Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Celje, 28. junija 1963 • Leio XV, It. 25 • Cena 20 din ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA; CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 125. TELEFON 24-23. TEKOCI RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. fNOZEMSTVO 240C. Savinjčani v prazničnem vzdušju pričakujejo polzelski teden Se pred petimi leti na Polzeli ne bi mogli trditi, da jim gre urejanje Icra- ja ter reševanje perečih problemov kdo ve kako od rok. Preprosto zato, ker ni toilo enotnosti, ker je delal vsak zase; to pa se je razumljivo po- znalo — predvsem ni bilo povezave med krajevnimi organizacijami in podjetji. Težava je bila toliko večja, ker je prav ta predel Savinjske doli- ne izredno navezan na industrijska podjetja in kmetijsko zadrugo. Ko so delali podrobno analizo strukture prebivalstva, so tudi ugotovili, da se velika večina Polzelanov preživlja z delom v tovarnah, ali pa na kmeti- jah stremijo zgolj za blagovno pro- izvodnjo. Seveda to v veliki meri od- pira nove probleme, probleme pre- skrbe, potrebo po gradnji objektov družbenega standarda in podobno. Žal pa so prav ti problemi v pretek- losti ibili zaradi neenotnosti nekoliko zanemarjeni. Talko so člani Zveze komunistov postavili pred petimi leti prav potre- bo po tesnem sodelovanju vseh kra- jevnih činiteljev in tesno povezavo med ipodjetji in krajem kot primarno nalogo. V tem času so tudi uspeli uresničiti svojo zamisel. Rezultati skupnega dela pa se že poznajo do- mala na vsakem koraku. Najbolj se je koristnost tesnega so- delovanja pokazala ob pripravah na proslavo občinskega praznika, ki bo trajala ves teden od 29. junija (sobo- ta) do nedelje 7. julija. Polzela je v teh dneh spremenila zunanjo podobo in v prazničnem vzdušju pričakuje obiskovalce iz vseh krajev celjskega olu-aja. Že v soboto bo na Polzeli veliko slavje, saj bodo simbolično izročili prometu novo asfaltirano cesMšče od Doberteše vasi do zadružnega poslop- ja na Polzeli, ob 16. uri bo otvoritev planinskega doma na Gori Oljki, zve- čer pa bodo člani Svobode iz Žalca priredili na Oljki spevoigro »Planin- ska roža«. Ta čas bo tudi gotova nova cesta do vrha Gore Oljke. Zanimivo je, da so tudi Zalčani po- skrbeli za presenečenje ob občin&kem prazniku. Dograjena je namreč nova livarna, ki jo bodo svečano otvorili v soboto dopoldne. Nova livarna je za kolektiv kovinskega podjetja iz- redno velika pridobitev, podjetju pa omogoča nadaljnji razvoj. Polzelani pa so za nedeljo pripra- vili s skupnimi močmi piknik na Go- ri Oljki, na katerem se bo zbralo po približni oceni okoli 2000 ljudi iz bližnje in daljnje okolice. Pripravili so tudi zanimiv zabavni in kulturni spored, pa veliko kulinaričnih poseb- nosti — med drugim tudi prašičke na ražnju, razne specialitete in podobno, seveda niso pozabili tudi na veseli in plesni del piknika. Ves teden bodo na obnovljenem stadionu na Polzeli različna športna tekmovanja. Sodijo, da bo v tem ted- nu na Polzeli preko trideset športnih prireditev. Avtomoto društvo Žalec bo v sredo (3. VII. ob 18. uri) prire- dilo zanimivo javno mladinsko odda- jo — »Nimaš prednosti«. Isti dan so si tudi bivši borci izbrali za tovari- ško srečanje na Gori Oljki. V četrtek (4. VII.) bo na Polzeli v parku Senek okrajna revija godb na pihala, zve- čer pa brigadirski večer, v soboto zvečer (6. VII.) pa bodo priredili re- vijo zabavnih ansamblov (ob 20. uri). Najbolj pester spored pa so Polze- lani pripravili za nedeljo (7. VII.) na dan občinskega praznika. M. Njihov praznik Vsako leto 3. julija praznuje- jo rudarji svoj praznik, tako tudi letos. V prazničnem raz- položenju se jim ne pridružu- jejo samo njihove družine, temveč vsi delovni ljudje. Ru- darji zaradi prirode dela, te- žavnosti in nevarnosti poklica uživajo velik ugled in vsa naša domovina ceni njihov velik de- lež pri razvijanju našega go- spodarstva. Rudarji so bili vse- lej tudi najbolj zavestni borci za pravice delovnega človeka, udarni odredi v , revoluciji in osvobodilnem boju. Rudarjem Hude jame, Zabu- kovce, Liboj, Senovega, Globo- kega, Krmelja in Velenja iskre- ne čestitke k prazniku! Srečno! V ZNAMENJU BRATSTVA IN ENOTNOSTI Praznik Gornjega Obsotelja "V soiboto in nedeljo so v Podčetrt- ku proslavljali prvi praznik Gornje- ga Obsotelja. Pri pripravah na ta praznik, ki je bil letos prvikrat orga- niziran, so sodelovale vse politične organizacije tega območja v tesni po- vezavi z organizacijami na drugi strani Sotle v Hrvaškem Zagorju. Podčetrtek je za to priložnost do- bil izredno praznični videz. Ves trg je bil v zastavah in cvetju. Praznik se je začel že na sobotni večer, ko je domača igralsika skupina pri šoli na prostem uprizorila Lešnikovo igro »Noči ob jezu«. V nedeljo dopoldan se je v Podče- trtku zbralo veliko ljudi iz bližje in daljnje okolice, med njimi vidni po- litični delavci iz šmarske in krapin- ske občine, pa tudi z okrajnih poli- tičnih forumov. Svečanosti so se začele v nedeljo s skupno sejo vseh odborov v Gor- njem Obsotelju. Zbranemu aiktivu in gostom je spregovoril predsednik oib- činskega odbora SZDL tov. Rudi Lešnik, ki je med drugim dejal, da praznik, kot je letošnji, pripomore k oživljanju svetlih tradicij NOV, obu- ja spomine na čase, ko naj bi bila rečica Sotla meja med bratskima na- rodoma, kar pa okupatorju kljub žič- nim pregradam in minskim poljem nikoli ni uspelo. Sotla je bila in je vedno bolj vez med bratskima naro- doma, ki živita na obeh njenih bre- govih. Praznik Gornjega Obsotelja je po- svečen spominu na tragičen dogodek, ko je zaradi izdajalstva v Virštanju padel narodni heroj in prvoborec iz Hrvaškega Zagorja Edo LESKOVAR. V spomin na ta usodni dan je pionir- ka Fanika Krašovec prebrala odlo- mek literarnega opisa »Neznanec na Virštanju«, ki ga v našem listu z da- našnjo številko začenjamo objavljati. Ob tej priložnosti, na seji odborov obsoteljskih političnih organizacij, so bila podeljena številnim borcem in aktivistom tega kraja odlikovanja. Ko je bila svečana seja zaključena, so se udeleženci uvrstili v povorko in odšli k spomeniku NOB v trgu, kjer je bilo zborovanje. Številnim udele- žencem zborovanja je spregovoril v tej občini izvoljen republiški posla- nec ing. Veljko KRIŽNIK. Najprej je govoril o junaškem bo- ju delovnih ljudi na obeh bregovih Sotle med ljudsko revolucijo. Nato je z jasnimi besedami govoril tudi o iz- gradnji in o bodočih načrtih za raz- voj Obsotelja, ki naj se v bodoče še hitreje gospodarsko in družbeno raz- vije. Zborovalce je pozdravil tudi za- stopnik iz bratske republike Hrvaške, ki je dejal, da bo vsakoletni praznik Gornjega Obsotelja praznik bratstva, in enotnosti med slovenskim in hrva- škim delovnim ljudstvom. Na prireditvi so sodelovali pevski zbori iz Polja ob Sotli, recitatorji iz Olimja ter šolski otroci iz Podčetrt- ka. Po zaključeni svečanosti je patrola borcev NOV nesla venec k spomeni- ku v Virštanj, kjer je 22. junija 1942 padel narodni heroj Edo LESKO- VAR. Tudi tam je bila' zbrana mno- žica delovnih ljudi in mladine, ki so ob polaganju venca priredili sponta- no manifestacijo. Kr. Močan porast krvodajalstva s SKUPŠČINE OKRAJNEGA OD- BORA RDEČEGA KRIŽA V CELJU V torek je bilo v dvorani Zdrav- stvenega doma v Celju skupščina Okrajnega odbora Rdečega križa. Poročilu, ki ga je podal predsed- nik celjskega Okrajnega odbora RK tovariš France Strehovec, je sledila živahna razprava. Udele- ženci so nakazali vrsto problemov, ki se še vedno pojavljajo in tudi povedali predloge za rešitev. Pred- vsem so se ustavljali o'b problemu alkoholizma in ugotovili, da se mo- rajo še naprej boriti proti temu zlu, ki je pogosto vzrok neštetim soci- alnim problemom. Zavzelli so se tudi za ureditev mlečne restavracije v Celju, ki je prepotrebna. ' Ker bo po šolskem letu 1963/64 uikinjena mednarodna pomoč šol- skim mlečnim kuhinjam, bo treiba poiskati finančno pomoč iz driigih virov, kar bo predvsem obremenilo občiinske skupščine. V zadnjih desetih letih opažamo močan porast krvodajalstva med vsemi sloji prebivalstva. Največje uspehe na tem področju je dosegla žalska občina, ki je v večini krajev podvojila število akcij na leto in uvedla še nove odvzemalne centre v manjših naseljih. Prisotni so tudi predlagali, da bi zbiralno akcijo za izgradnjo mla- dinskega zdravilišča na Debelem rtiču poda/ljšali do konca letošnjegai leta. -ek OD 27. VI. DO 7. VII. Poslabšanje vremena z dežjem in ohladit- vijo pričakujemo okrog 27. junija, nalo ne- kako 2. in 3. julija. V ostalem deloma do pretežno isončno, a nestalno s pogostimi krajevnimi nevihtami. Dr. V. M. T>ije prizori s proslave v Podčetrtku: republiški in zvezni poslanec ing. Veljko Križnik med govorom pri spo- meniku. V sredini bivši borci, ki so ta dan sprejeli odlikovanja. Tretji posnetek prikazuje zastavo organizacije Zveze borcev in odlikovance ob slovesnosti Ob odhodu tov. Simoniča Po malo manj kot devetih le- tih odhaja od nas sekretar OK ZKS tovariš Franc SIMONiG. Odhaja na novo odgovorno.dolž- nost, ki si jo je brez dvoma s svojim vzornim delom in ugle- dom na čelu OK ZKS zaslužil. Naj ponovim besede njegove- ga najožjega sodelavca tovariša IMarolta, ki jih je izrekel ob slo- vesu na seji OK ZKS: »¦Dokler smo o rotaciji raz- pravljali in se kot komunisti bo- rili za njeno dosledno uveljavi- tev, tako dolgo se nismo zave- dali, da je ta stvar lahko tako težka, tako boleča. Zdaj, ko se od nas poslavlja človek, ki ga bomo najbolj pogrešali, se nam rotacija pokaže tudi v drugačni luči«. Tako kot tovariš Marolt, tako kot njegovi najožji sodelavci v Zvezi komunistov in ostalih po- litičnih organizacijah, tako ču- timo v tem trenutku vsi, ki smo kakorkoli in kdaj koli prišli v stik s tovarišem Simoničem. Šte- vilo takih ljudi pa gre v tisoče. Devet let je bil tovariš Simo- nič na najbolj odgovornem po- ložiaju v okraju. Simonič je komunist in človek takega kova, kakršnih ob vsem bogastvu kadrov pri nas ni ve- liko. Tovariš Simonič si svoje- ga ugleda, svojega slovesa, pri- ljubljenosti in veljave ni ustva- ril s položajem, ki ga je zase- dal, temveč kot človek, kot re- volucionar in kot dosleden ter razgledan komunist. Ce lahko eno izmed volivnih gesel dobe- sedno prenesem na posamezni- ka, potem je to gotovo tovariš Simonič: — Samo delo in uspehi dolo- čajo položaj človeka!> Tovariš Simonič je v poslo- vilnih mislih skromno zatrjeval, da so uspehi, ki mu jih tovariši pripisujejo izključno uspehi vseh delovnih ljudi v okraju od naj- bližjih tovarišev do slednjega političnega delavca v okraju. Zatrjeval je, da je uspeh posa- meznika pogojen od okolja, v ka- terem dela in se je iskreno ter prisrčno zahvalil vsem komuni- stom, vsem delovnim ljudem v okraju za pristno ter tovariško sodelovanje. Mi pa vendar ne moremo mi- mo dejstva, da pa osebnost, kakršnk je tovariš Simonič, sa- ma ustvarja tako vzdušje, tako pristno tovarištvo. Tovariš Si- monič je bil nedvomno najbolj zaposlen, s skrbi in nalogami najbolj obdan človek v naših enajstih komunah. Pa vendar je prav on, bolj kot vsak drugi, na- šel čas za slehernega, oprostite če rečem, tudi malega človeka. Doslednost komunista, poštenje in pravičnost človeka, razgleda- nost in znanje kot voditelja, to je bilo tisto, kar je okoli njega vedno ustvarjalo dobro počutje in zaupanje. To je bila tista sila, ki je v najbolj kritičnih trenut- kih, ob najtežjih nalogah, vedno pognala vse okoli njega v zma- govit naskok. Tovariš Simonič je s svojim delom toliko navezan na celjski okraj, da njegovo slovo spreje- mamo samo do določene meje. On sam želi, toliko bolj pa mi vsi, da bo tudi na novem služ- benem mestu na Centralnem komiteju ZKS našel čas za tesne stike z okrajem, ki nosi v lju- deh in delovnih uspehih tako svetel pečat njegovega dolgolet- nega dela. In na koncu: Obilo uspehov na novi odgovorni dolžnosti, mnogo osebne sreče! Trudili se bomo ostati vredni nasledniki Vaših prizadevanj in uspehov, tovariš sekretar! J. Kr. Straai cei];tski teonik Številka 25 — 28, junija 1963 TINE OREL Svet je postal majhen za atom- sko vojno. Izleti v vesolje to vedno znova potrjujejo, to dobro vesta oba atomska veleposestnika, ZDA in SZ, ki sta pred dnevi vzpostavi- la direktno telefonsko zvezo med Washingtonom in Moskvo, da bi z direktnim stikom onemogočila za- četek svetovne — ali vesoljske — vojne z atomskim orožjem. Mimo tega telefona je Kennedyju odgo- varjal Hruščev in krotil optimizem, ki je nastajal zaradi miroljubnih Kennedyjevih besed. Na atomskih razgovorih v Moskvi bo namreč nujno stekla tudi beseda o nem- škem in berlinskem problemu, o mirovni pogodbi, o obstoju dveh nemških držav, o svobodnem Ber- linu s sovjetsko garancijo. To je Hruščev postavil na prvo mesto, na drugo pa stališče glede atomskih inšpekcij. »Uspeh moskovskih raz- govorov zavisi od prtljage, ki jo bodo prinesle ZDA v SZ. V nobe- nem primeru SZ ne more postati torišče za tujo špijonažo. Hruščev je to ostro pribil, da je omajan ce- lo pristanek na dve do tri inšpek- cije, ponovno je napadel ameriška vojaška oporišča po svetu in huj- skanje na intervencijo proti Kubi. Posebno je zameril Kennedyju Dul- lesov slovar, ki ga vidi v očitku, da so komunisti glavni razlog nape- tosti na svetu, češ da vsiljujejo svoj sistem drugim deželam. Pozitivne sestavine Kennedyjeve- ga govora vidi Hruščev v predlogu, naj se hladna vojna ustavi, dalje v ugotovitvi, da so vsi narodi na svetu zainteresirani na miru, in na pozivu Amerikancem, naj revidira- jo svoje stališče do SZ. Hruščev in Kenedy menita, da vojna ni ne- izogibna in sta s tem oba na istem bregu proti Kitajcem. »Kennedy je rekel A, naj zdaj reče še B, bese- dam naj slede dejanja«, je zaklju- čil Hruščev. To velja toliko bolj, ker pričaku- jejo ameriškega predsednika v za- padnem Berlinu, da bi si »z najmo- dernejšimi sredstvi« ogledal vzhod- ni Berlin. Ta obisk je verjetno tudi v zvezi z nezadovoljstvom Amerike nad NATO druščino v Evropi, ki je spoznala, da je tehnološka revolu- cija raketne dobe instrumente at- lantskega pakta porinila na »od- pad«. Kje je zdaj Amerika? Ali sa- mo še nemški partner za obrambo Berlina oziroma statusa quo v Ev- ropi ali pa je ameriška vojska v Evropi samo še talec ob angleško- francosko-nemškem atomu? Ame- riškim senatorjem se zdi, da ima- jo ZDA preveliko finančno breme za atlantsko vojsko, »Evropa« pa premajhno. Kaj se bo Kennedy zgovarjal z Brandtom in Adenauerjem? Hruš- čev je jasno povedal, da atomskega miru ne more biti, če bo Amerika Sovjetski zvezi grozila z nemško karto. Tudi Kennedyjev razgovor z Mac- millanom ne bo potekal v idealnih razmerah. Profumova afera je moč konservativcev omajala, kar 30 Macmillanovih poslancev se je vzdr- žalo pri glasovanju za zaupnico vla- di. Profumo je dobil javno grajo predstavnikov domovine. Če pride- jo na vlado laburisti, v Italiji levi center, v Nemčiji pa socialdemo- krati, bi to pomenilo za ameriško politiko v Evropi precejšnjo spre- membo. A pustimo »bi« bi preidimo na »je« drugod: Seme arabske federa- cije je padlo na skalo, Irak in Si- rija se prepirajo, kdo je izdajalec resolucije 17. aprila. Naser ustvarja novo politično silo, arabsko sociali- stično stranko kontra Baasu v Si- riji, v Iraku pa se vračajo na stari tir in z orož'^m skušajo zadušiti upor Kurdov. SZ jih je vzela v za- ščito, češ da to ni interna iraška stvar. Kitajska KP je pisala pismo KP SZ. Pismo ni bilo objavljeno, a pra- vijo, da postavlja Sovjetski zvezi 25 vprašanj in da bo 7. julija vztra- jala na resolucijah iz I 1957 in 1960. Bistvo je v tem, da vztraja na svo- jem hegemonskem stališču in da očita vsem drugim, da so izdajalci oktobrske revolucije in marksizma. Ob kresni prelomnici, tako kaže, zares stojimo pred velikimi odlo- čitvami. VISOK GOST IZ INDIJE K. K. SHAH V CELJSKEM OKRAJU »Vi boste nadaljevali prijateljske vezi« JE NAROČAL PIONIRJEM OB SPR EJEMU V CELJU Pretekli petek je med večdnevnim bivanjem v Sloveniji generalni se- kretar Indijskega nacionalnega kon- gresa K. K. SHAH obiskal tudi celj- ski okraj. Na sedežu Okrajne skup- ščine so visokega gosta pozdravili najvidnejši politični predstavniki celjskega okraja: predsednik Peter Sprajc, organizacijiski sekretar OK ZKS Jože Marolt, predsednik OO SZDL ing. Andrej Marine, podpred- sednica okrajne skupščine Milena Vršnikova in drugi. Ob vhodu v Na- rodni dom so visokega gosta iz pri- jateljske Indije pozdravili tudi pio- nirji in mu podarili šopek cvetja. Ob tej priložnosti, ko je vrnil pozdrave celjskim pionirjem, je K. K. Shah dejal: »¦Vi pionirji boste nadaljevali tesne prijateljske vezi med Jugoslavijo in Indijo, ki sta jih skovala predsednik Tito in premier Nehru.