivosti s samostalniki avtorji izpostavljajo rabo samo- množinskih in parnih samostalnikov, npr. Letos sem raztrgal dvoje hlač. Človek ima dvoje ušes in dvoje oči. Še posebej je opozorjeno na rabo ločilnih števnikov ob pojmovnih ali snovnih samostalnikih, ki so sicer neštevni, npr. Dvoja žalost mu je napolnila srca, Imam dvoje mleko: kislo in sladko. V teh zvezah števnik z edninskim samostalnikom šteje vrste. Napredek v primerjavi z opisom v Breznikovi slovnici je tudi to, da je opo- zorjeno na možnost posamostaljene rabe ločilnih števnikov, ko se ne zdi vredno poimenovati šteto vsebino v rodilniku in je poudarek le na številu vključenih vrst, npr. Troje je gnal na semenj, a le dvoje prodal. Če sklenemo, v SS 1956 je opazen napredek v opisu ločilnih števnikov: opi- sala je izrazno razliko med zgradbami z ločilnimi števniki in rabo teh zgradb funk- cionalno predstavila s pomočjo stavčnih zgledov. Ob tem avtorji opozarjajo, da se 11Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) čut za rabo ločilnih števnikov v slovenščini izgublja in da jih v rabi zamenjujejo drugi tipi števnikov. 2.1.3 Jože Toporišič je v avtorski slovnici Slovenska slovnica (42000) števnike glede na njihove prevladujoče skladenjske vloge in opažene zgolj pridevniške pregibalne lastnosti poenostavljeno uvrstil med pridevniške besede. S tem so se pri opisu števnikov izgubile njihove bistvene pomenskorazločevalne vloge, ki se kažejo v različnih števniških zgradbah. Pri Toporišičevem obravnavanju števnika je tako zabrisana celostna pomenska vloga števnikov. Števnik je sicer po definiciji pomensko povezan z različnimi načini določa- nja količine: lahko izraža števno ali neštevno količino, razvršča vsebino v zapo- redje ali jo opredeljuje glede na število vrst. Po teh pomenskih lastnostih se štev- niki razlikujejo od pridevniških besed.2 Z vidika skladenjskih razmerij se ne potrjuje, da bi števniki vzpostavljali enaka razmerja, kot jih sicer pridevniške besede. Pridevniške besede v sloven- ščini so namreč praviloma v ujemalnem razmerju s samostalniškim jedrom, npr. kot ujemalni prilastek v velika knjiga, ali v ujemalnem razmerju s samostalniško odnosnico, npr. v povedkovem določilu v Knjiga je velika. Nasprotno pa števniki poleg ujemalnega razmerja v zvezah, kot so dve knjigi, druga knjiga, dvoja vrata, v določenih zgradbah dopuščajo tudi široko rabo neujemalnih razmerij: v zvezah pet knjig, dvoje vrat števniki uvajajo vezavno razmerje in s tem določajo rodilni- ško obliko samostalnika.3 Toporišič (2000: 329) opredeljuje števnike kot »pridevnike treh vrst«, in sicer »glavne, ločilne na -o, -e in nedoločne«. Iz glavnih pa naj bi bili izpeljani še vrstilni, ločilni in množilni števniki (Toporišič 2000: 329). Treba je pripomniti, da za vse števnike niso značilne pridevniške končnice, ki še najbolj dosledno veljajo za vrstilne števnike. Lahko tudi opazimo, da je opis ločilnega števnika v Toporišičevi slovnici manj obsežen in nekoliko skromnejši kot v SS 1956. Toporišič opozarja na dva pomena ločilnega števnika: prvi se prekriva z glavnim števnikom (izraža torej šte- vilo količine štetega), drugi pa šteje vrste in je zato primerljiv z zvezo glavnega števnika in klasifikacijskih samostalnikov, kot so vrsta, skupina ali par, npr. In tako smo sedaj v teh hiši dvoji ljudje = ljudje dveh vrst. Toporišič ne usmerja pozornosti na to, kako se ta dva pomena izrazno in sporočilno razlikujeta. Prav tako kot SS 1956 tudi Toporišič opozarja, da se v rabi ločilni števniki zamenjujejo z glavnimi števniki. Posledično se tudi pri štetju vrst namesto ločilnih 2 Števniki se kot besede za natančno določanje količine tudi ne stopnjujejo, kar prav tako kaže na razliko v primerjavi s tipičnimi pridevniki, ki izražajo lastnost oz. kakovost, ki se lahko stopnjuje. 3 Vezavno razmerje sicer lahko vzpostavlja tudi pridevnik, vendar zgolj v povedkovodoločilni vlogi znotraj povedka, npr. biti prijazen z ljudmi. 12 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini števnikov uporablja zgradba z glavnim števnikom in klasifikacijskim samostalni- kom,4 npr. dve vrsti čevljev namesto dvoji čevlji. Izražanje z ločilnimi števniki naj bi bilo krajše od opisnega s klasifikacijskimi samostalniki. Toporišič tudi opozarja, da je raba ločilnih števnikov bolj stabilna (»[š]e kar se kar držijo« (Toporišič 2000: 333)) pri štetju samomnožinskih samostalnikov: Hiša ima dvoja vhodna vrata: sprednja in zadnja. Kupil sem dvoje gosli. V ne knjiž- ni rabi naj bi se tudi pri množinskih samostalnikih namesto ločilnih uporabljali glavni števniki, npr. tri vhodna vrata, dve gosli, tri Jesenice. Glede rabe Toporošič opozarja na označevanje števila