« K. K. Shah se je nato v pisarni predsednika okrajne skupščine sko- raj dve uri pogovarjal s predstavniki političnega in gospodarskega življe- nja v celjskem okraju. Predvsem so ga zanimale gospodarske razmere v okraju, način razdeljevanja dohodka, oblike pomoči nerazvitim ipodročjem, vloga okraja v današnjem obdobju in A^loka Oibčin v našem, sistemu^ Po kosilu, ki ga je visokemu gostu priredil predsednik okraja v hotelu >^'Celeia-« se je generalni sekretar in- dijske kongresne stranke Shah odpe- ljal v Velenje, kjer si je ogledal so- doben proizvodni proces v i'udniku in novo Velenje ter se zadržal v dalj- šem prijateljskem razgovoru s pred- stavniki organov upravljanja. Posebno globok vtis je na gosta na- pravilo Velenje, saj je v oddaji jugo- slovanske televizije v Beogradu te svoje vtise še posebej poudaril. Ju. Pionirji pozdravljajo visokega gosta iz prijateljske Indije Razprava o sestavi svetov pri občinski sliupšeini Na prvem sestanku aktiva članov ZKS konjiške občine, ki delajo v kadrovskih službah, kadrovskih ko- misijah in v komisijah za sprejem in odpust delavcev, so obravnavali nekatere kadrovske probleme v ob- čini. Zlasti zanimiva je bila raz- prava o sestavi novih svetov pri o'bčinsiki skupščini. Ti bodo Jcot njeni pomožni organi imeli dokaj odgovorne naloge na različnih de- lovnih področjih. Zato je seveda tre'ba dobro razmisliti, katere ob- čane bodo predlagali in imenovali za njihove člane. V razpravi sta bili posebno obrav- navani dve varianti, in sicer: dele- giranje članov svetov od strani de- lovnih in političnih organii^acij ter društev ali pa neposredno imeno- vanje občanov iz tistih področij, ki jih najbolje poznajo in bi seveda lahko koristno sodelovali pri teh organih družbenega upravljanja. Pri tem so namreč opozorili na dejstvo, da pri delegiranju iz delov- nih organizacij manjša podjetja za- radi manj zaposlenih več ali manj izpadejo, kljuib temu. da imajo tudi nekaj sposobnih delavcev, ki bi lahko aktivno sodelovali v svetih občinske skupščine. Res je, da je teh manj kot v večjih gospodarskih organizacijah, vendar bi jih s siste- mom delegiranja ob omejenem šte- vilu članov svetov izključili. Zalo so komisiji za volitve in imeno- vanja naročili, naj to vprašanje še enkrat prouči pred dokončno izvo- litvijo svetov. . Glede sprejemanjia novih delav- cev v zaposlitev so člani aktiva me- nili, da ne more biti osnovno me- rilo le fizična sposobnost. Po nji- hovem mnenju so tudi politične or- ganizacije v podjetjih še premalo napravile za aktivno vključitev novih delavcev v določen kolcktivV Sam sprejem in razporeditev na de- lovnem mestu še ni dovolj in bo prav tem vprašanjem potrebno v bodoče posvečati večjo pozornost. Tudi kadrovske službe še niso za- sedene v dovoljni meri z ustreznimi kadri, ki bi ta področja dobro oib- vladali, kar je še posledica delne zanemarjenosti iz preteklih let. Vše te in podobne razprave so pokazale, da bo imel aktiv dovolj dela. Nujno bo doseči v vseh pod- jetjih, da kadrovske probleme več- krat obravnavajo politične organi- zacije ter tako omogočijo svojim članom izoblikovati osnovne krite- rije za uvajanje noviii delavcev v proizvodnjo in v upravljanje. Zato so sklenili, da se bodo občasno se- stajali in analizirali določene pro- bleme. Za sekretarja aktiva so iz- brali lov. Toneta Letnarja iz usnjar- skega kombinata :)KONUS<. njegov namestnik pa je tov. Vlado Prat- nemer, predsednik občinskega sin- dikalnega sveta. V. L. Spremembe v vodstvu OK ZKS v sredo je bila v Celju 2. seja OK ZKS. Najprej so razpravljali o uspe- hih in vlogi komunistov v volilnem obdobju. Analizo, v kateri je ugodno ccenil prizadevanja komunistov v tej široki politični akciji, je podal tova- riš Andrej Marine. Sledila je raz- prava o mednarodni politični situa- ciji, zlasti pa o razmerah v medna- rodnem delavskem gibanju. Kratek referat o tem je podal tovariš Stane Lesjak. Tretja točka dnevnega reda pa je bila posvečena kadrovskim spre- membam v vodstvu OK ZKS. Tokrat je prišlo do realizacije kadrovskih premikov, ki naj bi bile iz\TŠene že ob letni konferenci komunistov celj- skega okraja: Iz vodstva OK ZKS sta odšla do- sedanji sekretar komiteja tovariš Franc SIMONiC in organizacijski sekretar tovariš Ježe MAROLT. Slo- vo od obeh zaslužnih, priljubljenih tovarišev je bilo izredno boleče kot je mogoče le od ljudi, ki so ši s svo- jim delom, odnosom in ugledom pri- dobili toliko iskrenih tovarišev in prijateljev, to pa ne zgolj med naj- ožjimi sodelavci, temveč med vsemi komunisti, med množicami delovnih ljudi. Zlasti je bilo boleče slovo od tovariša Simoniča, ki odhaja na novo odgovorno dolžnost v Ljubljano. To- variš Marolt pa ostane med nami, in sicer bo prevzel vodstvo Socialistič- ne zveze v okraju. Komite je na imenovani seji izvo- lil novo vodstvo OKrZKS. Za sekre- tarja je bil izvoljen inženir Andrej MARINC, dosedanji predsednik OQ_, SZDL, za organizacijskega sekretarja pa tovariš Božo LUKMAN, doseda- nji sekretar Občinskega komiteja ZK3 v Žalcu, ^ k. SENOVSKI ^HOTEL ZA NORCE« V BRESTANICI Kot zadnji gostje v letošnji gleda- . liški sezoni so se v.Brestanici pred- stavili mladi igralci iz Senovega s komedijo »Hotel za norce^^ Gledalcev je bilo malo, kljub dobri in učinko- viti reklami. Komedija, ki na' duho- vit in zapleten način prikazuje živ- ljenje v letoviškem kraju, ni na obi- skovalce napravila posebnega vtisa. Igralci so bili mladi, brez posebnih izkiišenj in dobra igra dveh, treh igralcev ni mogla. rešiti predstave. Niso se znašli v zapletenih dialogih in niso se mogli vživeti v vloge sta- rejših ljudi. Tudi maskirani so bili slabo. Kljub »prijetnemu« opazova- nju preoblačenja, slačenja in valja- nja »golote« ni bil popravljen vtis, da so interpreti nezreli za težavno nalogo. Vsekakor je bil pa to lep vložek in reklama za vroče poletje. K vsemu slabemu je pa svoj delež prispevala tudi neučinkovita rekla- ma. Čudimo se, kako je mogel režiser za t6 delo izbrati same mlade, neiz- kušene igralce, ker vsi vemo, da ima- jo dovolj dobrih, starejših. Morda še tole — Celjani so ob priliki gostova- nja z isto komedijo mladini prepove- dali obisk, česar Senovčani niso sto- VABILO Po 46. Členu statuta okraja Celje sklicujem drugo sejo Okrajne skupščine Celje, ki bo v ponedeljek, 1. julija 1965 ob deveti uri dopoldne v dvorani Okrajne skupščine Celje, Trg svobode 9. Dnevni red: 1. Poročilo o izvršitvi sklepov prejšnje seje 2. Poročilo verifikacijske ko- misije 5. Poročilo o gibanju gospo- darstva v prvih petih mesecih 4. Poročilo sveta za družbeni plan in finance 5. Poročilo komisije za statut okraja Celje 6. Poročilo komisije za volitve in imenovanja 7. Razno Predsednik Okrajne skupščine , Peter Šprajc ' PROSLAVE OB ZAKLJUČKU ŠOLE V osnovnih šolah na območju konjiške občine so pred dnevi zaiključili redni pouk. Skoraj povsod so za to priložnost pripravili krajše proslave z nastopi učencev iz naj- nižjih do najvišjih razredov. Ude- ležili so se jih tudi starši otrok, predstavniki podjetij in šolskih od- borov. Na prvi osnovni šoli v Slov. Konjicah so najboljše učence višjih razredov obdarili s iknjižnimi na- gradami in pohvalami. Kako še izboljšati prehrano v celjski samopostrežni restavraciji Nekateri večji delovni kolektivi v Celju so v izgradnjo objekta obrata družbene prehrane vložili precej lastnih sredstev, seveda z namenom, da bodo s tem rešili vprašanje družbene prehrane, pred- vsem vprašanje toplega obroka, ker v svojih obratih ponekod nimajo higiensko urejenih prostorov, da bi lahko ta'ke oibroke pripravljali sami. No, z dobro voljo koilektivov ka- kor tudi z razumevanjem komune se je to vprašanje zadovoljivo re- šilo. Moderen .obrat družbene pre- hrane v Gaberju že nekaj mesecev pripravlja dnevno do 6000 obrokov. Nastaja pa drugo vprašanje. Predvsiem tisti kolektivi, ki so se najbolj potegovali za dograditev tega objekta in ki so se ob začetku poslovanja tega obrata v celoti hra- nili tam, so začeli polagoma zniže- vati število obrokov. Predvsem se je otbčutno zmanjšalo število obro- kov v Tovarni emajlirane posode, kjer skoraj polovico zaposlenih ne sprejema obroka. Na podlagi članka oibjavljenega v časopisu Delo, kjer je pisec pre- cej kritično opisal stanje prehrane v tej restavraciji, je občinski.sindi- kalni svet Celje sklical posveto- vanje vseh pre'dstavnikov tistih de- lovnih organizacij, katerih zaposleni se hranijo v obratu družbene pre- hrane. Na posvetovanje je občinski svet povabil tudi direktorja samo- postrežne restavracije. Tako so razčistili nekatere na- pake, ki so sicer nekje objektivne- ga, nekje pa tudi subjektivnega značaja. Gre namreč za to, da se je kolektiv siamopostrežne restavracije v trenutku, ko je začel obratovati, znašel pred zdlo težko nalogo. Sa- mopostrežna restavracija je namreč začela obratovati v prvem i>()lletju, ko so kmetijski pridelki najdražji, saj je bilo treba kr(mipir in solato zelo drago plačati. V tem času se je začela tudi tendenca po zvišanju cen mesu. Kolektiv pa je bil razen tega sestavljen iz ljudj,"'ki so bili zaposleni po raznih drugih delovnih todektivih z različnimi delovnimi navadami in niso bili takoj spo- sobni za tako organizirano delo. ki ga zahteva ta moderni obrat. Prav tako pa tudi strežno osebje in ne- kaj kuhinjskega osebja nima ustrezne kvalifikacije. Vse to je povzročalo, da so se dejansko do- gajale nekatere napake, ki so jih ugotavljali redni odjemalci toplega obroka. Skoraj vsi predstavniki so na posvetovanju zatrjevali, da se je kvaliteta hrane poslabšala kljub temu, da se je za nekaj dinarjev cena obroku zvišala. Predstavniki Emajlirke pa so zatrjevali, da so v lastni kuhinji, ki so jo imeli poprej, pripravljali boljšo in cenejšo pre- hrano, kar potrjuje tudi razgovor z delavci v tem podjetju. Vse to je možno zaradi tega. ker podjetja ne zaračunavajo stroškov, ki jih imajo z nabavo živil, za kuhinjsko osebje zaračunavajo le minimalne stroške, ponekod tudi ne računajo stroškov kuriva in še vrsto drugih manipula- tivnih stroškov, ki jih krijejo iz namens-kih skladov. Vsega tega pa v obratu družibene prehrane ne zmorejo. Prav zaradi tega je jasno, da so sami lahko pripravljali bolj izdatne in cenejše obroke. Brez dvoma naim mora biti jasno, da mora obrat družbene prehrane poslovati rentabilno, to se pravi, da mora gospodariti tako, da ne bo zašel v finančne težave. Nihče pa ne pričakuje, da bi si ustvarjal kakršne koili viške, kar tudi ne bi bilo umestno. Potrebno bo stremeti za tem. da se obrat družbene pre- hrane postavi v tak položaj, da ibo oproščen vseh družbenih obveznosti. To pa bi bilo možno le. če bi ga tretirali kot /obrat družbene pre- hrane v sklopu stanovanjsike skup- nosti. S tem bi uspeli zmanjšati razne obveznosti, kar bi brez dvoma omogočilo, da bi se ob sedanji ceni ^prehrane v tej restavraciji bistveno izboljšala. Tako bi pritegnili še več rednih odjemalcev tpplega obroka in aboiientov. ki se še redno hra- nijo v raznih gostinskih obratih. To pa bo potrebno doseči, če ho- čemo, da bo zmogljivost restavra- cije družbene prehrane polno izko- riščena. Brez dvoma bo tudi po- trebno da sp kjolektiv samojjostrež- ne restavracije kadrovsko še utrdi in poskrbi, da bo hrana še kvali- tetnejša, predvsem pa da ne bo eno- lična, kar nekateri odjemalci še trdijo. M. A. gteViiy 25 - 28. junija 1963 CEIiJSKI TEDNIK Stran 3 Ugodni rezultati j^etos smo prav gotovo lahko zado- ^,oljni z rezultati in dinamiko giba- nja go*Po sledijo Slovenske Konjice (34,2"o). Laško (24,4 " o) • • • na zadnjem mestu in edina, ki v primerjavi z lanskim letom ni povečala proizvodnje, je in- dustrija brežiške občine (70,7 ^ o)- Ce pa si ogledamo planske obveznosti in realizacijo le-teh, ugotovimo^ da je najlepše uspehe dosegla industrija v mozirski občini (10,4"o preko plana), nadalje Sevnica (8,4 %), plana pa ni- so izpolnili v brežiški občini, na Smarskem, v Šoštanju in v Žalcu. Ti podatki pričajo, da znotraj rezultata o povprečnih dosežkih v okrajnem merilu obstajajo tudi znatna odsto- panja. Taka odstopanja pa so zna- čilna tudi v okviru posameznih pa- nog. Prav gotovo spričo tega ni od- več trditev, da v nekaterih kolektivih še niso posvetili dovolj pozornosti problemom proizvodnje. Ponekod ob- čutijo pomanjkanje reprodukcijskega materiala, drugje stagnirajo glede proizvodnosti in podobno. Zaradi te- ga bo potrebno, da v vseh kolektivih, ki zaostajajo za planskimi obveznost- mi, še enkrat podrobno proučijo vse vzroke takega stanja in uveljavijo odločne ukrepe, da bi jih odstranili. m. Na zadnji krivini nove ceste na Goro Oljko Pravilna orientacija V zadnjem času gospodarske orga- nizacije, zlasti pa industrijska pod- jetja posvečajo vse večjo skrb pro- izvodnosti dela. To je v sedanjem ob- dobju tudi razuifiljivo, saj je težnja za uravnovešen jem realnih osebnih dohodkov zaposlenih vse bolj očitna. Ko so o teh problemih razpravljali na posebnem posvetovanju pri go- spodarski zbornici v Celju, so ome- nili, da je večina gospodarskih orga- nizacij zavzela do tega problema pra- vilno stališče. Rezultati seveda niso izostali, saj je industrija skupaj v pe- tih mesecih povečala produktivnost kar za 9,5 odstotkov. To je zelo lep uspeh in tudi daleč preko pričako- vanj. Ta uspeh pa nam dokazuje,^ da tr- ditev o precejšnih notranjih rezervah v posameznih podjetjih vsekakor ni bila gola fraza, temveč pravilna oce- na stanja in poslovanja gospodarskih organizacij. Še bolj očitno pa je to, če si ogledamo nekatere dosežke po panogah. Tako je na primer produk- tivnost porasla v industriji gradbe- nega materiala kar za 34 odstotkov, v kemični industriji za 39 odstotkov in podobno. Zaostaja le črna meta- lurgija, lesna industrija in usnjarska industrija. Vendar tudi tu ne more- mo govoriti o čisto subjektivnih sla- bostih. Istočasno pa je prav gotovo v veli- ki meri na povečanje produktivnosti vplivala umirjenejša dinamika zapo- slovanja nove delovne sile in smotr- na kadrovska politika. V preteklih letih je prav nenačrtnost na tem po- dročju v veliki meri vplivala na manjše uspehe glede produktivnosti. Istočasno pa so kolektivi v tem ob- dobju zabeležili zelo lepe uspehe tudi v finančnih pokazateljih proizvod- nje. V mnogih primerih so s spre- membami asortimana in osvajanjem novih kvalitetnejših proizvodov čisto spremenili strukturo dohodka. Naj- bolj karakterističen je ta pojav v že- lezarni Store, kjer so, kljub nekoliko manjšim uspehom ipo količinah za- radi osvajanja proizvodnje lažjih, a kvalitetnejših litin in .jekla, bistveno povečali finančno realizacijo. Anali- za teh pojavov pa je pokazala, da je v sedanjem trenutku, ko se kolektivi srečujejo predvsem s problemi fi- nančne realizacije, cen, kvalitete in podobno, le taka orientacija pravilna. —č plFERENCIACIJA POGODBENIH PODJETIJ V zadnjem času je spričo nekate- j-ih težav v gradbeništvu prišlo do ^^se močnejše težnje za diferenciacijo gradbenih podjetij. Pokazalo se je namreč, da imajo gradbena podjetjai v celjskem okraju proizvodne zmogA jjjvosti za okoli 20 odstotkov preko finančnih možnosti in razpoložljivih^ sredstev za investicijsko dejavnost.' 2aradi tega je prišla v ospredje še zlasti zahteva, da se bodo morala re- tnontna podjetja posvetiti dejavnosti, lQ jim je poverjena ter opustiti tež-' ijo po obratovanju v smislu popolne-^ ja gradbenega podjetja. S tem pa bo ^trebno tudi zatreti težnje po usta- navljanju gradbenih podjetij iz ma-i jh remontnih delavnic. 1 Novost, ki bi pospešila dobro gospodarjenje UGODNO ZA OBIRALCE HMELJA Pred dnevi je bila seja združenega veta kmetijske zadruge Savinjska lolina, na kateri so razen nekaterih iroblemov delitve čistega dohodka in premen jenih pogojev finančnega^ »Slovanja obravnavali tudi druge* »drobnosti. V letošnjem letu so se znatno po-: 'ečale obveznosti zadruge do družibe,; n sicer z dajatvami, ki jih druge! cmetijske oi^ganizacije nimajo. Pove- ; :ane dajatve, ki bistveno prizadenejo strukturo dohodka zadruge, so pred- \'sem prometni davek (100 dinarjev za kilogram) in vodni prispevek, ki znese kar preko 20 milijonov dinar-, jev. To sta pa le dva najpomembnej- ša činitelja, ki sta sprožila predlog za spremembo delitve čistega dohodka. Člani zadružnega sveta so namreč menili, da se spričo povečanih daja- ;ev čisti dohodek , zadruge bistveno manjša, in sicer brez vpliva kolekti- va — še več, zmanjša se tudi ob po- večani storilnosti, znižanim stroškom n podobno. Razumljivo je, da bi to itanje vsekakor vplivalo izredno de- itimulativno in bi imelo kvarne po- iledice. Zaradi tega so predlagali, da »bi se f naslednjem obdobju čisti dohodek ormiral na osnovi netoprodukta za- druge in ne kot doslej na bazi bruto- ^rodukta. S tem bi vsekakor izločili znanje činitelje pri vplivu na for- Tiiranje čistega dohodka zadruge, ikrati pa bi pri formiranju dohodka 'eprimerno bolj vplivali vsi elemen- i dobrega gospodarjenja. Ustvarili trdnejšo vez med storilnostjo, ¦nianjševanjem stroškov, dobrim go- spodarjenjem in osebnimi dohodki 6r skladi podjetja. Seveda pa je to ^ predlog zadružnega sveta, ki ga bo ^trebno temeljito proučiti. Gre ¦»aiTireč za precejšnjo novost. Na tem zasedanju so člani zadruž- l^ga sveta ipodrobno razpravljali tu- o koriščenju strojnih naprav Predvsem traktorjev) za delo na po- lju in nasadih. Spričo nevarnosti po- java peronospore so namreč menili, da morajo stroji biti v teh dneh na razpolago predvsem za potrebe pra- vilnega škropljenja. , Ko so obravnavali višino plačila za obiranje hmelja v letošnji sezo- ni, so člani zadružnega sveta menili, da bo ipotrebno letos povečati vsoto za obran škaf. To so predvsem ute- meljili s tem, da je za pravilen pri- liv obiralcev prav gotovo potrebno zagotoviti vsaj enake realne osebne dobodke kot v lanskem letu. To bi po mnenju članov zadružnega sveta zneslo 80 dinarjev za škaf brez hrane (lani 75 dinarjev), 65 dinarjev pa 's hrano (lani 60 dinarjev). Istočasno so menili, da bi kazalo za ustrezno vso- to povečati tudi odkupno ceno hme- lja, tako da hmeljarji zaradi te po- višice ne bi bil; prizadeti. Sodijo, da bo povečanje cene za obiranje hme- lja skupaj povečalo materialne stro- ške pri hmelju za okoli 17 milijonov dinarjev. —le. Se nekaj metrov in finišer bo zaključil asfaltiranje Ob 100 letnici Rdečega križa v nedeljo je bila v Preboldu osred- nja proslava 100-letnice Rdečega kri- ža. Občinski odbor Rdečega križa za žalsko občino je proslavo povezal tu- di z jubilejem krvodajalstva. Ob tej priložnosti so pripravili izredno bo- gat in kvaliteten program, ki je na- vdušil veliko število gostov iz vseh krajev. Že zjutraj je godba na pihala za- igrala budnico, nato pa so priredili promenadni koncert. Istočasno so člani Rdečega križa v klubski sobi vikend naselja »Savinjski log« prire- dili spominsko razstavo Rdečega kri- ža. Potem so udeleženci v sprevodu krenili k spomeniku padlih borcev, kjer so priredili komemorativno sve- čanost. Po položitvi vencev ob spo- meniku je o visokem jubileju govoril predsednik občinskega odbora Rde- čega križa Žalec dr. Adam Medve- šček. Nato pa so v vikend naselju člani pomladka Rdečega križa. Svo- bode iz Šempetra in Prebolda pripra- vili izredno zanimiv kulturni pro- gram. Ob tej priložnosti so odlikovali tudi najboljše krvodajalce. POHITETI S PRIDOBIVANJEM ZEMLJIŠČ V DRUŽENI SEKTOR Sodijo, da bodo v naslednjem ob- dobju kmetijske organizacije morale posvetiti večjo pozornost pridobiva- nju zemljišč za družbeni sektor. Saj bi sicer v okrajnem merilu ne doseg- li predvidenega povečanja zemljišč socialističnega sektorja v letošnjem letu. KREPITI PROIZVODNO SODELOVANJE Na zadnjem zasedanju sveta za kmetijstvo pri okrajni gospodarski zbornici so člani sveta poudarili, da bo zlasti v predelih, ki niso primerna za veliko blagovno proizvodnjo, po- trebno intenavneje krepiti proizvod- no sodelovanje med zadrugo in kme- tovalci. Posebno skrb pa je potrebno v tem obdobju posvetiti preskrbi z reprodukcijskim materialom, kar je bila doslej resna pomanjkljivost. ZA LAŽE DELO HMELJARSKEGA INSTITUTA Kmetijska zadruga Savinjska doli- na je pred kratkim.odobrila uporabo dela svojih deviznih sredstev hme- ljarskemu inštitutu, ki si bo inabavil nekatere prepotrebne naprave in me- rilne instrumente. S tem bo inštitut neprimerno laže opravljal nekatere' zahtevne analize. Istočasno so odob- rili tudi nakup novejše strokovne li- terature s področja hmeljarstva. Znanstveno delo za proizvodnjo Hmeljarski inštitut v Žalcu se je v zadnjem obdobju izred- no živo vezal za proizvodnjo, in sicer na vseh področjih, kjer je potreba po znanstvenem de- lt^ in temeljitih analizah pro- izvodnje. Da bi učinek njihove dejavnosti bil čim večji, so tu- di uredili finančne odnose med proizvajalci hmelja in inštitu- tom. To so dosegli s tem, da vežejo stimulacijo za delo in- štituta z odstotkom pri dose- ganju večjega pridelka in bolj- še kvalitete. Taka povezava med proizvajalnimi enotami in znanstvenim zavodom je dala že v kratkem času izredno lepe rezultate. Predvsem je prišlo do tesnega sodelovanja med zavodom in proizvajalci, isto- časno pa tudi do večje anga- žiranosti inštituta pri reševa- nju posameznih praktičnih pro- blempv. Da je taka politika pravilna, Se je pokazalo najbolje pri gradnji novih betonskih žičnic. Spomladi so namreč strokov- njaki inštituta, razen tega, da so pripravili vso potrebno do- kumentacijo - tehnično in eko- nomsko, tudi neposredno nad- zirali delo pri postavljanju prvih žičnic in hkrati predlagali nekatere novosti za hitrejše napredovanje gradnje. še bolj značilna je odločnost inštituta pri zahtevi, da morajo biti v kratkem vsa hmeljišča oškropljena proti peronospori. Na ta način so omogčili res redke pojave (ki pa so jih v preteklih letih le zasledili), ko so nekateri spregledali ali opu- stili škropljenje zaradi tega je tedaj nastala precejšnja gmot- na škoda. Istočasno pa se inštitut moč- no zavzema pri reševanju ne- katerih sprememb pri načinu obdelave hmeljišč. Gre skratka za uveljavitev nove smotrnejše tehnologije, ki bo na eni strani odstranila pomanjkanje delov- ne sile v proizvodnih konicah, istočasno pa tudi spremenila strukturo delitve dohodka. m Trgatev se bliža že nekaj let začenjamo s prvo tr- ?atvijo ob koncu junija. Pa ne tr-; 5anio grozdja, ampak črni ribez, ki ^'^ v tem času že zrele, sladke Modove. Letos se obeta precej lobra letina, kljub temu, da so že iRotovili takoj ob odcvetanju ri- *<^za nepravilno plodnjo. Ribez se takrat namreč močno osipaj, ^ravega vzroka še niso mogli najti, aiiimivo pa je, da so iste sorte v »^isjih legah obrodile dosti bolje in "'»i osipanje je bilo manjše. Možno J' je osip lastnost nekaterih sort. '^'^ekakor bo pa zanimivo poiskati ^fpke za te pojave in jih v na- *'^iijih letih odstraniti. , Na Kozjanskem je okoli 30*'o ini grozdnih sort - to sta češki .^nolandski boskop in njihovi kri' ^ci. Do sedaj so opazili, da so drobno grozdne sorte odpornejše proti raznim boleznim in škodljiv- cem. Te sorte so tudi bolj bogate na vitaminu C in zavoljo tega v večji meri iskane. Debelo grozdni ribez ima pa boljši donos in zahteva manj stroškov pri obiranju, je pa cenejši. Debelo grozdne sorte: go- liath, sivergitera in rosenthal so le- tos dobro obrodile, predvsem v viš- jih predelih, kjer ni pozebe v po- mladanskem času. Na kozjanskem območju je z ri- bezom posajeno že 90 ha površin, na 50 ha pa opazimo že dobro letino. Polovica je v družbeni lasti, polo- vica pa v kooperaciji kmet-zadruga. Dosti primerov je, ko bo ob današ- nji predvideni ceni, to je okoli 200 din za kilogram, marsikateri proizvajalec dobil preko milijon dinarjev za prodani ribez s povr- šine 1 ha, od tega bo pa po izra- čunih najmanj 600.000 do 700.000 din čistega dohodka, kar ni mogoče do- seči v naših krajih pri nobeni drugi kulturi, razen pri hmelju. Edini problem na Kozjanskem je še v tem, da so parcele zelo razbite, kar onemogoča smotrnejšo obdelavo. V Kozjem bo 29. in 30. junija raz- stava. Videli bomo lahko razne vrste grozdičevja, pa tudi grmičevje v razvojnih fazah in proizvode iz ribeza. Razstava je predvidena za širše območje in nekateri razstav- ljale! so se že prijavili. S to raz- stavo bo tudi združeno zborovanje vseh pridelovalcev črnega ribeza, kjer bodo strokovnjaki govorili o pridelovanju črnega ribeza in o problemih, ki se pri tem pojavljajo. Razstava bo velika manifestacija, in prav bo, da se je bo udeležilo dosti prebivalcev, saj zasluži vso skrb in priznanje. .......„.......^...................................X..f.. stran 4 CELJSKI TEDNIK Številka 25 — 28. junija igg^ ŠIROKE RAZPRAVE Temelj za sestavo i^-letnega načrta in razvoja žalske občine še nekaj dni je do občinskega praznika občine Žalec. Letošnji praznik bo na Polzeli in bo bržčas prekosil vsa dosedanja pri- zadevanja za pripravo občinskega praznika. Izredna živahnost je v zadnjem letu in zlasti v zadnjih mesecih zajela Polzelane, a tudi na območju občine je možno čutiti, da se bliža občinski praznik. Ob tej priložnosti smo v Žalcu pripravili pogovor s predstavniki občine in političnih organizacij, na katerem so udeženci v prosti besedi opisali prizadevanja kolektivov gospodarskih organizacij, ustauov in prebivalcev posameznih krajev v preteklem obdobju, hkrati pa tudi nekatere probleme, ki so se vsilili v ospredje. Industrija, ki je locirana na območju žalske občine, je v preteklem obdobju zabeležila izredno lepe uspehe, prav tolil^o pa so dosegli tudi na ostalih področjih — zlasti v kmetijstvu. Tudi v> zdravstvu, šolstvu in ostalih službah so v preteklem obdobju zabeležili lepe uspehe. Spričo naglega razvoja in omejenih in- vesticijskih sredstev za te namene pa obstajajo še nekatere težave. Na tej jstrani, ki smo jo posvetili žalski občini ob prazniku, bomo skušali posredovati bravcem bistvene značilnosti razvoja komune in potrebe ter prve smernice za sedemletni načrt raz- voja. Razgovora so se udeležili: sekretar občinskega komiteja ZKS B07.0 LUKMAN, predsednik občinske skupščine TONE DELAK, j>redsednik občinskega odbora SZDL IVO DEBELAK in podpred- sednik občinske skupščine VLADO PLASKAN; od članov naše redakcije pa so sodelovali — Tone Maslo in Mile Iršič. Tri organizacije, tri posebne naloge Tone Delak: Precej bolj jasna bo bržčas podoba o strukturi in giba- nju gospodarstva, če najprej omeni- mo, da kljub nasprotnem prepriča- nju m^nogih, predstavljajo kmeto- valci v občini le 30,1 % vseh preBi- valcev. Iz tega se tudi vidi, kako hitro se je struktura pre'bivalcev zadnja leta spremenila. Vlado Plaskan: V žalski komuni imamo tri kmetijske organizacije, ki imajo svoje posebne naloge. Kme- tijska zadruga, ki vodi kooperativ- no sodelovanje, kombinat ima druž- beno proizvodnjo, gozdno gospodar- stvo pa gospodari z gozdovi. Zna- čilno se mi zdi, da so posamezne naloge in pojmi glede izvajanj jas- ni. To pa je tudi pogoj za napredo- vanje kmetijstva na našem^območju. Ivo Debelak: Razčiščeni pojmi v organizacijah in med proizvajalci pa ustvarjajo tudi večjo trdnost in zaupanje. Pri tem bi rad omenil, da je to tudi eden od vzrokov za smo- trno kadrovanje in usposabljanje ljudi, ki delajo v kmetijstvu. Zra- ven tega pa še podvojeni napori kmetijskih organizacij za izgrad- njo stanovanj in podobno. Božo Lukman: Kmetijski kombi- nat je v zadnjem obdobju naredil velik korak naprej. Tu je bila od- ločilna jasnost in načrtnost pri raz- voju. In ne nazadnje tudi odkrita beseda na zborih volivcev o večanju kombinata. Vlado Plaskan: Pri pripravah se- demletnega perspektivnega načrta, upoštevamo tri glavne naloge. Go- zdarstva se bo razvijalo naprej v pogodbenih odnosih. Pogodbe tečejo zadovoljivo, kmetijski kombinat bo svoje površine širil v dolinsikih pre- delih, kjer so pogoji za veliko bla- govno proizvodnjo in specializaci- jo, kmetijsika zadruga pa' bo v osta- lih predelih, ki niso primerni za večjo blagovno proizvodnjo, morala z raznimi oblikami kooperativnega sodelovanja težiti za čimvečjo pro- izvodnjo v zasebnem sektorju kme- tijstva. Ivo Debelak: To je osnovna smer razvoja kmetijstva na našem ob- močju, o katerem smo s kmetovalci na vseh dosedanjih masovnih se- stankih odkrito govorili. To pa je tudi osnova za nemoteno delo na kmetijskem področju. Tesno sodelovanje Tone Delak: Brez sistematične^^ dela za razvoj kmetijstva ni možn^ računati na večje usj>ehe. Morda se zdi čudno, a je vendar res, da od pravilne organizacije in tesne, ga sodelovanja vseh činiteljev od. visen razvoj kmetijstva. Vlado Plaskan: Tu je jedro pro, blema. Kajti če bi pred tremi letj tega ne postavili v ospredje bi bilo neprimerno več težav. Kajti hilrt) napredovanje kmetijstva zahteva vse več posebnosti in novih ukre- pov. pa osvajanja novih strojev, tehnologije dela in ostalih elemen.! tov. Gotovo je namreč, da bi samo s pridobivanjem zemljišč za kombi, nat ob starem^ načinu obdelave zemlje, ne pridobili ničesar. Bržčas bi se stanje poslabšalo, kajti pro. blem delovne sile bi bil še bolj pereč. Edini izhod je zato napredek na tem področju. Božo Lukman: Tako se je Hme. Ijarski inštitut v zadnjih letih zelo zavzel predvsem za te probleme. Tako imamo celo vrsto pridPbitev, ki so posledica tesnega sodelovanja. To so nove žičnice, novi kmetijski stroji in f>odobno. V tej verigi pa je zelo smotrno vključen Agroser- vis, ki bo v kratkem začel izdelo- vati tudi obiralni'ke za hmelj. Ivo Debelak: Sedanja stremljenja pa gredo predvsem za tem, da se pri proizvodnji hmelja in drugih pridelkov znižajo stroški in s tem zmanjša lastna cena. Vlado Plaskan: .