predmetov, ki so miš- ljeni kot celota, npr. V tisti vasi je živel [...] par: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico. V nasprotju z Breznikom Toporišič dopušča rabo zvezo dvoje otrok, tudi če gre za otroka istega spola, ker po njegovem mnenju zveza z dvoje označuje zlasti pojavno celoto, npr. Imela sta dvoje otrok – dva dečka. Toporišičev prispevek k opisu rabe ločilnih števnikov je, da opozarja na pove- čano posamostaljeno rabo ločilnih števnikov ob izpustu štete vsebine pri samostal- nikih, kot so stvar, reč, stran, ljudje, npr. Dvoje ti imam povedati namesto Dve reči ti imam povedati, V dvoje gre laže namesto Če sta dva človeka, gre laže. Menimo, da prav posamostaljena raba ločilnih števnikov kaže na to, da števnik ni funkcijsko prekriven s pridevniškimi besedami. 2.1.4 Peter Herrity (2016: 173−202) v drugi izdaji v angleščini napisane slovnice Slo- vene: a Comprehensive Grammar števnike obravnava kot samostojno besedno vrsto in jih razdeli v skupine: glavni števniki (cardinal numerals), vrstilni števniki (ordinal numerals), zbirni števniki (collective numerals), vrstno-ločilni števniki (differential numerals), množilni števniki (multiplicative numerals) in prislovni števniki (adverbial numerals). Za našo razpravo je pomembno zlasti to, da Herrity v nasprotju z zgoraj pred- stavljenimi opisi slovenskih števnikov razlikuje med zbirnimi števniki (collective numerals), npr. dvoje v dvoje vrat, in vrstno-ločilnimi števniki (differential nume- rals), npr. dvoj- v dvoja vrata. Ta tipa števnikov naj bi se prednostno razlikovala po zgradbi in posledično po pomenu. T. i. »zbirni števniki«, kot sta dvoje, troje, se po mnenju Herrityja (2016: 187−189) uporabljajo izključno v imenovalniku in tožilniku v zvezah z rodilni- škimi samostalniki v množini. V drugih stranskih sklonih, po Herrityju, zbirne števnike nadomeščajo glavni števniki. Glede na specifiko samostalnikov v zvezah z zbirnimi števniki Herrity raz- likuje naslednje zgradbe, ki v tem opisu niso posebej stilno-zvrstno opredeljene: 4 Termina »klasifikacijski samostalnik« za izraze, kot sta vrsta, tip, Toporišič ne uporablja. Av- torjema prispevka pa se zdi ustrezen za označevanje razvrstitve enot, skupin pri obravnavi do- ločene vsebine, npr. tri vrste česa, trije tipi ljudi ipd. 13Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) (a) Zgradbe s samomnožinskimi samostalniki, ki v vlogi osebka določajo srednjespolsko obliko glagola v povedku, npr. dvoje vrat, Dvoje vrat je bilo odprtih. Glede rabe teh zgradb Herrity opozarja, da jih tudi v imenovalniku in tožil- niku nadomeščajo zgradbe z glavnimi števniki, npr. tri grablje, tri vrata. (b) Zgradbe s parnimi samostalniki, ko se poudarja njihov obstoj v parih, npr. Človek ima dvoje ušes in dvoje oči. V nasprotju s prvo skupino pri parnih samostalnikih Herrity ne dodaja možnih zgradb z glavnimi števniki, npr. dve ušesi in dve očesi. (c) Zgradbe s parnimi predmeti, npr. dvoje rokavic, dvoje čevljev. Pri teh zgradbah Herrity trdi, da je bolj navadna raba dva para čevljev. Razmerje v korpusu Gigafida 2.0 med zvezama dva para čevljev in dvoje čevljev (67 pojavnic proti trem pojavnicam) potrjuje njegovo hipotezo. (č) Zgradbe z dvoje/troje in neizraženo samostalniško vsebino Avtor po Toporišiču ponovi rabo zgradb s števniki tipa dvoje z neizraženim samostalnikom, pri katerih se izbrani števniki uporabljajo namesto glavnih. V tovrstnih zgradbah, kjer prihaja do posamostaljene rabe, so zgolj pomensko vključeni, vendar neizraženi samostalniki kot novica, reč, stvar, primer. Her- rity ne navaja meril za izbor teh samostalnikov, lahko pa samo sklepamo, da so to splošnopomenski samostalniki in je njihova raba odvisna od konteksta. Tako npr. pri Povem ti lahko dvoje kontekst določa neizraženo samostalniško vsebino, npr. dve stvari, dve reči, dve novici. (d) Kot zadnjo skupino rabe avtor navaja posamostaljeno rabo števnikov, ki označujejo osebe. Vsi primeri, ki jih navaja, so rabljeni predložno in imajo zato prislovno rabo, npr. veslati v dvoje, večerjati v troje. Kot posebno skupino števnikov Herrity izpostavlja vrstno-ločilne števnike (diffe- rential numerals) tipa dvoj, troj, ki se sklanjajo kot pridevniki in se v števniških zgradbah ujemajo s samostalniško vsebino, npr. Postregli smo z dvojim mesom, govedino in teletino. Imamo troje delavce: voznike, zidarje in tesarje. Herrity po- skuša pomensko ločevati med vrstno-ločilnimi in zbirnimi števniki: vrstno-ločilni števniki naj bi izražali število tipov ali vrst in ne števila enot vsebine. Hkrati pa priznava, da se v rabi zgradbe z vrstno-ločilnimi števniki, npr. dvoja vrata, pogos- to mešajo z zgradbami