\^eposredna ugod- na posledica take usmeritve je spe- cializacija v kmetijstvu in nazad- nje tudi izredno ugodna struktura dohodka kmetijskih organizacij. To je seve šele začetek, vendar pa ve- lja pripomniti, da je kmetijski kombinat že v tem kratkem času odpravil pojave izgub na posamez- nih obratih. Tone Delak: Največ zaslug za te dosežke ima vsekakor enotnost, na- črtnost in trda usmeritev razvoja, pa tesno sodelovanje vseh delovnih organizacij ter prizadevnost članov kolektiva. SAMI SI USTVARJAMO Življenjske pogoje BOŽO LUKMAN: Vsa prizadeva- nja, ki so jih gospodarske organi- zacije ' posvetile obnovam svojih proizvodnih kapacitet pa so na koncu vplivala na povečevanje živ- ljenjske ravni prebivalcev. Ob teh velikih investicijah v industriji in v. Kmetijstvu, ko so celo nekateri kolektivi (Juteks, Polzela. Prebold, Kovinsko in drugi) dajali tudi del sredstev^osebnih dohodkov za ob- novo tp var bi nepoučenost lahko pfipravilh napačne oklepe. Skratka, češ da so gospodarske veje pozabile na potrebo -po povečevanju real- , nega osebnega standarda. Toda to "je le zunanji videz. Res je sicer, da so v preteklih letih kolektivi precej žrtvovali, res pa je tudi, da se sedaj očitno poznajo ugodne posledice pravilne usmeritve in posluha za realno oceno stanja. V večini pod- jetij, to velja tudi za kmetijske or- ganizacije, se namreč že letos ka- ¦ I- 5z«aki(* hi^ega povečevanja SijJi^^Mohlt^f/e^lp^jfr po«lediea o.Jših pogojev dela in možnosti za večanje proizvodnosti dela. IVO DEBELJAK: To pa je tudi porok, da bo tempo porasta oseb- nega standarda-vse večji. Hkrati pa so ustvarjeni pogoji za porast druž- benega standarda — to je ureditev otroških igrišč, vrtcev, šol, cest in podobno. Sedanji tempo in spre- membe strukture dohodka v gospo- darskih organizacijah pa tudi ka- žejo, da bodo kolektivi in kmetij- ske organizacije že v naslednjem obdobju lahko bistveno povečale stanovanjsko izgradnjo. Tako pridemo do preproste, a živ- ljenjsko pomembne ugotovitve: da so namreč vsi napori za ureditev povVeste, naše društvo se je nepo- sredno in zelo aktivno vključilo v ob- novo tovarne. Saj smo vedeli, da je potrebno zastaviti vse sile slehernega člana kolektiva, da bi spremenili po- goje dela in si zagotovili možnost za. IVO BOŽNIK: nadaljnji razvoj. Na tem področju je seveda največ naredil strojni krožek, ki je dal veliko novitet tovarni. Tako na primer smo izdelali na- pravo za parovanje nogavic. To na- pravo so pri nas izdelali in konstru- irali člani Ljudske tehnike. Učinek pa je bil odličen. Za tak stroj bi mo- ral kolektiv odriniti, če bi ga dobili seveda, okoli 1,200.000 dinarjev, čla- ni društva pa so ga naredili za 250 tisočakov. Kaj p-cmeni ta stroj v to- varni? — Ena delavka je ročno v oči- mih urah lahko paroma zložila do 1000 parov, na stroj pa jih zloži pre-, ko 4 tisoč. Društvo ipa je izdelalo stroj za žigosanje — storilnost 4-krat večja, nadalje stroj za tisk etiket — prej 15 ljudi, sedaj ena sama delav- ka, stroj za izdelavo aluminijskih sponk in podobno. Se več jih je, toda preveč bi bilo naštevanja. Tovariš Bcžnik je nato povedal ne- kaj značilnosti razvoja tovarne no- gavic. »-Ce bi videli našo tovarno pred de- setimi leti, je ne bi prepoznali. Toli- ka je namreč sprememba v tem času. Tovarno smo obnavljali v treh eta- pah. V prvi etapi, ki je pomenila de- jansko le start rekonstrukcije tovar- ne, smo zamenjaH 28 pletilnih stro- jev. To nas je veljalo okoli 70 milijo- nov dinarjev. V naslednji, drugi eta- pi smo lahko zamenjali že naslednjih 40 strojev in si tako ustvarili gmotne pogoje za uresničitev največje in te- meljne — tretje etape, v kateri smo popolnoma obnovili tovarno. Zadnja etapa je veljala preko milijardo di- narjev. Vsekakor pa je pri tem po- trebno primerjati tudi proizvodno ;:mcgljivGst tovarne po rekonstruk- cijskih delih. Tako smo 1953. leta ustvarjali nekaj manj kot pol mili- jarde dinarjev brutoprodukta, leta 1981 po I. in II. etapi že domala dve milijardi, po aktiviranju investicij tretje etape pa bo vrednost proizvod- nje porasla na preko 6 milijard di- narjev letno. Gre torej za izrazito ve- like skoke, ki dovolj zgovorno priča- jo o smotrnosti investicije in uspehu prizadevanja vsega kolektiva, ki se je marsikdaj tudi odpovedal nekate- rim bonitetam, le da bi obnovili pra- vočasno tovarno. Kajti zamuda bi se nam spričo vse hujše konkurence na domačem in zlasti zunanjem trgu hu- do maščevala, če ne tudi zaprla per- spektivo. Tako pa imamo vse možno- sti za nadaljnji razvoj.« — le. Ivo Boznik: »Če bi videli našo to\aino pred desetimi leti, je ne bi spoznali. Tolika je sprememba!« — Dva posnetka Polzele/ Zgo ruj star« tovarna, spodaj obnovljena. S šte- vilkami so označeni isti obrati nekoč in da nes - v ospredju jedilnica obrata družbene prehrane. 2 TOVARNI IN DVE CESTI Jutri, v soboto se bodo začele raz- ne prireditve v počastitev občinskega praznika žalske občine. Prav gotovo je letošnje praznovanje občinskega praznika izredno pomembno, enako tudi priprave za proslavo. Ves ta čas so namreč Polzelani in tudi prebivalT ci ostalih krajev v občini izrabili za izredno aktivnost in delavnost. Zato tudi ni čudno, da so prebivalci žalske komune dobili kar tri pomembne g > spodarske objekte. Pred dnevi so v Žalcu končali z gradnjo nove sodob- no urejene samopostrežne trgovine paviljonskega tipa. Strokovnjaki iz Ljubljane so ocenili to trgovino za najbolj funkcionalno urejeno samo- postrežno trgovino v okraju in tudi v Sloveniji. Istočasno je tudi kolektiv kovin- skega podjetja iz Žalca dogradil svo- jo novo livarno, ki jo bodo svečano odprli jutri dopoldne ob deseti uri. Nova livarna je za kolektiv kovinske- ga podjetja izrednega pomena, saj je znano, da so zaradi neprimernih pro- storov delavci tega podjetja že zelo zgodaj zboleli za silikozo. Sedanja li- varna pa je tako urejena, da so mož- nosti obolenj zmartjšane na najmanj- šo mero. Seveda pa pomeni nova li- varna tudi bistveno spremernbo pro- izvodnih pogojev. Doslej nam.reč li- varji iz Žalca praktično zaradi zasta- relosti livarskih naprav tudi mifliti niso mogli na osvajanje novih kvali- tetnejših litin. To možnost pa imajo sedaj. Ko smo se z njinn pogovarjali, so nam dejali, da-je po dograditvi li- varne njihova naslednja naloga os- vojiti postopke za oplemenitenje liti- ne. Največ pa so v tem času naredili na Polzeli. Uredili so tovarno, zgra- dili dve novi cesti, prebivalci, mla- dina, člani sindikata. Ljudska telrni- ka, razne 'organizacije — skratka vsi so pomagali, da je Polzela dobila prav praznično podobo. Istočasno pa so tudi posvetili po- sebno skrb urejanju turističnih po- stojank; Gori Oljki, Braslovškemu jezena, kampu v Preboldu in podob- no. Nikjer namreč v tem času niso hoteli zaostati. Ta enotnost in sl^up- no prizadevanje pa je vsekakor naj- bolj hvalevredno, hvalevredna pa je tudi pobuda za tako obliko praznova- nja občinskega praznika, saj razgiba vso dolino, ki se pripravlja na praz- nik, urejuje, gradi in tekmuje. Kot smo zvedeli pa bo praznovanje ob- činskega praznika naslednje leto v Preboldu. Zdravstveni dom v Žalcu (Nadaljevanje s četrte strani) TONE DELAK: Glede zdravstva v občini težko govorimo o perečih problemih razen seveda v Žalcu. Toda tudi novi zdravstveni dom v središču smo začeli graditi. Veljal bo okolii 100 milijonov dinarjev. Od tega so gospodarske organizacije zbrale domala tretjino sredstev. So- dimo, da bi ga tudi brez kreditofv končali do 1965. leta. če pa bi uspeli dobiti kreditna sredstva pa bi ,nov zdravstveni dom lahko zgradili že do konca naslednjega leta. VLADO PLASKAN: S i, m bi vprašanje zdravstvene službe v žal- ski občimi ibilo v glavnem rešeno. Nekoliiko bolj pereče pa je vpra- šanje šol. Potrebe so na tem pod- ročju veliko večje kot so naše mož- nosti. Med prvimi je seveda v se- danj] situaciji potreba po ureditvi šole v Preboldu. Ta šola bo končana letos ali v začetku naslednjega leta. To je bilo nujno, ker je bila tu že tretja izmena. BOŽO LUKMAN: Takoj za njo pa je gradnja šole v Žalcu, kjer ima- mo sicer eno šolo, a je premala. Tako računamo, da bo vsaj do 1965. leta treba graditi novo šolo. Bržčas bo zaradi pomanjkanja sredstev ne- koliko daljša gradnja. Medtem pa bo potrebno izboljšati nekatere reči v ostalih šolah — adaptacije in ure- ditve (vodovod, centralna kurjava). IVO DEBELAK: Razen tega je aktualna gradnja šole v Grižah ter povečanje šole v Petrovčah !n v Šempetru. Seveda je treba pričako- vati tudi v prihodnosti potrebo -po gradnji nove šole na Polzeli. TONE DELAK: Ob tem pa se za- stavlja še nalaga za ureditev šport- nih naprav. Letos urejajo stadion na Polzeli, v Preboldu je kompleks okoli bazena žc delno urejen, aktu- alna pa je ureditev osrednjega sta- diona v Žalcu. V Žalcu bi kazalo graditi /.raven stadiona še telovad- nico, kegljišče, bazen — morda pokrit in nekaj drugih objektov. Dom na Gori Oljki, v ozadju Dobro vije V prostem času smo pomagali Ob zadnjem obisku v polzelski to- varni nogavic sem prosil predsednika sindikalne podružnice tovariša Vilija Petka za kratek razgovor o organiza- ciji in sistemu prostovoljnega dela kolektiva v času priprav na občinski praznik. Takole je dejal: Obdobjte pred praznikom je razgi- balo vso Polzelo. Vsepovsod je bilo možno čutiti izredno živahnost in pri- zadevanje prebivalcev. Zato bi delali krivico drugim, če bi trdili, da so le člani kolektiva tovarne pokazali iz- redno prizadevnost. Naj samo ome- nim, da je občinski odbor Zveze mla- dine Slovenije pripravil posebno ak- cijo prostovoljnega dela, v kateri so sodelovali mladinci iz vseh krajev občine. Seveda so tokrat razumljivo bili najbolj agilni domači mladinci, sleherni dan pa so se na delovišča s kamioni ali tudi kolesi pripeljali mladinci iz drugih krajev. Skupaj je mladina opravila preko 3 tisoč de lovnih ur, domala polovico tega pa mladinci iz Polzele. Vrednost del, ki so jih opravili mladinci bi težko oce- nili, saj so delali izredno pridno in si zares zaslužijo posebno pohvalo. Toda ne samo mladine, tudi ostale organizacije so se zavzele, tako da je prostovoljno delo zajelo izredno veli- ko število prebivalcev. V našem ko- lektivu so pod skupnim okriljem or- ganizirale kar tri organizacije prosto- voljno delo, mladina, sindikat in Ljudska tehnika. Razen tega pa se je še sleherni član kolektiva obvezal, da bo prispeval za ureditev tovarne, okolja ali Gore Ooljke po štiri delov- ne ure. Mlajše delavke in delavci so prispevali več, tako da zaposlenim materam, ki imajo male otroke, ni bilo treba na delovišče. Tokrat se je rimreč znova pokazala solidarnost med člani kolektiva, ki je še en do- kaz visoke zavesti. Skupaj so člani kolektiva opravili skoraj pet tisoč prostovoljnih delovnih ur. Izredno delavno pa je bilo tudi tu- ristično društvo, ki je z izredno vne- mo urejalo dom na Gori Oljki. Se predno je bila zgrajena nova avto- mobilska cesta, so delali v težavnih pogojih, saj so hrano, pijače in posa- mezne dele inventarja znosili do vr- ha Oljke. Kljub težavam pa so uspe- li, in sicer zaradi enotnosti in priza- devnosti vseh članov turističnega društva. Tako so pravočasno usposo- bili dom rn že sedanji obisk pred for- malno otvoritvijo kaže, da njihovo prizadevanje ni bilo zaman. V zad- njih nedeljah je na primer obiskalo Goro Oljko kar po preko 500 izletni- kov, med tednom pa so prihajali šo- larji. Polzela je tako dobila res izred- no lepo in privlačno turistično posto- janko, ki je po ureditvi nove 'ceste dostopna tudi motoriziranim turi- stom iz oddaljenih krajev. Urejeni pogoji so OSNOVA I ik pred začetkom tcilna v po- častitev občinskega praznika smo obiskali tudi poslovni okoiliš kme- tijske zadruge Savinjska dolina na Polzeli. Ze od daleč snu) lahko vi- deli, da tudi pri njih niso držali med" pripravami za proslavo občin- skega praznika križem rok. Povsod se to pozna; že od daleč je nase opozarjala prenovljena stavba po- slovnega okoliša, izza nje pa se po- nosno dvigajo novi poslovni pro- stori, garaže, remiza in nazadnje tudi nova bencinska črpailka, ki je vsekakor za ta poslovni oikoliš ve- likega pomena. Razen tega pa so uredili tudi dvo- rišče ter manipulativni prostor za traktorje in stroje — asfaltirali so ga. Istočasno so uredili, kolikor se je dalo tudi notranjost upravnega poslopja, ki je bilo že precej do- trajalo. Povedali so naim, da je nji- hova posebna skrb v pripravah na občinski praznik veljala gradnji gorsike ceste do Oljke. Saj je bilo potrebno na cesto zvoziti velike ko- ličine gramoza in večjega kamenja za spodnji ustroj. Čeravno je tre- nutno ena izmed konic pri delu na poljiu. so uspeli uresničiti svojo ob- veznost, in sicer tako. da zaradi tega delo na poljih ni trpelo. Ko smo si ogledovali njihove no- vosti, so nas traktoristi in mchamiki opozorili, da s tem ni končano vse, kar je še |)otr('bno urediti. To velja enako za urejevanje poslovnih prostorov poslovnega okoliša kot tudi za reševanje raznih krajevnih problemov. NajlK)i|j pa Im) ])otrebno })oskrbeti. da tudi Polzela dobi ne- katere« trgovine in trgovske 'okale — prodajalno kruha, sadja in ze- lenjave ter podobno. Zato gledajo na izredno živahnost pred prazni- kom le kot na nločan zagon, ki i)a ne sme jirenehati. Z isto enotnostjo bodo nadaljevali z urejanjem Pol- zele. In lU" nazadnje, že naslednje leto si iu)čejo urediti asfaltno cestišče do ceste proti Mqzirju. .\a pobudo posilovnega okoliša v^ Braslovčah nameravajo asfalt po- tegniti do tja. -le. GARANT JE VELIKO PRISPEVAL V pripravah za občinski praznik je letos izredno veliko prispeval tudi kolektiv podjetja Garant iz Polzele. Pomagali so povsod, kjer je bila nji- hova pomoč potrebna. Žal pa niso uspeli uresničiti svoje zamisli za ob- novo tovarne. Nekaj težav .so imeli zaradi lokacije, nekoliko pa so zavi- rale začetek obnovitvenih del tudi druge objektivne težave. Prepričani pa so, da bodo lahko najpozneje v naslednjem letu začeli z obnovo to- varne. Istočasno bodo tudi poskrbeli za nadaljevanje gradnje cestišča od Polzele proti Braslovčam. PRVI TABORNIŠKI VECER NA POLZELI Tudi taborniki so se pripravili na praznoVanje občinskega praznika. Tako so za torek pripravili taborni- ški večer, katerega se bodo razen c'omačinov udeležili tudi taborniki iz v e žalske občine, Celjani in taibor- niki iz drugih krajev v celjskem okraju. LASKAVO ZA LASTOVKO Pred dnevi smo dobili dopis iz Za- dra, v katerem nas tovariš Zvonko Jurički prosi, da objavimo kratek do- pis o izdelkih tovarne nogavic iz Pol- zele. Takole piše: Tovariš urednik, prizadevanje za povečevanje kakovo- sti nogavic tovarne Polzela zasluži vse priznanje, saj se je zlasti v zad- njem času ta tovarna po kvaliteti iz- delkov uvrstila na prvo mesto med izdelovalci nogavic. Hkrati želim ko- lektivu še veliko uspehov in uresni- čenje načrtov, kajti gotovo ibo to ko- ristilo predvsem potrošnikom. Zvonko Jui-ički Zadar stran 6' cei:jski tednik Številka 25 — 28. junija 1963 Lov-pomembna gospodarska panoga Pretekli teden je bil v dvorani Narodnega doma občni zbor Lovske zveze Celje. Ob tej priložnosti so člani zveze, ki šteje okrog 1200 članov, kritično pregledali delo v preteklem razdobju in sestavili delovni program za naslednje mesece. Na občnem zboru so razgla- sili tudi rezultate meddružinskega tekmovanja, v katerem so prva mesta pripadla lovskim družinam Ljubnega, Rečice pri Laškem in Vojnika. Lovstvo je pravzaprav treba poj- movati kot pomembno gospodarsko panogo. Zalo je razum.ljivo, da so na občnem zboru Lovske zveze poudar- jali, da se morajo lovske družine za- vedati odgovornosti, ki jo imajo do družbe. Lovstvo mora temeljiti na zavesti in tako v celjskem .okraju tudi je. Le malo je družin, ki vanje še ni prodrla zavest, da je lov kolek- tivna pravica in dolžnost vseh čla- nov. Te družine imajo tudi nizek sta- lež divjadi in nizek odstrel, slabo urejena lovišča, itd. Lovsko gospodarstvo se je v lan- skem letu močno utrdilo in napredo- valo. To dokazujejo tudi podatki o\ porastu dohodkov lovskih družin. Medtem ko so bili skupni dohodki lovskih družin v letu 1960-61 okrog 22 milijonov, so v letošnjem lovskem letu že presegli 37 milijonov dinar- jev. Omenimo še inozemski lovni tu- rizem, ki je v celjskem okraju v stal- nem porastu. Od 350 tisoč deviznih dinarjev, kolikor so jih družine pre- jele v letu 1961-62, so v preteklem lovskem letu ti dohodki narasli na milijon 500 tisoč deviznih dinarjev. Ti lovski gosti so lovili v šestnajstih lovskih družinah in so bili zelo za- dovoljni. Prav bi bilo, da bi se lov- ske družine tesneje povezale s turi- stičnimi društvi in s tem zagotovile inozemskim lovcem prijetnejše biva- nje tudi v prostem času. Poseben problem lovskih družin je čuvajska služba. Le-ta je namreč še marsikje preslabo urejena. Danes'so na področju lovske zveze v Celju samo štirje poklicni lovci. Mnogokjf namreč niso sredstva za nastavitev poklicnih čuvajev, temveč strokov- njaki, ki jih ni. Zato so se dogovorili, da bo lovska zveza v prihodnjem razdobju pripravila več seminarjev in tečajev, na katerih bo usposobila lovce za to tako potrebno dejavnost. Letno konferenco lovske zveze so pozdravili tudi številni gostje: pred- sednik okrajn-ega odbora SZDL inž. Andrej Marine, predsednik celjske turistične zveze Rado Jenko in drugi. - -ij Nenavadno in lepo V soboto in nedeljo je bil atletski stadion v Celju prizorišče tekmova- nja službenih psov iz vse Slovenije. Na zeleni trati so se zbrali najboljši službeni psi in za gledalce je bil res poseben užitek slediti tekmovanju. Tokrat smo namreč bili, priča velike- mu tovarištvu in razumevanju med človekom in živaljo, saj so psi poka- zali nekaj izrednih prvin. Že v sobotnem delu programa, ko so nastopali z obveznimi vajami je veliko število Celjanov z navduše- njem nagradilo sleherni nastop štiri- nožnih prijateljev človeka. Se bolj navdušeni pa so hili, ko so psi poka- zali posebne vaje in posamezne at- raktivne nastope. Tokrat je bilo po- vsem jasno, da je nastop bolj de- monstrativna prireditev, prireditev, ki ponazoruje veliko prizadevanje in tudi koristi od pravilne vzgoje in ne- ge psov. Tako smo med drugimi ime- li priložnost videti nastop celjske eki- pe, ki je pokazala, kako je pes lahko koristen pri varstvu kolesa. Tekmo- valni pes je namreč ujel umišljenega tatu kolesa, ni se ustrašil orožja in je omogočil, da so dolgoprstneža tudi ujeli in razorožili. Zanimivo je, da je ta športna di- sciplina najbolj razvita v Sloveniji in da je med najbolj agilnirni celjsko društvo, ki si je s prostovoljnim de- lom Uredilo pri parku na jasi zelo lep društveni prostor za treninge in vaje. Prireditev, ki jo je gledalo ve- liko Celjanov in priznanje gledalcev, pa je tudi dokaz, da se bo ta športna veja v Celju tudi v naprej uspešno razvijala. To pa še toliko bolj, ker posvečajo posebno pozornost tudi mladini in jo navajajo na pravilen odnos do živali. BRIGADA DUŠANA FINŽGARJA BO ODŠLA NA DELOVISCE Prejšnji teden je bila druga bri- gadna konferenca brigade Dušana Finžgarja, kfbo v nedeljo odpotovala na delovišče v iRečico ob Savinji. Se- stavljalo jo bo 57 gimnazijcev. Stano- vali bodo skupaj z zrenjaninskimi brigadirji v naselju Karel Destovnik- Kajdh. Prometna kronika MOKRA CESTA IN MILIJON ŠKODE V sredo, 19. junija zjutraj se je na Ljub- ljanski cesti pri Ložnici pripetila prometna nesteča. ko sta trčila osebna avtomobila ing. Jožeta Hlcbanje iz Ljubljane in Janeza Rihteršiča. Ing. Jože Hlebanja je vozil iz ljubljanske smeri proti Celju s precej ne- primerno hitrostjo - cesta je bila namreč mokra in zaviranje na takem cestišču je tvegano. Nasproti je v tistem trenutku pri- peljal Janez Rihteršič. Že je skoraj povsem ustavil svoje vozilo, ko je ing. Hlebanja ugotovil, da zaradi prevelike brzine ovijika ne bo zvozil. Začel je zavirati, pri tem pa g« je zaneslo v avtomobil Janeza Rihteršiča. Vozili sta trčili, oba voznika sta se poško- dovala, na vozilih pa je materialne škode z« več kot milijon dinarjev. Z AVTOMOBILOM V DRAVINJO Isti dan popoldne se je pripetila prometna nesreča tudi v vasi Bohurja pri Zrečah. Proti Zrečam je vozil z osebnim avtomo- bilom Anton Knez. V ostrem ovinku pa mu je nasproti pripeljal Kari Beškovnik iz Skomarja. Vozili sta rahlo trčili, takoj nato pa je avtomobil Antona Kneza zaneslo in po dvanajstmetrskcm nasipu je zdrčal v Dravinjo. Voznik se je precej hudo po- škodoval, na vozilu pa je za okiog 500 tisoč dinarjev škode. ZADEL V VOGAL HIŠE V soboto, 22. junija, je v Slovenskih Ko- njicah voznik osebnega avtomobila Oto Tur- icv zadel v vogal obcestne hiše. Na ovinku ic nenadoma počila leva prednja guma na». avtomobilu in vozilo je zaneslo v vogal hiše. Škode je za okoli 50 tisoč dinarjev, poškodovan pa ni bil nihče. KOLESAR ZAKRIVIL PROMETNO NESREČO Sohota je bila nesrečen dan tudi za kole- sarja Karla Rožanca in avtomobilista Franca Sobočana. Kari Rožanc je vozil iz petrovške smeri proti Celju pravilno po desni strani ceste. Nekaj deset metrov pred odcepom ceste v Drešinjo vas, pa je nenadoma - ne da bi nakazal spremembo smeri - zavil v levo in s tem zakrivil, d« se je osebni avtomobil, ki ga je za njim vozil Franc Sobočan. zaletel vanj. Kolesar se je huje poškodoval, na vozilu pa je bila škoda samo malenkostna. PODRL JE PEŠCA V soboto je v celjskem parku motorist Edo Kranjc iz neznanih vzrokov podrl peš- ca Jožeta Perca, ki je šel pravilno p,-> de'- sni strani ceste. Pri tem sta oba padla, toda Krajne je samo laže poškodovan, medtem ko so Perca takoj prepeljali v celjsko bol- nišnico, kjer so ugotovili, dn gre za pre- tres možganov in hude poškodbe na glavi. ' IZSILJEVAL JE PREDNOST V nedeljo se je na križišču Vodnikove in Gregorčičeve ulice pripetila prometna ne- sreča, ki jo je zakrivil motorist Jože Pirš. Pirš je vozil "po Vodnikovi ulici in je na križišču z Gregorčičevo izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtoinobiln Ivanom Korošcem. K sreči se je pripetljaj končal brez telesnih poškodb in tudi brez večje materialne škode. PREVRNJEN TOVORNJAK V ponedeljek zvečer se je pri vasi Pri- lipe prevrnil tovorni avtomobil, ki ga je vozil Slavko Hojan. Vozil je iz zagrebške smeri proti Ljubljani, ko mu je nasproti pripeljal avtomobil, ki - tako je vsaj voz- nik izjavil - pa ni zasenčil luči. Zaradi tega je Hojan zapeljal na skrajni rob cestišča, trčil v obcestni kamen in zdrsnil s ceste. Škode na vozilu je za okrog 600 tisoč di- narjev. HUJE POŠKODOVAN MOPEDIST IN LAŽE KOLESARKA V torek se je v Šempetru zaneljala pred mopedista Jožeta Tratnika kolesarka Justi- na Es, ki se ni prepričala, če je cesta prosta. Mopedist in kolesarka sta trčila in Se poškodovala. Mopedistove pošktMlbe so težjega, kolesurkine pa lažjega značaja. Eden izmed mnogih Pred dnevi je naredil zaključ- ni izpit na gimnaziji. Je prije- ten, skoraj vedno nasmejan fant. Poleg tega je tudi naš dolgoletni sodelavec. Zato je prav, da vam ga predstavimo: Janez Terček, star devetnajst let, doma iz Celja. Ker je zre- lostni izpit komaj za njim, je bilo prvo vprašanje seveda v zvezi z njim. Janez, sam veš da so mne- nja, ali je zrelostni izpit res zrelostni, ali je bila pa stara matura boljša; deljena. Kaj meniš ti o tem? Mislim, da je sedanja matu- ra prelahka. Dijaki bi se mora- li pripravljati vsaj iz treh pred- metov. Zaključni i:^pit bi nuj- no moral imeti večji obseg, te- mu primerno bi pa moral biti urejen pouk skozi vse leto. Po- grešal sem tudi tisti svečani občutek, ki je bil pri prejšnji maturi prav gotovo bolj »ma- turantski«.. Kam si namenjen v počitni- cah? le čez nekaj dni bom odšel v brigado, kjer bom ostal dva meseca. Potem pa bom potoval Z delegacijo kluba OZN na Švedsko. S čim se ukvarjaš v prostem času, poleg tega da dopisuješ v časopise? , Pri klubu OZN sodelujem že šest let. Rad fotografiram, rad hodim v hribe, rad taborim, rad... Žal mi pa pogosto zmanjka prostega časa. Gotovo si se že odločil, kaj boš študiral? Šel bom na Visoko šolo za politične vede. Izredno bi se rad še vpisal na pravni ali pa na ekonomski fakulteti. Pa še ne vem, če bo to mogoče. Končati sva morala najin po- govor. Njemu se je mudilo, jaz sem pa tudi morala po oprav- kih: Ko sva se poslavljala, mi je pokazal na lep avtomobil, ki je stal ob cesti. »Veš, kaj po- dobnega si bom kdaj pozneje tudi jaz nabavil,« je rekel in se zasmejal. Poln načrtov in želja je, kot vsi mladi. Da bi se mu le izpolnile! -ms Primerjajmo v za-dnjem času so primerjave še posebej moderne. Pa smo se odlo- čili, da bomo primerjali tudi mi; primerjali pa bomo cene na celj- skem trgu preteklega in tega tedna. Če boste primerjavo do konca pre- brali, boste marsikje ugotovili za- nimive, predvsem pa razveseljive (!) rezultate. Začnimo! Krompir v tem tednu prodajajo po 45 do 60 dinarjev, medtem ko so' še pred dnevi novi krompir cenili na 80 do 100 dinarjev kilogram^ Belo glavnato zelje je še preteklo sredo stalo 80, zdaj pa že 40 do 60 dinarjev; koleraba je po 50 do 120, čeprav je bila še pred tednom dni po 200, cvetača je po 160 do 200, prej pa je bila po 300 dinarjev, grah je po 30 do 100, prej pa so ga prodajali po 120 dinarjev kilogram itd. Kaže, da je imela tista »fižolasta« konku- renca preteklega tedna ugoden od- mev tudi na cene v tem tednu. Zdaj prodajajo stročji fižol namreč po 50 do 80 dinarjev, medtem ko je bil v času, ko smo pisali o konkurenci, še po 150 dinarjev kilogram. Kuma- re prodajajo na celjski tržnici po 100 do 140 dinarjev, pretekli teden pa so bile po 230. Močno je padla cena tudi paradižniku od 360 na 120 dinarjev, hruškam od 260 na 190, breskvam od 320 na 190, papriki od 650 na 450, pa borovnicam, ja- godam in nekaterim drugim pri- delkom. Jajca so še vedno po 30 do 32 dinarjev, medtem ko perutni- ne ni. Trg je bil v preteklem tednu so- lidno preskrbljen, te dni pa so se pojavile tudi že lisičke po 200 do 300 dinarjev in ostale gobe po 500 do 600 dinarjev kilogram. Upajmo, da je današnja primerjava našim bralcem všeč! -ij- DVE ZASTRUPITVI S ŠKROPIVOM V pretekjem tednu sta se dogodili kar dve zastrupitvi s škropivom. Pr- va se je pripetila v petek, 21. junija, .ko so v bolnico pripeljali Terezijo Kramer iz Trnovelj. Kramerjeva je škropila hmelj, pri tem pa se je po- lila po nogah. Kljub temu, da si je takoj sezula čevlje, so jo v bolnišnico prepeljali v smrtni nevarnosti. Zdrav- niki so jo z velikim trudom sicer re- šili, mi pa se vprašujemo, kako je bilo z delavkino zaščitno obleko in z ostalimi^ pripomočki. PodolDna nesreča se je pripetila tu- di v ponedeljek, ko so v bolnišnico pripeljali kar dve delavki posestva z Vrbjega. Bili sta to Vera Rožanja in Vera Topolovec. Vse tri nesreče opo- zarjajo na največjo previdnost. KONFERENCA DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE GELJE ^ Uredimo varstvo otrold Preteklo nedeljo se je v dvorani okrajnega sindikalnega sveta v Ce- lju sestalo nad štirideset delegatov iz vse celjske občine, da bi na letni konferenci društva prijateljev mla- dine zavzeli enotna stališča glede bo- dočega dela. V Celjski občini je 31 šol s 420 od- delki in nad dvanajst tisoč 900 učen- ci. Večina te doraščajoče mladine pa nima urejenega varstva. Starši so v službah in mnogi izmed otrok so v tem času prepuščeni sami sebi. Zato nedvomno ni slučaj, da so na letni konferenci društva prijateljev mla- dine prav tem vprašanjem posvetili največ pozornosti. Tako so razprav- ljali o delu varstveno vzgojnih usta- nov, v katerih je 383 otrok in od teh je 139 šoilskiih, nato o zdravstvenih analizah, ki so ugotovile slabo zdrav- stveno stanje, in s tem opozorile predvsem na preventivno delo itd. Razmeroma zaskrbljujoče je tudi število mladoletnih iprestoipniikov. V Celju jih je kar 242. Med prestoipki pa je 72 odstotkov tatvin in vlomov, potepuštva 13 odstotkov iUi._N?.iY®^ je učencev iz osemletk, vajencev in tistih, ki niso izpolnili šolske obveza nosti. Tudi vzroki presto-pništva so zanimivi: prezaiposleno^t sitaršev, _,ail.- kohoiizem, pix)stitucija "iii 'delomrž- no&t. Celjski bazi za letovanje otrok v Baski in Bakarcu sta v minulem letu. sprejeli od 809 prijavljenih otrok le! 616, od teh kar 128 predšolskih. Otro-" ci so se na letovanju dobro počutili, ugoden ipa je bil tudi finančni uči- nek. Na konferenci so posebej razprav- ljali o picnirs(ki dejavnosti. Devet- najst odredov — toiliko jih je naan- reč v celjski ctočini — vključuje nad sedem tisce pionirjev, ki z delom v številnih krožkih, pionirskih pohodih in drugih oiblikah pionirskega dela spoznavajo domovino in se priprav- ljajo za prevzem odgovornejših dolž- nosti v ž>ivljenju. Ena največjih pri- dobitev je v tem pogledu nova pio- nirska knjižnica, ki jo je že lani obi- skalo nad dvanajst tisoč mladih obi- skovalcev. Ker se je knjižnica letos preselila v nove prostore, bo obisk nedvomno še veliko lepši. To pa lah- ko pričakujemo tudi zavoljo tega, ker se bo vodstvo knjižnice potrudilo, da bo to prijetno ustanovo spremenilo v pravi pionirski kulturni center, kjer se bodo pionirji sestajali tudi k uram pravljic, predvajanju filmov, itd. Delegati občinske konference Dru- štva prijateljev mladine so med dru- gim predlagali tudi to, da je v Celju treba zgraditi primeren pioniirski dom in osrednjo šolsko kuhinjo. KRONIKA NESREČ Boris Voh iz Dobrteše vasi se je pri delu z železnimi vilami zabodel v nogo. Z motiko se je pri delu vsekala v nojfo Marija Mast- nak iz Razgorja. V Kersnikovi ulici v Celju je padla skozi okno Štefka Blazina. Dobila je notranje po.škodbe. Ivanu Oprešniku iz Pake pri Vitanju je stroj pri delu odrezal prste na roki. ^ PRVI DIPLOMANTI TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE V CELJU V soboto je bila v dvorani Narod- nega doma v Celju lepa svečanost. 43 prvih absolventov Srednje tehni- ške šole je dobilo svoje diplome. Med njimi so bili tudi trije slušatelji od- delka za odrasle. Poleg dijakov, članov profesorske- ga zbora in predstavnikov družbenih in političnih ter delovnih organizacij so na slovesnosti bili tudi podpred- sednica Okrajne skupščine Celje to- varišica Milena Vršnik-Stiftarjeva ter zastopnika gradbenih podjetij Gradiš in Ingrad. Vsi so mladim gradbenim in strojnim tehnikom svetovali, naj v šoli pridobljeno znanje v praksi kar najkoristneje uporabijo. Vzpodbuden predlog je na sveča- nosti povedal zastopnik gradbenega podjetja Ingrad. Kolektiv se je od- ločil, da bo prevzel patronat nad gradbenim oddelkom srednje tehni- ške šole. S tem v zvezi bo prevzel določene materialne in druge ob-' veznosti. Še bolj kot doslej bo pod- piral šolo pri njenih prizadevanjih za uspešno delovno prakso dijakov. Celjani so se močno razveselili no- vih kažipotov, ki so jih postavil sa vseh večjih križiščih v Celju. Toda s temi kažipoti ni vse v redu. V oči namreč bode groba slovnična napa- ka. »-Zidani most^ — napišemo tako, da tudi »most« napišemo z majhno začetnico! Koga bomo torej morali naučiti slovenščine in — slovnice?! 25 - 28. junija 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 7 Metka MLHANICNA TKALNICA CELJE razpisuje 10 ŠTIPENDIJ za redno šolanje na 1. stopnji tehniške tekstilne šole. Šolanje traja 3 leta. pogoji: 1. Dovršena 8-letka 2. Zagotovljeno stalno bivališče na območju občine Celje 3. V mesecu avgustu • obveza za 1 mesečno delo v podjetju pred dokončno izbiro štipendistov. 4. Lastnoročno napisane prošnje za sprejem s podatki o šol- skem uspehu, bivališču in družinskem stanju, sprejemamo do 20. julija 1963. Podjetje bo sprejelo, zaradi narave dela na delovnih mestih, }ci jih bodo zasedli štipendisti po končanem šolanju, predvsem fante. Podjetje »AVTO CELJE« Celje, Medlog štev. 16 'ozpfsiife naslednja prosta učna mesta: 4 vajence trgovske stroke 3 vajence avtomehanične stroke 3 vajence avtoličarje 1 vajenca železostrugarja 3 vajence avtokleparske stroke ^ o g o j : 8 razredov osnovne šole. Prošnje sprejema sekretariat podjetja. OBČINSKA SKUPŠČINA ŽALEC OBČINSKI KOMITE ZKS ŽALEC OBČINSKI ODBOR SZDL ŽALEC OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŽALEC OBČINSKI ODBOR ZB NOV ŽALEC OBČINSKI KOMITE ZMS ŽALEC i -i 1 Vsem občanom občine Žalec želimo prijetno praznovanje občinskega praznika i lii 1 Ifcilii LESNA INDUSTRIJA NAZARJE razptMUfe za šolsko leto 1963-64 podelitev naslednjih štipendij: 4 štipendije za študij na Ekonomski šoli v Celju in sicer za 3 moške in 1 žensko od I. do IV. letnika; 4 štipendije za študij na Tehniški srednji šoli — lesni odsek Ljubljana, ne glede na spol od I. do IV. letnika; Pogoji za dodelitev štipendije: 1. Lastnoročna napisana prošnja. 2. Overjen prepis zadnjega šolskega spričevala. Prednost imajo tisti, ki so osemletko končali z odličnim ali vsaj prav dobrim uspehom. Kandidati naj vložijo pismene prijave najkasneje do 5. julija 1963 na: Lesna industrija Nazarje — odg. kadrovski sektor. Komisija za volitve in imenovanja Občinske skupščine Celje razpisuje mesto direktorja PODJETJA »AVTO CELJE« V CELJU Pogoji: Visokošolska izobrazba s 5-letno prakso na vodilnem delov- nem mestu (v tehničnem oziroma komercialnem sektorju avto stro- ke ali srednja šolska izobrazba na vodilnem delovnem mestu z 10- letno prakso v tehničnem oziroma komercialnem sektorju avto stroke. Kandidati naj vlagajo kolkovane prošnje na komisijo za volitve in imenovanja do 10. julija 1963. K prošnjam naj prilože življenje- pis s točnim opisom dosedanjih delovnih mest in potrebno doku- mentacijo o strokovni izobrazbi KOMUNALNA BANKA CELJE razpjsnfe štipendijo za I. letnik Višje komercialne šole — bančni oddelek v Mariboru. Prednost imajo absolventi ekonomske šole. Prošnje z življenjepisom, zadnjim šolskim spričevalom in po- trdilom o premoženjskem stanju je predložiti do 10. VII. 1963. ŽrVlNOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA - od 29. 6. - 6. 7. 1%5 ima dežurno službo T I S E L J Marjau, .'ravinjska 'i/ll (Sa- vinjsko nabrežje) telefon 2«-?l OBVEŠČAMO STRANKE, da L, 2. in 3. julija 1963 ne bo- mo odobravali potrošniškega po- sojila zaradi polletnega zaključka Celjska mestna hranilnica Teharski in štorski upokojenci na izletih Društvo upokojencev za območje Teharij in Stor sodi med najdelav- nejša društva v celjski občini. Zdaj šteje že 413 članov, cd katerih jih je bilo največ zaposlenib v štorski že- lezarni, v celjski cinkarni in tovarni emajlirane posode. Že pred leti so se nekatera podjetja spomnila svojih nekdanjih članov in so društvu več- krat dodelila denarno pcmoč. Talko je bilo tudi letos, ko je društvo do- bilo toliko sredstev, da je lahko iz- vedlo več uspešnih akcij. Že pred prvim majem so socialno šibkim u,po- kojencem razdelili 28 paketov z živi- li, 11. in 12. maja pa so se z dvema avtobusoma odpeljali na dvodnevni izlet skozi Ljubljano, Postojno, Ilir- sko Bistrico, Reko in Crikvenico v Selce, kjer so tudi prenočili. Nasled- nji dan so se po isti poti vračali na- zaj in s svojega izleta odnesli kar najprijetnejše vtise. To pa je tudi razumljivo, saj je bilo med izletniki precej takih, ki so morje videli prvič. Nekaj dni kasneje je bila v Storah pogostitev vseh članic in članov, ki so jim leta in šibko zdravje onemo- gočili, da bi se udeležili izleta. Po- gostil, so 206 upokojencev in upoko- jenk, večer pa so popestrili z glasbo in prijetnimi zgodbami. 