z zbirnimi števniki, npr. dvoje vrat. Ugotavlja tudi, da so zgradbe z vrstno-ločilnimi števniki zvrstno zaznamo- vane kot ozkoknjižne (»very literary«) in jih v navadni splošnosporazumevalni rabi nadomeščajo zveze z glavnim števnikom in samostalnikom tipa vrsta, npr. štiri vrste vina. 14 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini 2.2 Opredelitve števnika dvoj- v slovarju SSKJ2 Razlagalni slovar slovenskega jezika SSKJ2 rabo zgradb z dvoj- opredeljuje na- tančneje kot slovenske slovnice (sklepamo, da je to odraz dela z gradivom – v slovarju so namreč navedeni tudi zgledi rabe). SSKJ2 navaja kot posebna leksema (kot slovarski iztočnici) dvoj in dvoje; vsak leksem ima svojo hierarhijo pomenov, s tem da se njuni pomeni prepletajo. Slovarski hierarhični pomenski opis se prib- ližuje opisu, ki ga je v svoji slovnici še bolj podrobno predstavil Herrity. Števnik dvoj- v SSKJ2 prednostno izraža število vrst, ‘ki je dveh vrst’, drugotno pa pri množinskih samostalnikih samo število oz. štetje. Števnik dvoje pa ima prednostno zbirni pomen oz. izraža ‘skupino dveh enot’. Poleg rabe dvoje z množinskimi sa- mostalniki, kjer je poudarjeno štetje vsebine, na drugem mestu dodaja rabo dvoje ob štetju »drugih samostalnikov«, ki niso podrobneje opredeljeni, npr. dvoje pri- jateljev, dvoje oken. Tako kot Herrity tudi SSKJ2 opozarja, da se zgradbe z dvoje + GEN PL (rodilnik množine) poleg za navadno štetje uporabljajo tudi za štetje in hkratno razlikovanje vrst oz. tipov, npr. Imela sta dvoje otrok: dečka in deklico. Tudi SSKJ2 izpostavlja prislovno rabo zvez s predlogom in števnikom brez po- imenovane štete vsebine, npr. na dvoje preklati, igrati/veslati v dvoje. Slovenski pravopis 2001 kot normativni priročnik pa v slovarsko gradivo vnaša dodatne obvestilne slovnične prvine. Števnika dvoj in dvoje sta označena z različnima kvalifikatorjema: dvoj je označen kot vrst. ločil. količ. štev., števnik dvoje pa kot ločil. količ. štev. Za ponazoritev dodajamo navedka obeh gesel iz SP 2001: dvoj in dvoje: dvój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |dveh vrst|: ~a človekova narava; Na vrtu so ~i otroci: naši in sosedovi; Pripeljali so se v ~ih saneh; ~e oči |dva para|; Hiša ima ~a vrata dvoje vrat; ~i čevlji |dva para|; Obstajajo ~e Jesenice dvój -ega m, člov. (ọ̑) V življenju so ~i: eni dajejo, drugi sprejemajo dvóje -ega s (ọ̑) bati se ~ega |dveh stvari|; poud.: iti na ~ |ločiti se|; obljubiti in dati je ~ |sta dve stvari| dvóje -ih tudi dvóje -- ločil. količ. štev. (ọ̑; ọ̑) |dva kosa, dve vrsti|: rediti ~ perjadi: kokoši in race; ~ oblasti: posvetne in cerkvene; z ~imi usti; ~ vilic, vrat; iz ~ih oči |iz dveh parov|; ~ čevljev |dva para|; redk. imeti ~ otrok dva otroka; ~ oken dve okni dvóje -- s, pojm. (ọ̑) sporočiti komu ~ |dve stvari| v dvóje nač. prisl. zv. (ọ̑) veslati ~ ~; sprehod ~ ~ Pregled aktualnih slovnic je opozoril na nekonsistentnost besednovrstne opredelit- ve števnika, ki v slovnici Jožeta Toporišiča ni samostojna besedna vrsta. Pri vseh opisih, tudi pri slovarskem, se ločilni števniki omenjajo kot posebna skupina štev- nikov, ki se uporablja pri štetju določenih samostalnikov ali pri določanju količine vrst. Od SS 1956 naprej je sicer opozorjeno na obstoj dveh zgradb z ločilnimi števniki v neujemalnem ali ujemalnem razmerju, vendar možnosti rabe ene ali druge zgradbe niso dovolj obširno in natančno opisane. Zato v nadaljevanju sku- 15Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) šamo tudi s pomočjo korpusnega gradiva predstaviti nekaj značilnosti rabe zgradb s števnikoma dvoj- in dvoje v sodobni slovenščini. 3 Predstavitev rabe v sodobni slovenščini (GiGafida 2.0) V Gigafidi 2.0 (deduplicirana verzija) smo s pomočjo iskalnega ukaza [lemma="dvoj"][tag="S.*"] poiskali najpogostejše neujemalne zgradbe s samo- stalniškim delom v rodilniku množine, npr. dvoje vrat, in tudi manj rabljene uje- malne zgradbe, v kateri se samostalniška oblika ujema s števnikom, npr. dvoja vrata. Zanimala nas je pogostnost zgradb in najpogostejša zastopanost določenih samostalnikov. Dobili smo 3066 pojavitev. Izpisali smo 41 najpogostejših zvez, katerih oblike se pojavljajo desetkrat in več, ter s tem zaobsegli 1192 pojavitev oblik in 1410 pojavitev lem. Preglednica 1 predstavlja pogostnost oblik, preglednica 2 pa pogostnost lem. Preglednica 1 prikazuje seznam zgradb z dvoj- in dvoje glede na pogostnost zastopanosti v korpusu. V njej smo izpostavili razmerja med števnikom in obliko samostalnikov ter osnovne kategorialne lastnosti samostalnikov, natančneje spol, števnost in živost, pa tudi pomenski tip samostalnika (predmetno nasproti poj- movnemu). Pri