18. maja so se spet odpravili na izlet. Tudi tokrat je bilo kar za dva avtobusa udeležencev, odločili pa so se za obisk Mokronoga, Novega me- sta. Dolenjskih toplic, Kostanjevice in Dolnje Prekope, kjer je bilo tudi kosilo. Upravni in nadzorni odbor društva se vsem darovalcem prispevkov zahvaljujeta. ^ NEZNANEC NA VIRŠTANJU v SPOMIN ZAGORSKEMU PRVOBORCU EDU LESKOVARJU Ob Sotli so regljale žabe, murnčk/i so godli nemirni pripev. Zvezde so se utrinjale visoko. Ob vrbi se je stiskal 'inašk'i in.napeto oprezoval proti jezu, preko katerega je šumela voda. Junijski večer je bil topel, mrak se je stisnil v dolino, toda človeku ob vrbi ni bilo prijetno. Nekajkrat se je stresel, kakor bi ga zinrazilo. V reki je pljusknilo, človek so je vzravnal in nepremično strmel v mrak. »Vse je tako mirno, kot da ne bi bilo vojne,« je pomislil. »Tako tiho je, toda vsak čas lahko pridejo graničarji.« Stisnil se je čisto k vrbi. Onkraj Sotle je opazoval bledo belo liso. To je bila cesta. »Počakam, da pride straža, za njo bo najbolj varno preiti jez. Cez moram. Tako smo se odločili. Ce hočemo dabro udariti, se moramo povezati. Da bi 'me fant čakal v gostilni...« Gramoz je zaškripal onkraj na cesti. Težki koraki so se ustavili. Bleda svetloba iz izasenčene žepne svetilke je poplesala po jezu. Voda se je penila in zalesketala v snopu rumene luči. /Hans, hast du eine Zigarette!' je zamrmralo. .freiHch! Gehma vv^eiter, Es ist alles ruiiig! Hast du Fener:*« Rahlo je zapresketalo in zasvetil se je plamenček vžigalice. Mož ob vrbi je za hip zagledal jekleno puškino cev, sivo kapo s senčnikom, oranžno ožarjen nos, pod katerim je .štrlel kosmič,temnih brk. :Kor.aki so počasi utonili v mrak. Človek se je odlepil 6d vrbe, nagonsko stisnil okrajike na suknjiču in skočil k jezu. Sključil se je v traVo, hitro potegnil čevlje z nog, da sta se stopalii zabelili v mraku. Hlačnici je zavihal dn mačje tiho pomočil nogo v vodo. C>b gležnju je zaičutil rahel pritisk, voda se je zapenila okroig noge. Kamenje na jezu je bilo spolzko, prevlečeno z neprijetno algasto sluzjo. Stopal je naglo, previdno, vendar ni mogel utišati čofotanja. Najraje bi divje stekel; oči vSo ga zabolele, tako napeto je srepel v nasprotni bre^ ob mlinu. Mlinsko kolo se ni vrtelo, voda je tam močneje šumela. Cof! Srce mu je v hipu močneje udarilo, sunko- vito se je ozrl k grmovju. Bila je samo žaba, ki ga je zaslutila. Noga mu je zdrsnila, iko se je zagnal na poslednji kamen pri obrežju. Stegliil je roko, zaril prste v steno, da ga je zabolelo za nohti. Ni pacfel, zleknil se je v travo. Koprive so ga ožgale po .nogah, tod« stisail je zobe in-se splazil do ogla. Vonj po cestnem prahu ga je zaščegetal v nosu. Vse je tiho, nobenega človeka nikjer. (Dalje prihodnjič) DRUŽABNO SREČANJE VOLILNEGA ŠTABA V ŠOŠTANJU V sredo popoldne se je v Šoštanju sestal razširjeni občinski volilni štab in v poglobljeni analizi pregledal ce- lotno predvolilno in volilno delo v Šaleški dolini. Ocene tega obdobja je podal sekretar občinskega odbora So- cialistične zveze tovariš MILAN STERBAN, ki je dejal, da je v tem obdobju bilo vključenih v aktivno delo nad dve tretjini vseh volivcev, kar je 'vsekakor velik uspeh. Tako je bilo vse od zborovanj pa do zadnjih sestankov tik pred volitvami skupno nad 200 večjih srečanj, katerih se je udeležilo okrog 12 tisoč občanov. Še pomembnejše pa je, da je skorajda tisoč občanov razpravljalo, kajti prav te obravnave bodo služile občinski skupščini kot podlaga za uspešno de- lo. Volilna udeležba pa je bila poleg zavesti občanov najboljša ocena dela celotnega aktiva, ki je popolnoma upravičil svojo dejavnost. Po razpravi je občinski odbor So- cialistične zveze Velenje pripravil vsem članom širokega aktiva prijet- no družabno srečanje v vili »Siroko^^ pri Šoštanju. . -že stran 8 CELJSKI TEDNIK Številka 25 — 28. junija ig^, OBJAVE IN OCLASI 1. TRST — BENETKE — staJni dvodnevni izleti 1. avtobusi. Sprejemamo kol.<'ktivne in individualne prijave. 2. TRST .\LI V GORICO - stalni eno- dnevni izleti z avtobusi. Sprejemamo kolek- tivne in individualne prjave. 5. »PO ŠVICI!* Šestdnevno potovanje v avgustu. 4. >A7,LRNA OBALA!« šestdnevno poto- vanje v septembru. 5. KOLEKTIVI! Prirejamo eno in več- dnevne izlete preko Plitvičkih jezer v Opa- tijo, nadalje preko Vršiča — Mangarta ter ostale po Vaši želji izbrane turistične kraje naše -domovine. Prijave sprejema Kompas — Celje telefon 23-50. 6. SREČANJE Z A.FRIKO - v oktobru 15-dnovno potovanje z luksuzno ludjo »Jad- ran* po Sredozemlju od 20. oktrobra do "5. novembra. 7. GASILCI! Gasilska zveza Slovenije pri- reja v organizaciji Kompas-a, 6-dnevno po- tekanje z avtobusom NA GASILSKO OLIM- PIADO v MULHOUSE (Francija). Prijave sprejema Komipas Celje. 8. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo prireja 7-dnevno potovanje z vlakom V PARIZ. Prijave sprejema Kom- pas Celje. Za vse objavljene izlete vam po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turistično ¦podjetje KonifTas — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugosla- viji in v inozemstvo z modernimi turistič- nimi avtobusi, z rednimi in posebnimi vla- ki, latfjami obalne in rečne plovbe in po- sebnimi letali. Kompas — Celje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, pomorski in letalski promet. Kompas posre- duje v najkrajšem času nabavo potnih li- stov, vizumov ter menja tuja plačilna sred- stva in sprejema depozite. Kompas Celje daje brezplačno vse promet- ne in turistične informacije, prodaja razgled- nich, zeniljevtide, spominke, f ilatelistične ziia;inke itd. Pred vsakim potovanjem se posvetujte v poslovalnici. Kompas — Celje, Telefon 23-50 • KINO Kino Union Od 29. 6. do 2. 7. 1%3 nemški barvni film »Pri črnem konjiičku« Od 3. 7. do 6. 7. frauc.-ruski Wsc film »Poslanstvo Leona Garosa< Kino Metropol Od 28. 6. do 2. 7. ii%5 ameriški barvni Cs film »Vrnitev v mestece Payton« Od 3. 7. do 4. 7. 1963 juigoslovans'ki film »Krst Rakoc<. Letni kino Od 1. 7. do 3. 7. 1963 ameriški barvni film »Gigii« 4. 7. 1%3 jugoslovanski film »Solunski atentatorji« Partizan- društvo za telesno vzgojo Kino odsek Sevnica 29. do 30 6. 1^63 ameriški film -Aleksan- der Veliki« Zavod za razvoj knltnre in prosvete Bre- žice Od 38. 6. do 29. 6. 1963 francosJsi film »Vrvica na vraitu« Od 30. 6. do 1. 7. 1963 mehiška barvni film »Jaz pustolovec« Kino »Svoiboda« Šempeier v .Savinjski dolini Od 2*). 6. do 30. 6. 1963 francosko-italijau- skii barvni Cs film »Afrodita boginja lju. bežni« Od 3. 7. do 4. 7. 1963 francosko ital.ijauski Cs Kdo ste Mr. Sorge« • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 28. junija 1963 ob 20.30: Shakes- peare: KAR HOČETE. Premiera. Izven abonmaja. Prizorišče v Kocenovi ulici Pred Vodnim stolpom. Vstopnice so v predprodaji pri gledališki blagajni od 25. junija 1963 dnevno od 8.-9. ure, na dan predstave tudi zvečer od 19.30 do 20.30 pri obeh dohodih v Kocenovo uli- co. Sobota, 29. junija 1963 ob 20.30: Shakes- peare: KAR HOČETE. Izven abonmaja. IJ^rizorišče v Kocenovi ulici pred Vod- nim stolpom. Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni od 8.-9. ure in zvečer od 19.30 do 20. 30 pri obeh do- hodih v Kocenovo ulico. Nedelja, 30. junija 1963 ob 20.30: Shakes- peare: KAR HOČETE. Izven abonmaja. Prizorilče v Kocenovi ulici pred Vod- nim stolpom. Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni od 8.-9. ure in /,vcn:i od 19.30 do 20.30 pii obeh do- hodih v Kocenovo ulico. Ponedeljek, 1. julija 1963 ob 20.30: Shakes-i peare: KAR HOČETE. Izven abonmaja. P:izoiišče v Kocenovi ulici pred Vod-' nim stolpom. Vstopnice so v prodajii pri gledališki blagajni od 8.—9. ure in r.vcčer od 19.30 do 20.30 pri obeh do- hodih v Kocenovo ulico. Torek, 2. julija 19G3 ob 20.30: Shakes- peare: KAR HOČETE. Izven abonmaja. Prizorišče v Kocenovi ulici pred Vod- nim stolpom. Vstopnice so v prodaji prt gledališki blagajni od B.—9. ure in zvečer od 19.30 do 20.30 pri obeh do- hodih v Kocenovo vilico. Si', cla, 3. julija 1963 ob 0.30: Shakes- peare: KAR HOČETE. Tzven hbc.nmnj,). Prizorišče v Kocenovi ulici pred Vod- nim stolpom. Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni od 8.-9. ure in zvečer od 19.30 do 20.30 pri obeh do- hodih v Kocenovo ulico. ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN- VALIDOV V CELJU obvešča vse svoje cenjene stranke, da zaradi polletnega popisa blaga v ponede- ljek, dne 1. julija 1963 za stranke ne bo poslovaL O PRODAM PO( ENI PRODAM osMein Herold« ugodno prodani. Naslov v upravi lista. MOTORNO KOLO .Iso< 125 (Puch) 10.000 km poceni prodam. Cuik, Otok 1'5. UGODNO PRODAM POSTELJO z zimnico in nočno omarico. Naslov v upravi lista. • KUPIM ENOSTANOVANJSKO hišo z vrtom v bližini Celja kupim. Do 2,000.000 din. Plačam takoj. Nasl.ov v upravi lista. • STANOVANJA MLAJŠIMA upokojencema dam enosobno stanovanje, nekaj vrta, ob glavni cesti, pod zelo ugodnimi pogoji. Lednik Leo- ptold Socka. Strmec pri Vojniku. ZA PR.\ZNO enosobno stanovanje nudim posojilo ulli plačam za eno leto vnaprej. Naslov v upravi lista. SOLIDEN MOŠKI, star 40 let, ''urejenih raz- mer, obziren, poln razumevanja in ogla- jenega obnašanja, išče pri sobi primerni družini, odnosno osebi, opremljeno sobo. Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Julij«. • RAZNO VDOVEC, star 39 let želi sebi in otrokoma skrbno, pošteno, dobro ženo in mamico Ponudbe na upravo lista pod šifro »Skrb na gospodinja*. NUJ.NO IšCPjM inštruktorja angleščine za 1. razred gimnazije. Naslov pustiti v upra- vi lista. UPOKOJE.VKA gre za gospodinjo k starejši osebi s stanovanjem v bližini Celja. Na- slov v upravi lista. • ZAHVALE ZAHVALA Vsem. ki ste spremili na zadnji poti na- gega dragega .JOŽETA PODERGAJSA iz Arclina, darovali vence in cvetje, iskrena hvala. Posebna hvala za ganljive besede tov. Scnovršniku. vsem sorodnikom in pri- jateljem, pevcem, podjetju »Kovinotehne« Celje, ter duhovščini. Družina Randl ZAHVALA Za požrtvovalno, plemenito pomoč v dol- gotrajni težki bolezni Jožeta Podergajsa iz Arclina. se iskreno zahvaljujemo dr. Darin- ki Preglovi, zdrav-nici iz Celja. Družina Randl • SLUŽBE C;QSPODi4NJSKO pomooniao k tričlanski družini sprejmem. N.islov v upravi lista. ZA IZMENIČNO POMOC v gospodiujst> u nudim hrano, stanovanje in Uiigrado. Na- slov v upravi lista. FLOSARSKI BAL Olepševalno in turistično društvo Celje sporoča, da prireja dne 4. avgusta izlet na Ljubno na FLOSARSKI B.VL. Prijave v tu- rističnem uradu v Stanetovi ulici. Cena za člane 430, za nečla^ne 530 dinarjev. NOVA MENJALNICA Olepševalno in turistično društ\o Celje sporoča, da je odprlo menjalnico v svojem turis.tičneiu uradu v Stanetovi ulici poleg kin« Metropol. OTVORITEV PLANINSKEGA DOMA NA GORI OLJKI (cljska turistična zveza sporoča, da bo v soboto, 29. juniju ob 18,30 odprt Planinski dom na Gori Oljki, kjer bo ob 20,30 spe- vi ij;rka roža in ognjemet. Nasled- nji gn fine bo na Gori Oljki velika ljudska piiroditcN pod imenom PIKNIK NA CX)R1 OLJKI. Do Planinskega domu. je zgrajena nosu in lomobil«ku cesta. TURISTIČNI TEDEN V ŠOŠTANJU ( eljska turistična zveza sporoča, da se bo vršil v dneh ofl 30. 6. do 7. 7. 1%3 v Šošiunju turistični teden. Na programu je več kulturno zaba\mih (>rireditev, ki se bo- do vršile skozi ves teden. Obiskovalce bi opozorili na otvoritev likovne razstave, ki bo 30. 6., na turistično akademijo 1. 7. in iiii zaključni del prireditve, ki bo 7. 7. v hoteki >Kajuhov dom<. TURISTIČNI TEDEN V VELENJU Celj.ska turistična zveza sporoča, da se bo vršil v dneh od 30. 6. do ". 7. 19fc3 v >e!enju turistični teden. Turistični teden, se bo pričel z otvoritvijo razstave »Turizem \ stikahnieri študija višjih šol. Prednost imajo slušatelji matematike in fizike, slovenščine in nemščine, biologije in kemije, pedagogike-raziskovalno delo. 2 za zobotehnično srednjo šolo. Pri izbiri pridejo v poštev predvsem štu- denti in dijaki v višjih letnikih in prosilci s področja občine .Šmarje pri Jelšah. Pro- silci naj vložijo prošnje kolkovane z din 30 najpozneje do 25. julija 1965. K prošnjam je obvezno priložiti življenjepis, potrdilo o premoženjskem stanju, potrdilo o mesec, nih prejemkih staršev, priporočilo družbe- nih organizacij, prepis zadnjej;a šolskega spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpi- tih, izjavo, da ne prejemajo nikjer štipen- dije. Po preteku tega roka in nepravilno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. Komisija za štipendije pri Občinski skupščini Šmarje pri Jelšah ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASl •OSLOVAIJ^ICI! Za vse INOZEMSKE IZL.ETE. ki Jih »rganizira Putnik Beograd, sprejema- mo prijave v naši poslovalnici. l4-dnevno potovanje z avionom, vla- KLom in v spalnem vagonu v ZSSR / ogledom BUDIMPEŠTE, KIJEVA, L.E- iVlNGRADA In MOSKVE, V meseci- lullju. Prijave snrejemamo do 23. ju- nija 1963. 8-dnevno potovanje z vlakom na DANSKO in ŠVEDSKO z ogledom MtJNCHENA, KOBENHAVNA In MALMOJA, V dneh od 12. do 19. ju- lija 1963. Prijave sprejemamo do za sedb«. 2-dnevnl izlet z avtobusom v TRSn m BENETKE meseca julija. Prijave do 15. junija. Za šolske ekskurzije tn izlete nnrti mo prevoz s popustom. Za delovne kolektive prirejamo iz- lete DO vsej domovini. IZLETNIK, turistična agencija, do ¦jlovalnlca CELJE, Titov trg 3. telefor. Številka 29-41 PODJETJE JAVNE NAPRAVE CELJE razpisuje USTMENO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 2 specialna vprežna voza za odvoz smeti 2 vakuum črpalki za uporabo za odvoz fekalij 1 dvoosni voz uporaben za prevoz cevi za črpanje fekalij Licitacija se vrši dne 5. 7. 1963 ob 8. uri pri garažah podjetja na Mari- borski cesti (bivša Sodinova žaga). V kolikor ne bo interesentov družbe- nega sektorja pridejo v poštev tudi privatniki. HOTEL EVROPA CELJE bo izvršil razprodajo rabljenih osnovnih sred- stev v torek dne 2. 7. 1963 ob 8. uri za družbeni sektor in ob 11. uri za privatni sektor in sicer: kavarniški stoli kom. 1.000 kavarniške mize. male kom. 10.000 kavarniške mize, večje 1.5.000 klavir 250.000 svetlobna telesa 2..500 centralna peč Trika 15 250.000 lesena kavarniška stenska furnirana obloga m^ 600 Turistično olepševalno društvo Braslovče in Gostinsko podjetje Braslovče obveščata: da bo s 1. julijem vsak dan odprt bife pri braslovškem jezeru te vsaVo nedeljo poipoldnc glasbil za razvedrilo in ple>^. Specialitete: domača salamu, čevapčiči in raižuiči ter pristnu štajer-^ku vina. Za goste ugodno kopanje in čolnarjenje. » OBJAVE Podjetje .POSREDNlKr CELJE, Tomšičev trg 16 Telefon 25-90 Za konuisijsko prodajalno rabimo ženska in moška ter otroška dvokolesa, mopede, motorna kolesu, šivalne stroje, razni teh- nični maiteriul. pohištvo vseh vrst (spalnice, kuhinjsko pohištvo) itd. Dalje rabimo moške obleke, ženske in otroške obleke ter obutev. V posredništvu nujno rabimo več vselji- vih hiš v Celju in bližnji okolici, stavbnih parcel, ter vseljivih stano^anj. Ugodno imamo na prodaj komiortnu 4 sobno stanovanje za ceno 3,200.000 din. ta- koj vseljivo hišo v Celju za ceno 3,200.000 din. Za prodajo imamo razna osebna in motorna vozila. Za socialistični sektor rabimo za prodajo osebne ip tovorne avtomobile vseh vrst in ^namk, ter stroje in na;pra/ve. Prijmroča se kolektiv .POSRiEONIK* Celje. ZAVOD ZA REHABILITACIJO IN- VALIDOV oddaja brezplačno ža- govino svoje lesno-galanterijskp delavnice. Interesesenti se naj čimprej z«la- sijo na upravi Zavoda. OBVESTILO Obveščamo vse davčne zavezance na območju občinske skup, ščine Celje, da bodo davčni razporedi za kmečko odmero za leto 1963 razgrnjeni na javni vpogled od 21. 