števnosti smo se odločili za delitev na netroštevilske, kot so samo- množinski samostalniki ali samostalniki z zamenljivo/supletivno osnovo, in tro- številske samostalnike, ki jim lahko določimo tri števila. Kot posebna skupina troštevilskih samostalnikov so obravnavani samostalniki, ki označujejo parne organe, s čimer je poudarjen tudi somatski vidik. Glede na pomenske lastnosti samostalnikov v izbranih zvezah ločujemo tiste, ki izražajo pojmovne (POJ), pred- metne (PRED) ali žive človeške dentotate (ČLOV). Preglednica 1: Najpogostejše količinske zveze z dvoj(e) glede na pogostnost vključenih samostal- niških oblik Zgradba s števnikom dvoj- Število pojavitev zgradb z dvoj- Ujemalnost (U)/ Neujemalnost (N) Spol (M, Ž, S) Netroštevilski samostalniki (NTRO): samomnožinski (PL TNT), supletivni (SUPL) / troštevilski samostalniki TRO (TRO); parni samostalniki (PAR) Pomen samostalnika (POJ, PRED, ČLOV) Živo (Ž)/ Neživo (NŽ) 1. dvoje vrat 257 N S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 2. dvojimi vrati 73 U S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 3. dvoje vprašanj 72 N S TRO POJ NŽ 4. dvoje vrst 67 N Ž TRO POJ NŽ 5. dvoje src 45 N S TRO PRED NŽ 16 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini 6. dvoje oči 44 N/U Ž PAR PRED NŽ 7. dvoje otrok 40 N M TRO ČLOV Ž 8. dvoja vrata 39 U S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 9. dvoje stvari 33 N/U Ž TRO PRED NŽ 10. dvoje volitev 29 N Ž NTRO (PL TNT) POJ NŽ 11. dvoje hlač 29 N Ž NTRO (PL TNT) PRED NŽ 12. dvoje ušes 23 N S PAR PRED NŽ 13. dvoje rok 23 N Ž PAR PRED NŽ 14. dvoje sanj 21 N Ž NTRO (PL TNT) POJ NŽ 15. dvoje oken 21 N S TRO PRED Ž 16. dvoje mest 21 N S TRO PRED NŽ 17. dvoje dejstev 21 N S TRO POJ NŽ 18. dvojih vrat 20 U S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 19. dvojih volitvah 20 U Ž NTRO (PL TNT) POJ NŽ 20. dvoje koles 19 N S TRO PRED NŽ 21. dvoje imen 18 N S TRO POJ NŽ 22. dvoje vrati 18 N S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 23. dvoje življenj 16 N S TRO POJ NŽ 24. dvoje sanitarij 16 N Ž NTRO (PL TNT) PRED NŽ 25. dvoje vratic 15 N Ž NTRO (PL TNT) PRED NŽ 26. dvoje volitve 15 U Ž NTRO (PL TNT) POJ NŽ 27. dvoje stanovanj 14 N S TRO PRED NŽ 28. dvoje priznanj 14 N S TRO POJ NŽ 29. dvoje predavanj 14 N S TRO POJ NŽ 30. dvoje očal 14 N S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 31. dvoje ljudi 14 N M NTRO (SUPL) ČLOV Ž 32. dvoje pisem 13 N S TRO PRED NŽ 33. dvoje vratc 12 N S NTRO (PL TNT) PRED NŽ 34. dvoje del 12 N S TRO POJ NŽ 35. dvoje zdravil 10 N S TRO PRED NŽ 36. dvoje trupel 10 N S TRO PRED NŽ 37. dvoje teles 10 N S TRO PRED NŽ 38. dvoje smuči 10 N/U Ž NTRO (PL TNT) PRED NŽ 39. dvoje očes 10 N S PAR/TRO PRED NŽ 40. dvoje možnosti 10 N/U Ž TRO POJ NŽ 41. dvoje besedil 10 N S TRO PRED NŽ 17Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Preglednica 2: Najpogostejše količinske zveze z dvoj(e) glede na pogostnost samostalniških lem Zgradba s števnikom dvoj- Število pojavitev zgradb z dvoj- glede na pomensko družljivost Pomen samostalnika (POJ, PRED, ČLOV) 1. dvoj- vrata 423 PRED 2. dvoj- vrsta 80 PRED 3. dvoj- volitev 77 POJ 4. dvoj- vprašanje 75 POJ 5. dvoj- oči 47 PRED 6. dvoj- srce 47 PRED 7. dvoj- stvar 41 PRED 8. dvoj- otrok 41 ČLOV 9. dvoj- hlače 41 PRED 10. dvoj- *sanja5 28 POJ 11. dvoj- življenje 27 POJ 12. dvoj- okno 27 PRED 13. dvoj- uho 24 PRED 14. dvoj- mesto 24 PRED 15. dvoj- očala 23 PRED 16. dvoj- dejstvo 21 POJ 17. dvoj- človek 21 ČLOV 18. dvoj- kolo 19 PRED 19. dvoj- *vilica 19 PRED 20. dvoj- ime 18 POJ 21. dvoj- sanitarije 17 PRED 22. dvoj- možgani 16 PRED 23. dvoj- stanovanje 15 PRED 24. dvoj- roka 15 PRED 25. dvoj- predavanje 15 POJ 26. dvoj- pismo 15 PRED 27. dvoj- vratca 14 PRED 28. dvoj- vratic 14 PRED 29. dvoj- priznanje 14 POJ 30. dvoj- usta 13 PRED 31. dvoj- nogavica 12 PRED 32. dvoj- možnost 11 POJ 33. dvoj- sani 11 PRED 34. dvoj- rok 11 POJ 35. dvoj- zdravilo 11 PRED 36. dvoj- truplo 10 PRED 37. dvoj- oko 10 PRED 38. dvoj- *smuč 10 PRED 5 Zvezdica * ob samostalniku opozarja, da je navedena oblika nenavadna ali napačna. 