6. 1963 do 2. 7. 1963, in to: ?a mesto Celje v prostorih uprave za dohodke v sobi št. 7. Za kra- jevne urade Dobrna, Frankolovo, Strmec, Skofja vas, Šmartno v Rožni dolini. Store in Vojnik pa v prostorih Krajevnih skupnosti (krajevnih uradov). Rok za pritožbe zoper odmero davka od kmetijstva za leto 1963 preteče 15 dni po obvestilu to je 17. 7. 1963. Istočasno obveščamo vse davčne zavezance od samostojnih po- klicev in premoženja, da so po 83. členu uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ štev. 22/61) razgrnjeni na vpogled seznami o ugotovlje- nem prometu in čistem dohodku za posamezne davčne zavezance. Seznami so na vpogled pri upravi za dohodke Občinske skup- ščine Celje v Gregorčičevi ulici št. 6, II nadstropje od 26. 6. do 6. 7. 1963. Številka: 422-24/63-4 Datum: 20. 6. 1963 Uprava za dohodke Občinska skupščina Celje, KOMUNALNO PODJETJE v^CESTE - KANALIZACIJA« CELJE Ulica 29. novembra št. 2 razpisuje prosto delovno mesto I. Iie^alfflcfrofiega fnlnerj« za gradbišče kamnolom Frankolovo Nastop službe takoj. Plača po TP podjetja. Ponudbo je poslati naj- kasneje do 30. tega meseca na upravo podjetja. ' PODJETJE JAVNE NAPRAVE CELJE sprejme v službo več deloocev za odvoz smeti s specialnim avtomobilom. Delo po učinku. Povprečni mesečni dohodki do 32.000 din. Prošnje osebno oddati v upravi podjetja, Gregorčičeva 6/II. OBČINSKA SKUPŠČINA LAŠKO OBČINSKI KOMITE ZKS LAŠKO OBČINSKI ODBOR SZDL LAŠKO OBČINSKI ODBOR ZB NOV LAŠKO OBČINSKI KOMITE ZMS LAŠKO OBČINSKI SINDIKALNI SVET LAŠKO Vsem občanom čestitamo za praznik občine Laško 2. julij SPLOŠNA BOLNICA CELJE razpisuje 2 prosti delovni mesti priačefiifi fi«rjače« cenlrafnih peči Nastop službe takoj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov ustanove. HOTEL EVROPA CELJE obvešča ^sc svoje cenjene goste, da bo pri- ljubljeni ansambel pod vodstvom Marjana Kosmusa igral plesno in zabavno glasbo v mesecu juliju in avgustu vsak dan zvečer razen po- nedeljka. S petjem vas bo zabaval Volo^^^ Per. Obiščite nas na obnovljenem in zadovoljni boste Se priporoča kolektiM hotela Evropa Celj« gtevilka 25 — 28. junija 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 9 l^ati, proizvajalka in pesnica Marica Kačeva Zaposlena je v celjski Tovarni ^jj^ajlirane posode, sicer pa je ena l^jned tistih, po vsej priliki redkih ^etta, ki iščejo izpopolnitev svojega '^jvljenskega smisla v ustvarjanju. I^e samo materinstvo (je mati šti- fih otrok), skrb za družino in za- poslitev v tovarni, marveč tudi tisto prikrito delovanje, ki sprošča člo- veka in ga dviga nad vsakdanjost, Z drugimi besedami, tudi poezija naj izpopolni njeno bivanje. To mi ],el, čeprav ne v docela takšni obli- ki, si je Marica Kačeva postavila -fl' vodilo svojega pesniškega sno- vanja- — Pesem, pravi, - je del mene; pišem, ker je v meni neka čudna potreba. Morda sem ta nagib pode- dovala po očetu. Tudi on riše in •nše, vendar o tem nikoli ne govori. Včasih sem v starih koledarjih na- sla kakšne njegove hudomušne ver- ze. Morda pa je mojo ljubezen do poezije pripisati tudi okolju, v ka- terem sem preživljala svojo mla- dost: to je bil Šempeter nad La- škim, zdaj Olešče, mlin ob potoku in slap, ki je padal v globino... ču- doviti kraj, ki me še danes s tolik- šno ljubeznijo veže nase. V razgovoru je skromno priznala, da je pesmi vselej^ pisala zase in jih ljubosumno skrivala. — Toda kdaj? Kdaj si lahko člo- vek, ki opravlja vsa dela doma in je hkrati zaposlen še v tovarni, vzame čas za pisanje pesmi? — Največkrat ponoči. Tole pe- sem, je rekla in polistala po zajet- nem zvezku, sem napisala recimo ob pol dveh zjutraj. — In kako dolgo pišete? — Dvanajst let. Prvič se je v poeziji poskušala s sedemnajstimi leti, več pa je zečela pisati štiri leta kasneje. Prvikrat je javno nastopila na oddaji Pokaži kaj znaš 1958. leta v Ljubljani, leto dni zatem pa je imela literarno od- dajo v celjskem radiu. Svoje pesmi je objavljala v Emajlircu, Celjskem tedniku in njegovi - žal - enkratni prilogi TEN. Njena zbirka šteje da- nes okrog 350 pesmi. Pogovor je seveda nanesel tudi na vzornike, ki so tako ali drugače vplivali na njeno pesniško dejav- nost. — Od svetovnih pesnikov, je rek- la, najraje prebiram Heineja, Pu- škina in Goetheja, medtem ko se mi od domačih najbolj pri srcu Igo Gruden, Ada Škerljeva, Marička žnidaršičeva in Ivan Minatti. S Franom Rošem imam tudi osebne stike. — Kakšni motivi so vam najbljiž- ji in kaj mislite o poeziji? — Predvsem se ne držim nobenih strogih pravil, ker se jih tudi nisem naučila. Moje pesmi so čustvene, izpovedne. Svojih pesmi ne poprav- ljam, pač pa jih raje napišem na novo. Moderne pesmi so mi všeč, če se vsebina ujema z obliko, sicer pa, se mi zdi, mora biti pesnik, tako kot pisatelj ali slikar, če mu je narava že dala talent, razumljiv. Pisati mora predvsem s posluhom. To kar je abstraktno, ne more biti lepo. In dodajmo: to, kar ni lepo, ne more biti poezija. Marica Kačeva pa je v svojih pesmih neposredna in preprosta in prav to jim daje pečat lepega in vzvišenega. d. Kar hočete v počastitev 400-letnice rojstva velikega dramatika Shakespeara bo SLG Celje uprizorilo nocoj ob 20.30 pri vodnem stolpu na Kocenovem trgu njegovo komedijo KAR HOČETE. Delo je režijsko pripravil Branko Gomhač, sodi pa med Shakespearove najvedrejše in najlepše stvaritve. Kakor pravi režiser, je komedija tudi najprimernejša za uprizoritev, saj je v njej dovolj komičnih situacij. Dasi te kdaj pa kdaj zaidejo v burlesko, pri. čemer obstoji nevarnost, da delo zdrkne na raven navadne komedije za smeh, je KAR HOČETE vendarle komedija značajev, v kateri se je veliki dramatik posmehnil človeškim slabostim in napakam. Celjsko gledališče bo pri vodnerti stolpu izvedlo 6 predstav. Zgoraj: Kocenov trg. Spodaj: Prizor iz Shakespearove komedije KAR HOČETE. -d. Se enkrat srečanje v Dobrni Na okrajni reviji zabavnih ansam- blov celjskega okraja, ki je bila 9, junija 1963 v Ddbmi, je bilo raz- vidno, da je v našem okraju precej razvita instrumemtalna glasba tako zabavne kot narodno-zabavne zvrsti. 2e same uvodne besede tov. Ferlinca, predstavnika Okrajnega sveta Svo- bod in prosvetnih društev, so nam dale dovolj jasen pojem in namen prireditve (pregledati kvaliteto posa- meznih nastopajočih ansamblov ter jim na osnovi teh ugotovitev nuditi strokovno pomoč). Z zanimanjem sem pričakoval ob- širnejše poročilo v »Celjskem tedni- ku«, toda zasledil sem slavospev an- samblu >>ELEKTRA«, ki po mnenju neke osebe sodi v »vrh« slovenske zabavne glasbe, narodni žanr — pa čeprav izviren (večina od nastopajo- čih ansamblov je znana z oddaj >^Za našo vas« ter so jih radijski e)os1u- šalci zelo ugodno ocenili) zelo >'patri- otsko« podcenjuje. Verjetno smatra, da je lahko slovenska zabavna glas- ba izvajana samo v ritmih in vižah ameriškiih koračnic, foxtrotov, in ita- lijanskih slowrockav. Žirijo, pa če- prav »samo« slovensko, sem priča- koval, toda žal se ni predstavila. Nimam namena ocenjevati kvali- tete nastopajočih, želim pa biti neki posameznik, ki se čudi, da tako kva- litetni ansambel kot je »Večno mla- di« ni imel posrečeno izbranega pro- grama. Z ugotovitvijo se strinjam, ker je bila prireditev namenjena iz- vajanju slovenske zabavne glasbe, vendar je imel resnici na ljubo ome- njeni ansam-bel več slovenskega — domačega in zato po mojem mnenju več izvirnega kot ansambel, ki se v članku »Srečanje v Dobrni« le malo pretirano povišuje. Večini poslušalcev, ki jih zanima zabavna glasba, so znani ansambli, ki sodijo v vrh slovenske glasbe in tudi izvajajo slovenske popevke kot slovensko narodno-zabavno glasbo. Zato se ne strinjam z mnenjem pisca in njegovimi ugotovitvami. Revija je po uvodnih besedah tov. Ferlinca bila namenjena še močnej- šemu razvoju slovenske zabavne in narodno-zabavne glasbe in nima nič skupnega z nerealnim razvrščanjem v lestvico, ki sem j6 zasledil v ome- njenem članku. Rad bi spoznal glas- benega strokovnjaka — vsaj enega na reviji nevidne in nepoznane žiri- je, ki bi se s tako ocenitvijo celotne revije strinjal. Prepričan sem, da nihče od nasto- pajočih ni prišel na revijo zaverovan v svojo »nadkvaliteto« tako v pogle- du izvirnosti kot izvajanja, temveč da za svoj način glasbenega izraža- nja poišče najboljšo obliko ter jo v primerjavi z ostalimi in vzpodbudno strokovno pomočjo obogati. Ce bi bil namen prireditve res tak. F>otem ne more priti v poštev vzporejanje zna- nih starejših in tujih zabavnih melo- dij^oziroma skladb z mlado razvija- jočo se slovensko narodno in zabav- no glasbo v našem okraju. Z ne najbolj posrečenim načinom ocenitve celotne revije v omenjenem članku pa ni bila dana primerna vzpodbuda za širjenje in razvijanje lakih, nedvomno zaželenih in korist- nih prireditev! T. O. Knjižica o Slavku Ostercu Pred dnevi je Pomurska založba v Murski Soboti izdala lepo urejen zbornik o znanem slovenskem skla- datelju Slavku Ostercu. Zbornik je uredil Vanek Šiftar, zunanja oprema in ilustracije pa so < delo skladatelje- ve hčerke Lidije Osterc. Drobna knjižnica nam s številnimi prispevki, ki so jih napisali Osterče- vi sorodniki, znanci, učenci, prija- telji in. raziskovalci njegove umetni- ške zapuščine, daje podobo samo- svojega glasbenega ustvarjalca Oster- ca, hkrati pa pronica v drobne sen- tence te zanimive osebnosti, ki v glasbeno življenje Slovencev vnese čisto svojstven, samonikli izraz. Pa ne le to, vsi prispevki, ki jih je urednik Šiftar zbral v lepo, zaokro- ženo celoto, nam v svoji fragmentar- nosti vendarle razkrivajo obdobje, v katerem je živel Osterc, to je čas pred in med obema vojnama; čas rasti Osterčevega nacionalnega pono- sa in boja za drobne pravice v ožji domovini ter kvalitetno rast človeka in umetnika k spoznanju pohoda k novim oblikam človeške družbe. Knjigo je izdala Pomurska založba v Murski Soboti ob spominskih slo- vestnostih v Veržeju. TEHARČANI BI BILI VESELI... ... če bi že kaj ukrenili s starim zvonikom, ki bi naj bil »kulturni spomenik«, je pa žal vse kaj dru- gega, že nekaj let predstavlja veli- ko nevarnost predvsem za otroke, ki se igrajo v njegovi blizini. Pa tu- di za turiste ni posebno privlačen, saj se kamenje nenehno ruši z nje- ga. Rešitvi sta dve: ali ga povsem podreti, ali pa popraviti. ... če bi uredili avtobusno posta- jališče. Sedanje je skrajno nepri- merno proti Štoram, saj morajo potniki včasih skočiti iz avtobusa naravnost v jarek. Gotovo je, da^ bi se našel primeren prostor, tem bolj, ker so o tem že premišljevali. Čud- no pa je, da že nekaj nesreč ni bilo dovolj dober opomin. ... če bi lahko v samopostrežbi večkrat kupili svežo smetano, sku- to in mleko. Saj teden ali pa še več dni stara sladka smetana in skuta prav gotovo nista najbolj užitna. OB KONCU ŠOLSKEGA LETA Osmi razred na Bizeljskem je kon- čal s poukom že 15. tega m.eseca, ostali razredi pa so končali pet dni pozneje. Učni uspeh je v nekaterih razredih zadovoljiv. Vsekakor je pa treba opozoriti starše, da bodo morali v prihodnje bolj gledati na obiskova- nje pouka svojih otrok in se še bolj zanimati za njihov napredek. Vsi starši se morajo zavedati, da brez popolne osnovne šole otroci ne bodo m.ogli v uk ali v katerokoli drugo šolo. Rk Zadnja abonmajska predstava v letošnji sezoni Slovenskega ljud- skega gledališča v Celju je bila uspešna uprizoritev poljskih satir pod skupnim naslovom »SMEH NI GREH«. Zabavnemu večeru je dal ustrezno kabaretno podobo gost režiser Miran Herzog. Na fotografiji je zabavno- satirični sekstet. DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL poletje 1963 KOSTANJEVICA NA KRKi; v Kostanjevici na Krki se je v soboto, 22. junija pričel do- Ieiijs,ki kulturni festival. Otvorili so ga s predstavo Miroslava Krleže V agoniji, ki jo je izvedla Drama SNG v Ljubljani. Na- slednjega dne so odprli več likovnih razstav, tako razstavo starih grafik od XV. do XVIII. stoletja, bi jih sicer hrani celjski Mestni muzej: retrospektivno razstavo savinjskega rojaka ikiparja Ivana \a{X)tnika ter retrospektivno razstavo slikarja in kiparja Jožeta Oorjupa. Istega dne so odkrili tudi spomenik pesniku in slikarju Jožetu Cvelbarju na Prekopi. Zvečer je nastopil pevski zbor Jajcdb Gallus« iz Kočevja. Program letnih prireditev v Kostanjevici pa se bo nadaljeval vse do 1. septembra. Tako bo jutri zvečer dh dvajseti uri nastopila v Domu kulture DPD Svoboda »Dušana Jereba« iz Novega mesta Millerjevo dramo Vsi moji sinovi, v nedeljo pa bo ob treh po- Doldrie ljubljanska Opera uprizorila na grajskem dvorišču Sme- tanovo j'rodano nevesto. Istočasno bodo slovesno od{)rli tretji mednarodni simpozij kiparjev. V-kosianjeviških letnih prireditvah bo sodelovalo tudi celjsko f?ledališče, ki bo 4. julija ob pol devetih zvečer uprizorilo na n'rajskem dvorišču Shakespearovo komedijo Kar hočete. Drugi del pro<,'rama dolenjskega kulturnega festivala se bo f^riče! "s. avgusta ob pol devetih zvečer s premiero zgodovinskega 'nnetniškega fihna Nevesinjska puška, ki so ga posneli v Kostanje, ^'ici: poleg režis(MJa se bodo občinstvu predstavili tudi nosilci '''¦Hvnih vlog. V nedeljo. 4. avgusta bo ob dvajsetih v Domu kul- ture literarni večer slovenskih književnikov. 10. avgusta pa bo prav tako ob dvajsetih prosvetno društvo Lojze Košak« iz \')stanjevice uprizorilo dramo Zapol^ke Morala gospe Dulske. ^-eljski komorni zbor bo koncertiral v grajski kašči 11. avgusta dvajsetih, večer opernih arij in baleta pa bo v Domu kutlure avgusta ob dvajsetih. Poleg tega bo 18. avgusta ob dvajsetih "a sporedu Bela Krajina v pesmi in |)lesu v izvedbi prosvetnega firuštva iz Metlike. avgusta večer jugoslovanskih plesov, ki .i'h bo v Domu kulture izvajala folklorna skupina »France Ma- •¦"'t' iz l,juil)ljaiu'. 