18 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini 39. dvoj- besedilo 10 PRED 40. dvoj- telo 10 PRED 41. dvoj- del 10 PRED 42. dvoj- vozilo 10 PRED Med samostalniškimi sestavinami je količinsko prevladujoč samomnožinski sa- mostalnik vrata, ki se kot lema pojavlja v 423 pojavnicah, to je 13,79 % pojav- nic, od absolutnega števila 3066 pojavnic. Med 42 najpogostejšimi oblikami je samostalnik vrata prevladujoč: pojavlja se v 406 pojavitvah, kar je 13,24 % vseh pojavitev.6 Glede na zastopanost oblik je samostalnik vrata najpogostejši v neujemalni zvezi (3), uporablja pa se tudi v orodniški, imenovalniški in rodilniški ujemalni zvezi (4). Samostalnik vrata je tudi del zgradbe z nesklonljivim števnikom dvoje in orodniško obliko samostalnika (5), ki je usmerjana s predlogom. V tej zvezi ima nesklonljivi števnik dvoje enak status kot količinski prislovi veliko, več, malo, ki ne vplivajo na obliko samostalniške sestavine, npr. z veliko/malo/več vrati. [3] dvojenom/acc vratgen [4] dvojimiins vratiins, dvojanom/acc vratanom/acc, dvojihgen vratgen [5] (z) dvoje vratiins V preglednici 2 je glede na zastopanost lem na drugem mestu samostalnik vrsta, ki se pojavlja samo v 80 primerih oz. v 2,6 % pojavitev in se tako uporablja znat- no redkeje kot samostalnik vrata. Samostalnik vrsta je glede na število oblik na četrtem mestu, in sicer v neujemalni zvezi dvoje vrst, ter ima 67 pojavitev, kar je 2,19 % vseh pojavitev. Pri lemah so na tretjem mestu zveze s samostalnikom volitve, in sicer v 77 pojavitvah, kar je 2,5 % vseh primerov. Z vidika zastopanosti oblik se zveze s samostalnikom volitve pojavljajo v treh različnih zgradbah, najpogosteje v neujemalni zgradbi (6), in sicer v 29 pri- merih, redkeje v ujemalni mestniški (7), ki ima 20 pojavitev, v 15 pojavitvah pa v imenovalniški zgradbi (8). Seštevek pojavitev vseh treh predstavljenih zgradb z volitve je precej nižji kot seštevek zgradb z vrata (64 pojavitev z volitve nasproti 425 pojavitvam z vrata). [6] dvojenom/acc volitevgen [7] dvojihloc volitvahloc [8] dvojenom/acc volitvenom/acc 6 Očitna nadvlada samostalnika vrata v zvezah z dvoj v korpusu Gigafida 2.0 je lahko posledica velikega odstotka besedil s področja avtomobilizma. 19Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Na seznamu lem po pogostnosti samostalniku volitve sledi še en pojmovni sa- mostalnik vprašanje s 75 pojavitvami, kar je 2,4 % vseh pojavitev. Po oblikah je neujemalna zveza dvoje vprašanj na tretjem mestu po pogostnosti, pojavlja se v 72 primerih, kar predstavlja 2,35 % vseh primerov. Preglednica 2 kaže, da se dvoj- uporablja s samomnožinskimi samostalniki v 13 lemah: glede na razvrstitev od najpogostejše navzdol so to: vrata, volitve, hlače, sanje, očala, vilice, sanitarije, možgani, vratca, vratica, usta, sani in smuči. Samomnožinski samostalniki se uporabljajo v 707 pojavitvah, kar je 23,06 % pojavitev vseh lem. Med najpogostejšimi lemami je 27 troštevilskih samostalnikov: vrsta, vpra- šanje, oko, srce, stvar, otrok, življenje, okno, uho, mesto, dejstvo, človek, kolo, ime, stanovanje, roka, predavanje, pismo, priznanje, nogavica, možnost, zdravilo, truplo, besedilo, telo, del in vozilo. Troštevilski samostalniki se pojavljajo v 634 pojavitvah, kar je 20,68 % vseh pojavitev. V nabor troštevilskih samostalnikov smo vključili tudi tiste, ki označujejo parne organe, npr. dvoje oči/rok/ušes/očes; takšnih pojavitev je zgolj 107, kar pomeni 0,35 % vseh pojavitev. Samostalniki z zamenljivo osnovo se v izbranih najpogostejših lemah z dvoje ne pojavljajo med 42 najpogostejšimi lemami. Pri najpogostejših oblikah se na 31. mestu pojavlja zgolj zbirni samostalnik ljudje. 3.1 Čeprav je pojavitev s samomnožinskimi samostalniki več, je nepričakovano, da je na seznamu 42 najpogostejših lem več količinskih zvez s troštevilskimi samostal- niki (tj. 27 zgradb) kot tistih s samomnožinskimi samostalniki (13 zgradb). Preglednica 3 prikazuje količinska razmerja glede na števnostno rabo dolo- čenih tipov samostalnikov z dvoje: izpostavljen je odstotek glede na število zvez z določenim tipom, npr. s samomnožinskim ali troštevilskim samostalnikom, in odstotek glede na seštevek 42 zvez z najpogostejšimi lemami; spodnja meja upo- števanih pojavitev je 10. Preglednica 3: Tipi samostalnikov glede na tip števnosti z upoštevanjem najpogostejših 42 lem Tip samostalnika glede na števnost Število količinskih zvez Število in odstotek pojavitev od 42 zgradb (1410 pojavitev) NTRO: Samomnožinski samostalniki 13 706 (50,07 %) NTRO: Supletivni samostalniki 0 0 TRO: Troštevilski samostalniki 27 704 (49,93 %) Zvez z dvoj- in troštevilskimi samostalniki je več kot dvakrat več, če pa štejemo pojavitve celotnih zvez, je zvez z dvoj- in samomnožinskimi samostalniki malen- kostno več (50,07 proti 49,93 %). 20 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini Dosedanji slovnični opisi niso posebej obravnavali rabe ločilnih števnikov s tro- številskimi samostalniki, zato bo tu na kratko predstavljena raba zvez z dvoje in troštevilskimi samostalniki. Med njimi izrazito prevladujejo samostalniki srednje- ga spola (9), ob redkih samostalnikih ženskega spola (10) in zgolj ob enem samo- stalniku moškega spola (11). [9] dvoje vprašanj, dvoje oči, dvoje src, dvoje življenj, dvoje oken, dvoje ušes, dvoje mest, dvo- je dejstev, dvoje koles, dvoje imen, dvoje stanovanj, dvoje predavanj, dvoje pisem, dvoje priznanj, dvoje zdravil, dvoje trupel, dvoje besedil, dvoje teles, dvoje vozil (19 samostalni- kov srednjega spola) [10] dvoje vrst, dvoje stvari, dvoje nogavic, dvoje možnosti, dvoje rok (pet samostalnikov žen- skega spola) [11] dvoje otrok (en samostalnik moškega spola) Če pogledamo seznam najpogostejših oblik samostalnikov v količinskih zvezah z dvoj-, je razvidno, da so naštete zgradbe s troštevilskimi samostalniki v neujemal- nem razmerju. Nekatere izmed naštetih zvez bi lahko označevale dva tipa ali dve vrsti števne vsebine, posebej pri tistih samostalnikih, ki označujejo predmetno vsebino, npr. dvoje oken, dvoje koles, dvoje zdravil. Vendar se med zvezami s troštevilskimi samostalniki uporabljajo tudi tisti, ki že pomensko vključujejo razlikovalnost, npr. dvoje vrst, dvoje dejstev, dvoje vprašanj. Zato lahko v primerih s pojmovnimi samostalniki, ki že vključujejo razlikovalnost, trdimo, da je raba zgradbe z ločil- nim in ne z glavnim števnikom odvečna in zato hiperkorektna. Izbirna raba ločil- nega števnika ob samostalnikih, ki pomensko vključujejo razlikovalnost, je sicer v korpusnem gradivu veliko redkejša kot raba z glavnim števnikom, kar prikazuje številsko razmerje pojavitev v preglednici 4. Preglednica 4: Zgradbe z ločilnim števnikom in troštevilskimi samostalniki v primerjavi z zgradbami z glavnim števnikom in troštevilskimi samostalniki Zgradba z ločilnim števnikom Zgradba z glavnim števnikom Razmerje dvoje vprašanj dve vprašanji 75 : 1087 dvoje vrst dve vrsti 72 : 4484 dvoje dejstev dve dejstvi 21 : 267 3.2 Glede na pomenski tip samostalnikov v zvezah z dvoje prevladujejo samostalniki, ki označujejo nežive denotate. Od 42 upoštevanih najpogostejših lem je 40 zgradb z neživimi denotati, kar je 95,24 % od vseh zgradb. Med neživimi denotati prevladujejo predmetni samostalniki, ki se med upo- števanimi lemami pojavljajo v 30 zgradbah (71,43 %). Pojmovnih samostalnikov v zvezah z dvoj- je znatno manj: uporabljeni so v desetih zgradbah (23,8 %). 21Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) Med izbranimi zvezami je daleč najmanj zvez z dvoje in živim denotatom,7 med temi sta samo dve zvezi, kar je 4,76 % zvez, s človeškim denotatom (dvoje ljudi in dvoje otrok). V zvezi dvoje ljudi je ločilni samostalnik v rabi s samostalnikom s supletivno/ zamenljivo osnovo, človek : ljudje. V korpusu je raba z ločilnim števnikom dvoje ljudi veliko redkejša od rabe dva človeka. [12] dva človeka (3686 pojavitev) : dvoje ljudi (17 pojavitev) Iz korpusnih zgledov lahko ugotovimo, da ima zveza dvoje ljudi dva možna po- mena: ali razlikovalno-ločilnega (dve vrsti ljudi) ali zbirnega (pomen povezane pojavne celote). [13] Zmeraj imaš dvoje ljudi: zadovoljne in nezadovoljne. [14] Ko je dežurni častnik v zaporu med nočnim obhodom v eni izmed celici zagledal dvoje ljudi v ljubezenskem objemu, je bil zelo presenečen. Med zvezami s človeškim denotatom je še zveza dvoje otrok, ki je v korpusnem gradivu veliko redkejša kot zveza dva otroka. Zveza dvoje otrok poudarja »pove- zano celoto« (Toporišič 2000: 334) in se pojavlja v zvezi imeti dvoje otrok. Raz- likovalno-ločilni pomen se v korpusnem gradivu pojavlja zgolj v enem primeru (15), ko gre za otroke različnega spola. [15] Hruščov je v prvem zakonu imel dvoje otrok: sina, ki je izgubil življenje v drugi svetovni vojni, in hčerko. Kakor kaže korpusno gradivo, tudi če gre za otroka različnih spolov, raba ločilne- ga števnika v slovenščini, v nasprotju s štokavščino, ni obvezna. V primeru 16 se razločevalnost lahko izraža tudi z glavnim števnikom: [16] Imel je dva otroka, sina Josipa, ki je postal duhovnik, in hčerko Ano, ki se je poročila s Klodičem. 3.3 Glede skladenjskih razmerij med ločilnim števnikom in samostalnikom prevladu- jejo neujemalne zveze s števnikom dvoje in samostalniško sestavino v rodilniku množine. V obravnavanem seznamu v preglednici 1, ki ponazarja zveze z najpo- 7 Slovenščina se pri tem jasno razlikuje od štokavščine: srbski korpus (srWaC) in hrvaški korpus (hrWaC) kažeta, da je v teh dveh jezikih najpogostejša raba zbirnih števnikov dvoje z živimi človeš- kimi udeleženci, ko sta udeleženca različnega spola ali ko zveza označuje skupino, v kateri je spol neznan ali irelevanten. V nasprotju s slovenščino zbirni števnik v srbščini ali hrvaščini ne ločuje oseb glede na vrsto njihovega delovanja ali področje delovanja, npr. hrv. dvoje novinara ‘dva novi- narja različnih spolov ali skupina novinarjev’ vs. slvn. dvoje novinarjev ‘športni in dnevnopolitični’. 22 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini gostejšimi oblikami, je 36 neujemalnih zvez (tj. 85,7 % od vseh predstavljenih zvez). Pri i-jevskih samostalnikih ob dvoje, npr. dvoje stvari, dvoje možnosti, dvoje oči, sta rodilniška in imenovalniška oblika množine istopisnici, kar pomeni, da je v teh zvezah težje prepoznati, ali gre za ujemalno ali neujemalno zvezo. V obrav- navanem seznamu so tri tovrstne zveze (7,14 % vseh zvez). Na seznamu je pet ujemalnih zvez (11,9 % vseh zvez), pri katerih se oblika števnika ujema s samostalniško obliko. Na seznamu izbranih zgradb se ujemalne zveze pojavljajo samo pri samomnožinskih samostalnikih vrata in volitve. Med temi zvezami sta dve v imenovalniku ali tožilniku množine, npr. dvoja vrata, dvoje volitve, po en primer zveze najdemo še z orodniško obliko dvojimi vrati, rodilniško obliko dvojih vrat in mestniško obliko dvojih volitvah. Med izbranimi ujemalnimi zgradbami ni niti enega primera, kjer bi bila ujemalna zveza v ednini. Edninske ujemalne zveze so vključene v Korpus starejših slovenskih besedil (IMP), kjer pa so redko zastopane, in sicer največkrat pri snovnih samostalnikih npr. dvoj riž, dvoje vino, dvoje morje, dvoje blago. Ostaja nam še posebna zgradba v orodniku (z) dvoje vrati, zastopana v 17 pojavitvah (tj. 0,5 % od absolutnega števila pojavitev in 1,4 % od pojavitev 42 naj- pogostejših zvez), pri kateri zaradi nesklonljivosti samostalnika težko govorimo o ujemalnosti ali neujemalnosti. 4 sklep Pri pregledu količinskih zvez s števnikom dvoj(e) se je pokazalo, da izrazito prevladujejo neujemalne zgradbe z imenovalniško-tožilniško obliko dvoje in sa- mostalnikom v rodilniku množine. Te zgradbe lahko izražajo šteto vsebino pri samomnožinskih samostalnikih, npr. dvoje vrat, lahko označujejo parne organe, npr. dvoje oči, z določenimi samostalniki lahko sprožijo zbirni pomen, ko zve- za izraža pojavno celoto, npr. dvoje ljudi, dvoje otrok. Korpusno gradivo kaže, da imajo lahko neujemalne zgradbe tudi razlikovalno-ločilni pomen, npr. dvoje koles ‘dva tipa koles’, kar je sicer značilno za ujemalne zgradbe, ki se iz rabe umikajo. Med 42 najpogostejšimi zgradbami se ujemalne zgradbe uporabljajo samo z dvema samomnožinskima samostalnikoma: vrata in volitve v dvoja vra- ta, dvoje volitve. Korpusno gradivo kaže, da so ujemalne zgradbe z izbranima samostalnikoma pogosteje rabljene v stranskih sklonih, npr. z dvojimi vrati, na dvojih volitvah. Ugotovili smo, da je v korpusu največ pojavitev različnih oblik s samom- nožinskimi samostalniki, med katerimi izrazito številčno prevladujejo pojavitve količinskih zvez s samostalnikom vrata. Pri analizi najpogostejših zvez z dvoje 23Jezikoslovni zapiski 30.2 (2024) in lemami smo ugotovili, da je zvez z dvoj in troštevilskimi samostalniki več kot dvakrat več kot zvez s samomnožinskimi samostalniki. Z vidika števila besednozveznih zgradb torej prevladujejo zveze s trošte- vilskimi samostalniki, zlasti srednjega spola, npr. dvoje vprašanj, dvoje dejstev. Ravno ta dva primera kažeta na odvečno rabo ločilnega dvoje namesto glavnega števnika dva, ker samostalnika vprašanje in dejstvo v needninski rabi že vključu- jeta raznolikost. Raba zvez s troštevilskimi samostalniki kaže, da v slovenščini ni vzpostav- ljene eksplicitne pomenske odvisnosti med rabo ločilnih števnikov s pomenskim ali števnim tipom samostalnikov (prim. Zakrajšek 1996). Korpusna analiza je pokazala, da v slovenščini v zvezah z dvoje prevladujejo neživi samostalniki, posebej tisti, ki označujejo predmetno vsebino, npr. dvoje oken, dvoje ušes, sledijo jim pojmovni samostalniki, npr. dvoje sanj, dvoje dejstev. Raba samostalnikov, ki označujejo žive udeležence, je v izbranih najpogostejših zgradbah omejena na človeške udeležence, in sicer na otroke in ljudi. Zveza dvoje otrok se najpogosteje pojavlja ob glagolu imeti dvoje otrok, če je poudarjena zbirna pojavna celota, med- tem ko ima zveza dvoje ljudi lahko razlikovalno-ločevalni pomen oz. ‘dva tipa ljudi’ ali zbirni pomen označevanja ‘skupine ljudi’. viRi in liteRatURa Breznik 1916 = Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje šole, Celje: Družba sv. Mohorja, 1916. ePravopis = ePravopis: slovar slovenskega pravopisa 2014–, https://www.fran.si/135/epravopis-slo- venski-pravopis. eSSKJ = eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–, www.fran.si. Gigafida 2.0 = Simon Krek idr., Corpus of Written Standard Slovene Gigafida 2.0, Slovenian langu- age resource repository CLARIN.SI, 2019, http://hdl.handle.net/11356/1320. Herrity 2016 = Peter Herrity, Slovene: a Comprehensive Grammar, London – New York: Routledge, 22016 (Routledge Comprehensive Grammars). IMP = Tomaž Erjavec, Digital library and corpus of historical Slovene IMP 1.1, Slovenian language resource repository CLARIN.SI, 2014, http://hdl.handle.net/11356/1031. SS 1956 = Anton Bajec – Rudolf Kolarič – Mirko Rupel – Jakob Šolar, Slovenska slovnica, Ljubljana: DZS, 1956. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, 2014 (11970–1991), www.fran.si. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. Uhlik – Žele 2023 = Mladen Uhlik – Andreja Žele, Ujemanje v zgradbah s količinskimi zvezami: slovenščina v sopostavitvi z drugimi zahodnimi južnoslovanskimi jeziki, Slavistična revija 71.4 (2023), 337–354. Zakrajšek 1996 = Katjuša Zakrajšek, Sistem brojnih reči u slovenačkom i srpskom jeziku, Srpski jezik 1.1–2 (1996), 374–380. 24 Mladen Uhlik – Andreja Žele  Raba števniških zgradb z dvoj- v slovenščini sUmmaRy Slovenian Quantified Constructions with the Collective Numeral dvoj- This article addresses Slovenian quantified constructions with numerals, in particular those including the collective numeral dvoj(e). It also evaluates the descriptions of numerals in Slo- venian grammars, highlighting the inconsistency in defining numerals as adjectival words in Jože Toporišič’s 2000 edition of Slovenska slovnica (Slovenian Grammar). In analyzing the descriptions of numerals in Slovenian grammars, it is observed that col- lective numerals are identified as a distinct group used for enumerating specific types of nouns or determining the quantity of a given category. Recent grammars indicate that there are two types of constructions with collective numerals. In the first type of construction, the numeral is in the neuter singular, regardless of the gender of the noun phrase; for example, dvoje vrat ‘two doors’. In these constructions, the collective numerals serve as the syntactic head, com- plemented by a genitive complement. The second type encompasses constructions involving collective coordinate numerals as attributes that agree with the noun; for example, dvoja vrata ‘two types of doors’. This study presents the characteristics of the use of these two constructions with col- lective numerals in modern Slovenian, with the help of corpus material. The corpus data for the numeral constructions with dvoje demonstrate a pronounced prevalence of constructions with non-coordinate numerals, most frequently in the nominative–accusative form dvoje, and a noun in the plural genitive. These constructions can express countable content in pluralia tantum nouns, such as dvoje vrat ‘two doors’, and they can also indicate paired organs, as in dvoje oči ‘two eyes’. In certain instances, the collective meaning of a phrase can be expressed by the use of certain nouns. This is exemplified by the phrases dvoje ljudi ‘two people’ and dvoje otrok ‘two chil- dren’, which convey the idea of a collective whole. The differential meaning, indicating the number of a different species or type, is pri- marily expressed by constructions with coordinate numerals, such as dvoja kolesa ‘two types of wheels/bicycles’. However, corpus data indicate that this meaning is also more frequently expressed by constructions with non-coordinate numerals, such as dvoje koles ‘two types of wheels/bicycles; two wheels/bicycles’. Among the forty-two most frequent constructions, constructions with coordinate nume- rals are employed solely with the two nouns vrata ‘door’ and volitev ‘election’. The corpus data indicate that constructions with a coordinate numeral and the two selected nouns are more frequently used in indirect cases, such as z dvojimi vrati ‘with two doors’ or v dvojih volitvah ‘in two elections’. The corpus contains the greatest number of occurrences with dvoje constru- ctions involving pluralia tantum nouns, with the noun vrata ‘doors’ being the most prevalent. In terms of the number of constructions, those with nouns that can take all three numbers (sin- gular, dual, and plural) are predominant, and they are mainly of the neuter gender; for example, dvoje vprašanj ‘two questions’ and dvoje dejstev ‘two facts’. The use of collective numerals with nouns that can take a singular, dual, or plural form indicates that there is no explicit semantic dependency between the use of collective numerals with types of nouns in Slovenian. In Slovenian, noun phrases with dvoje are predominantly composed of inanimate nouns, as exemplified by dvoje oken ‘two windows’ and dvoje ušes ‘two ears’. The use of nouns for animate participants is limited to human participants, speci- fically children and people, such as dvoje otrok ‘two children’ and dvoje ljudi ‘two people’.