1. septembra pa bodo ob sedemnajstih slovesno '^'iiključili lil. nuHlnarodni simpozij kiparjev ter otvorili razstavo prostem. Po koncertu Slovens^kega okteta v grajski kašči ob 1^- uri bodo jjriredili še »Beneško noč« na Krki. s čimer bo do- '''"jski kulturni festival zaključen. Tak je i)rogram tega tako rekoč izjemnega kulturnega mara- tona«, ki ne priča samo o prizadevnosti prirediteljev, pač pa je "'•^ratj tmii ,>(jj^t.y kulturnih prizadevanj vše Dolenjske. Zato je pričakovati, da bo Kostanjevica v tem času privabila ta'ko delovne kolektive, društvia in organizacije kakor posamezne delovne ljudi, tiste, ki jim je pri srcu tudi nalša duhovna ustvarjalnost. stran 10 CEVJsKi tednik: Številka 25 — 28. junija 1963 CELJSKI PROBLEM ^ ŠTEVilllA 1 USAHLE PIPE.. Pretekli petek je radio sporočil celjskim občanom, da začasno ne bo vode. Prepozno. Vode ze ni bilo več. Na zajetju v Medlogu se je vokvarila črpalka, zajetje pa, ki so ga razširjali, še ni bilo gotovo. Voda je curljala le še v kleteh in pritličjih, kjer stanuje le slaba četrti- na Celjanov. Stanovalci višjih nadstropij so bili še toliko bolj prizadeti, saj so si oni iz nižjih . nadstropij ustvarjali zaloge, tako da v druga in tretja nadstropja sploh ni pritekla. Hajka zaradi vode je v soboto omrtvila telefone v podjetju »Pli- narna vodovod« do te meje, da sploh niso mogli preko žice urejevati svojih zadev. Problem je postal na mah prvorazreden. Tiste dni se je krepko maščevalo dosedanje podcenjevanje problema vode v Celju, posledica take kratkovidnosti pa je občutna pravzaprav že nekaj let. Celje ima vodovod, ki je bil zgrajen v prvih letih tega stoletja, med vojno in po vojni pa so bila zgrajena še dodatna zajetja v Medlogu. Medtem pa je Celje nekajkrat preraslo mestece pod avstroogrsko upravo, več kot za enkrat pa je sedanje Celje večje od predvojnega. Na vodno omrežje pa se ni priključilo samo na tisoče novih družin, temveč tudi industrija, tista, ki je bila na novo zgrajena in ona, ki se je po vojni razširila. Kdo vse si je zaslužil oceno nezadostno zaradi takega urejanja komunalnih potreb mesta je zdaj skoraj brezplodno razpravljati, ker od tega ne bi iztisnili nobene kaplje več iz vodovodne cevi. Drži namreč, da »vodno krizo« v Celju ni mogoče naenkrat in čez noč rešiti. Za to ni niti dovolj sredstev, pa tudi tehnično je neizvedljivo, da bi zamudo desetletij nadoknadili v nekaj mesecih. Problem, ki je zdaj z vso ostrino izbil na dan, terja na eni strani pospešitev izgradnje novega vodovoda, izkoriščanje vseh mogočih začas- nih rešitev in seveda poostren režim gospodarjenja z razpoložljivo vodo. O tem je pred tednom na sedežu občinske skupščine razpravlja- ta skupina odgovornih ljudi na posvetu, ki ga je sklical novi predsednik občine .tovariš MARJAN UCAKAR. Poleg sklepov iti predlogov, ki so bili izrečem na tem sestanku, objavljamo tudi misli in predloge obča- nov, ki dandanes tako pogosto in tehtno razpravljajo o celjskem prvo- razrednem problemu. k In kaj pravijo y bolnici ? Eden največjih potrošniikov vode vi Celju je nedvomno celjska bolnišni-l ca. Pa ne samo to! Bolnišnica je tudi eden izmed (tistih po,trošnikov, ki jo je pomanjkanje vode iz Celjskega vo- dovoda v zadnjih dneh najbolj priza- delo. To je seveda razumljivo, saj so zavoljo prenizkega pritiska in po- manjkanja vode na sploh ogrožene higiensko sanitairne razmere v bol- nici. Poglejmo, kako je v tej zdrav- stveni ustanovi zdaj, ko voda priteče samo še do ipritličja. Najhuje je ob »-konicah« — to je ob tistih urah dneva, ko je poraba vode največja. To pa je zjutraj in zvečer, ko je v sanitarijah bolnišnice »¦promet« največji. V bolnici si niso moigli drugače pomagati, kot da so nakupili .polna dva kamiona najraz- ličnejših veder in posod, v katerih zdaj prenašajo vodo iz nižjih v višja nadstropja. Tako vodo zagotovijo vsaj v tistih urah, ko je to najbolj potrebno. Pomanjkanje vode čutijo po vsej zgradbi in v vseh prostorih. Celo v operacijskih dvoranah je talio. Pred loperacijo in po njej potrebuje zdrav- 'ni&ko osebje veliko vode. Voda mora biti tekoča, ker se le s tem zagotovi kar največja čisteča. Zdaj pa si mo- rajo zdravniki roke umivati kar z vodo iz veder. Strežno osebje jim jo vliva na roke; to pa nedvomno ni najlbolj primerno. Ta nesrečni problem celjskega vo- dovoda pa je prizadel tudi kuhinjo. Doslej so na primer posodo ves čas umivali ipod tekočo vodo, zdaj pa to ni več mogoče. V težki situaciji so tudi ostali oddelki v višjih nadstrop- jih. To velja zlasti za ušesni oddelek, za šolo za zdrav.stvene delavce, za otroški oddelek itd. Zaradi vsega tega, predvsem pa za- voljo bojazni, da zaradi teh ogi'ože- nih higienskih sanitarnih razmer ne bi v bolnici izbruhnila kakšna epide- mija, lahko prav dobro razumemo, zakaj se zdravstveni delavci tako ži- vo zavzemajo za to, da bi problem celjskega vodovoda čimprej rešili. V bolnici so mislili že na to, da bi s po- sebno hidroforno napravo iz vodovo- da vodo prečrpavali in s tem vsaj se- bi zagoitovili dovolj vode. Ker pa bol- nica porabi približno 15 tisoč kubič- nih metrov vode na mesec in se s tem uvršča med največje potrošnike vode v celjskem mestu, bi taka hi- droforna naprava prav gotovo miočno prizadela vse bližnje potrošnike vo- de. Zato so se v bolnici raje zavzeli za gradnjo lastnega vodnjaka. Načrti zanj so že, v izdelavi — čeprav za gradnjo ni zagotovljenih sredstev. Bolnica je svoje možnosti že do kon- ca izčrpala. Toda sredstva za vod- njak bo treba najti, če ne v bolnici, pa kje drugje. To narekujejo ne- vzdržne razmere v tej naši največji zdravstveni ustanovi. No, podobno je tudi v ostalih zdravstvenih ustanovah. V nevrcpsi-i hiatričnem oddelku v Vojniku pa je situacija še slabša. Tam voda ne pri- teče niti do kuhinje, ki je v pritličju. Tako morajo tu vsak dan velike ko- ličine vode kar »nastreči«. Verjetno je vsak komentar k temu, kar smo tu zapisali, nepoti-eben. Vodo zdravstvenim ustanovam je treba za- gotoviti. Ce bi prišlo v njih do iz- bruha kakšne epidemije, bi stroški zdravljenja — da niti ne upoštevamo dragocenih človeški'h življenj — prav gotovo presegli stroške gradenj vod- njakov, ali pa realizacije kakšne dru- ge rešitve. -iv. ŠKROPILNI AVTO NI »ZAJEDAVEC« Naš celjski škropilni avto, ki je namenjen za pranje ulic, ni parazit, ki bi odvzemal pitno vodo Celja- nom. Tudi nas je to vprašanje za- nimalo, zvedeli pa smo naslednje: — Škropilni avto črpa vodo iz vodnjakov, ki jih je v Celju še vedno nekaj, v njih pa voda ni pitna. Tak vodnjak je za gleda- liščem, če pa zmanjka tudi v vod- njakih vode, potem se škropilec oskrbuje z vodo v Savinji, za kar ima ustrezne naprave. Toliko v pojasnilo, da ne bo ne- potrebne jeze in kritike. Lepe, bleščeče, toda pogosto »jalove < vodovodne pipe Zakaj kloriranje? Voda v Celju mora imeti do- ločen odstotek klorove priimesi. Zakaj? Prvič zato, ker del vode pri- haja iz zajetja v Medlogu, ki se lahko iz različnih vzrokov okuži. Vodovod v Celju je ponekod dotrajal in pušča vodo. Kadar ni v ceveh vode, lahko po isti poti v napeljavo pride nesnaga. V takih okoliščinah je nujno potrebno vodo razkužiti. Na- prave v Medlogu so dokaj pri- mitivne, zato vselej ni mogoče zadeti prave mere. Potrošniki morajo torej sam.i nekoliko pa- ziti, zlasti pa je treba po pre- sledkih dotoka pustiti vodo ne- kaj časa teči. Temu se žal ne da izogniti. Celjski vodovod je star 55 let v mestnem arhivu je zapi- sano, da je Cdlje dobilo vodo- vod šele leta 1908. Otvoritev je bila 2. decembra leta 1908 ob 60-letnici vladanja Franca Jožefa I. Stroški so znašali 800.000 kron. Po rimskem vo- dovodu v Celju so na novo presikrbo z vodo začeli v Celju razmišljati že leta 1889. Petinpetdeset let je torej star celjski vodovod. Celje je bilo takrat po številu prelbivalcev osemkrat manjše. Rast vodo- voda pa je hudo zaostajala za rastjo mesta. Dokončna ureditev je žal v perspektivi Dokončna ureditev preskrbe Celja z vodo je dvojna. Zgraditi je .treba nov vodovod iz Vitanja in urediti si- stem akomulacij za industrijsko vo- do. Žal je izvedba obeh načrtov ve- zana na daljši čas, najmanj na tri leta. Vitanjski vodovod, ki se polago- ma približuje Celju, v naslednjih dveh letih torej bistveno ne bo iz- "boljšal položaja. V r^slednjem letu bo na primer večja količina vode na- domestila potrošnjo v Vojniku, toda »iprrhranek« se bo izgubil v novih priključkih oto izredno dinamični gi'adnji novih stanovanj. Bistveno se bo preskrba z vodo popravila šele ta- krat, ko bo v Skofji vasi zgrajen re- zcn^oar, dio kraja pa čez dve leti, ko bodo obavili zastarelo omrežje v mestu samem. Industrija je velik potrošnik vode, toda resnici na ljubo 'moramo pove- dati, da na primer Cinkarna že zdaj črpa večji del vode neposredno iz Hudinje. Izgradnja akumulacijskih jezer v dkolici Šmaiinega' v Rožni dolini je zagotovljena, 'toda tudi ta bodo napajala industrijo predvsem v sušnih mesecih in vrhuncih porabe. Tako vitanjski vodovod, kakor tudi izgradnja industrijskega vodovoda, sta torej stvar ipersipektive, diogledne sicer, toda vendarle perspektive. Sedanjo >-vodno krizo« bo torej tre- ba rešavati tudi z začasnimi rešitva- mi, ki pa bodo terjale dobro mero razumevanja in sodelovanja vseh, ocT podjetij, do vsakega posameznega p trošnika. RAZEN cInKARNE IMAJO PODJETJA GLUHA UŠESA ... Ko je lani Cinkarna sprožila inici- ativo za izgradhjo industrijskega vo- dovoda, ki ji je potreben za bližnji rekonstruirani proizvodni proces, se je kolektiv oibrnil tudi na ostale ipo- trošnike »industrije«'. Slo je za na- črte in za sofinanciranje zajetij. Toda podjetja .so se, oprostite izrazu, po- tuhnila in na pobude Cinkarne ni bi- lo nobenega odgovora. Industrijskih ptoti"osnikov vode pa je v Celju pre- cej. Ne mislimo na potrošnjo za sani- tarne naprave, v misij h imamo pr.- vodo za pf:)trebe proizvodnje, ' Kot smo &Q na omenjenem sesta^}- ku prqpričali« je »-Metila« resen paurtn ner Cinkame in^boza gotovo šla v .sofinajiciranje. Njena poraba znaša danes in b-o ludi v prihodnje 18 litrov na sekundo. To je majhen, vendar pomemiben del potrošnje. Kaj pa ostala podjetja? Mar njihovi delavci ne trpijo prav tako pomanjkanja pit- ne vode? VSAK SEKUNDNI LITER JE POMEMBEN Na posvetu je bilo ,prav ugotovlje- no, da samo od načrtov in obetov ne bb' odpravljeno trenutno pornanjka- ¦ ¦ Zato je razprava potekala v sme- . ;ko izrabiti sleherno mo^žnost v uajijem kritičnem času. Prvo dragoceno darilo potrošnikom pitne vode obeta »Metka«. Direktor Evgen .Furlan je o'bljubil, da bodo v najkrajšom času poskusili za svoje proizvodnje potrebe zajeti vodo v Sušnici. Tako bi mestni vodovod pri- dobil 18 litrov vode na sekundo — to pa pomeni dovolj vede za okoli 1.400 gospodinjstev. V zadnjih dneh se je količina vode povečala, pa tudi pritisk. To je ugod- na posledica novega drenažnega za- jetja v Medlogu. Ravno gradnja tega zajetja in pa kvar na črpalki sta povzročila nekajdnevni kritični za- stoj. Novo zajetje od konca pretekle- ga tedna daje 20 % več vode celjske- mu omrežju. Priznati je treba, da je veliko in zahtevno delo bilo izvršeno v rediordnem času. No, ugodne posle- dice te dni Celjani že čutimo. Prvi razultat hitrega ukrepanja je že tu, in sicer: 20 ^Vo novih količin vode iz zajetja v Medlogu. Ce ipa bo začasna ureditev indu- strijske vode za »Metko« v kratikem uresničena, potem pomeni to v bliž- nji bodočnosti nadaljnjih 12 % dodat- ka na sedanje količine pitne vode v Celju. NAD MILIJARDO DINARJEV ZA VODOVOD PITNE VODE Za ureditev 'glavinega cevovoda iz Vitanja, za priključke S'potoma, za iz- gradnjo rezervoarja in razdelilnika, za obnovitev zastarelega omrežja v mestu.bo potrebno vložiti okoli 1 mi- lijardo in 70 milijonov dinarjev." Do- slej, je. .porabljena ena tretjina pred- .vldenih sredstev. Letošnja investicija bi znašala o: li 277 milijonov si-edstev, in sicer iz- gradnja vodovoda do . raztežilnika v Razdelu. Drugo leto bi porabili nad 309 milijonov za etapo v letu 1964. Toda že letos manjka polovica denar- ja. Zagotovitev okoli 107 milijonov dodatnih sredstev za letos bo za novo občinsko skupščino brez dvoma trd oreh. Tretja etapa v letu 1964 pa bo za dokončno ureditev vodovoda terjala .Šo 400 milijonov dinarjev, seveda brez kanalizacije, ki pa jo bo tudi treba urediti. ^ DO NADALJNJEGA JE POTREBNA STROGA VARČNOST! Popolnoma razumljivo je, da je treba razpoložljivo vodo varčno upo- rabljati.. Pri tem mora biti udeležen sleherni občan, slednje podjetje, pa tudi najmanjši obrat. 2e bivši občinski ljudski odbor je predpisal vrsto ukrepov varčevanja: — Poraba vode je maksimirana, kar bo porabe čez mejo, naj se zara- čimava po višji ceni. — Prepovedano je zalivanje vrtov, pranje cest in avtomobilov ter dna- gačno brezvestno trošenje vode iz vo- dovodnega omrežja. — Izven zazidalnih okolišev so prepovedani vsi novi priključki na vodovod. — Hidrantov se sme poslužiti edi- no požarno-vamostna služba. Vse ustanpve in podjetja morajo hidrante izključiti iz utporabe. Izjeme dovolju- je le podjetje Plinarna-vodovod. ~— Cena vode v toplovodnem' jav- nem kopališču ne bo večja, z javnim odprtim kopališčem pa je treba vpra- šanje cene urediti. — V zimskih mesecih je treba vo- darino pavšalistom povečati, ker je zaradi odprtih pip v nočnem času po- raba povečana. To so nekateri predpisi iz pretek- losti. Brez dvoma bi bilo treba pred- pise še poostriti, kršilce pa strožje kaznovati. V pogovorih in prisluškovanjih ob- čanom pa seveda tudi ne manjka su- gestij in predlogov. Objavljamo ne- katere od teh: — Lastniki avtomobilov naj izra- bijo svoje vikende tudi za pranje svojih »fičkov«. — "Zaloge« vede v gornjih nad- stropjih naj bodo merjene ? dejan- skimi potrebami. Prevelike oči pov- zročajo prav tako čezmerne porabš vode. — Obvestila o zmanjšanju dotaka :in pritiska naj ibodn pravočasna. Po- ltem ko ljudje iz izkušnje že vedo, da ¦'k-nde ni, je objavljanje v radiu za- ivljanje^^denarja. ' Za zalivanje lončnic in gre:Ue 'otrebna čistil vod;'i; ¦ Veliko vode gre po zlu tudi za- radi pip, ki- so vedno odprto. Dobro bi bilo vedeti, koliko škode je že na- ;5talo zaradi tega? ^ f- — Kdo ima kopalnico ni »prisi- iion«, da se tako pogosto ves ckvipa. Priia je bolj zdrava in cenejša. , — »Stiskači« v podjetjih bi lahko vedeli, da je človek prvi in aa le i^drav človek laliko do^bro dela. — Kazni za kršilce predpisov bi morale biti urejene po geometrifeetn ključu (500, 1000, 2000, 4000 itd.). Seveda je takih In še bolj drastič- 'v;h poročil še mnogo več v vsakda- njih razgovorih. iNiUvo črpališče v Mediogu bo delno ublažilo vodno sušo Incident na občana v kopalnici Ni i-. j>nd c;m roaovom bodi položena ena izmed stoterih težav občana belega in veselega mesta ob -Savinji (seveda, če bo čez desetletja sploh kaj i) jlje?). Stanujem v četrtem nadstropju. Imam sanitarni »kabinetiC«, ki združuje vse elinvjnle sodobnih sanitarij od kadi, preko umivalnika, bojierja, do an- gleškega WC. Da. čez dan ni kaplje vode v mojem nadstropju, sem že navajen, zato že dolge mesece dresiram svoje telo na vse oblike čiščenja v nočnih urah. Tako sem tudi pred dnevi sklenil ukrasti počitku dve dragoceni urici in vstal v času, ko ilegalni petelin pri sosedih še ni zapel. Stopil sem^ torej v kad, se najprej lepo stuširal, potem pa namilil in se veselil svežine, ki se me je polaščala. Toda naenkrat, glej vraga. Ko sem po- novno odvil pipo, je v,ceveh čudno zapiskalo, zahreščalo in zagrgralo in nekaj kapljic ye je za slovo pocedilo iz pipe. Serijo nclepih besed sem zmrmral skozi robe na račun tistega, ki mi je kje v spodnjih prostorih odvzel dragoceno tekočino. Počepnil sem v kad in čakal. Milnica, prej tako prijetna in osvežu- joča. !ie mi je začela grbančiti in sušiti v neprijetne luuke in kožo je zajel nadležni srbež. Čakal sem, čakal... čakal. Naposled je bilo mojega stoičnega potrpljenja konec. ZavrešCal sem: — T'.eeeenaaa! — Vse bolj presunljivo in milo sem jo klical, doKler ni v strahu, da se utap- ljam, prišla. Zvilo jo je od smeha. Najbrž nisem bil preveč simpatičen v čepečem polo- žaju v suhi kadi, ves luskinast, zraven pa sem se praskal kot kak bolhat »so- rodnik« po liniji skupnih prednikov vseh primatov. Ko se me je nagledala, je moja rešiteljica pohitsla z vedrico v pritličje, zbudila sosede, prinesla mrzle tekočine in mi v krepkih curkih sprala nadloge. 2e ob prvem curku sem s krepkim »hacii« napovedal ć.n. bom imel nahod... Od tistih dni ne tvegam več. Ne grem se več civiliziranega človeka. Našo kombinirano sanitarno svetišče uporabljamo ^aivo še kot dober vzrok za pla- čilo visoke točkovane najemnine. Nekatere dru.^e delikatne oblike čiščenja opravljam bodisi v službi ali v gozdu, do obojega imam enako daleč. Spreme- nili smo tudi prehrano, da bi ne prišlo do ne'j'-^?!' P'-Psenečenj. No, dovolj o tem. Dobil sem nalogo, naj napišem člarek o hitri rasti našega mesta po vojni. Ker pa ni zaželeno, da bi kritiziral samo na tUiem, upam, da vsi bivši občinski možje stanujejo v višjih nastropjih. —ček. ypvillca_25 - 28. junija 1963 CELJSKI TEDNIK Stran If Poseb.en jubilej Velenjčanov Milijon prostovoljnih delovnih ur Glavna dela na novem otroškem oarku v Velenju se bližajo zaključku. Y slabih štirih tednih in še to s pre- Ijinitvami zaradi slabega vremena so Velenjčani z osemnajst tisoč .prosto- voljnimi urami opravili različna ze- j^eljska dela v vrednosti okrog 6,5 f^ilijonov dinarjev. In če te te dni 2anese mimo, lahko že v glavmih ob- risih dojameš celoto bodoče otroške zabave. Na velikem ovalnem .prostoru, ki ga bo od prometne ceste ločila živa meja, te številne sprehajalne steze povedejo mimo indijanskega naselja s ipeitimi vigvami in prostorom za bojne posvete, k peskovnikom, vrti- ljaku, gugalnicam, plavalnemu baze- nu, planinski staji in k raketnemu stolpu. Dodajmo še to, da bo v ba- zenu topla voda in da bodo v parku letalo, lokomotiva, kamion, avtomo- bil in poseben vlak iz betonskih cevi, leseni krokodil, lepe zelenice z lepot- nim drevjem, tuši in pipe s pitno vo- do, strelišče, klopi za otroke in od- rasle ter prostor za sanitarije. Tako ibodo preko noči naši naj- mlajši dobili svoj park, ikjer jim ni- kakor ne bo dolgčas, saj bo izbira za prijetno zabavo zelo raznolika. Zanimivo pa je ,tudi to, da so se Velenjčani s tokratno prostovoljno akcijo tesno približali številu en mi- lijon prostovoljnih delovnih ur, kar je vsekakor poseben jubilej mesta Velenja. O letošnji akciji prostovoljnega de- la nam je povedal nekaj zanimivosti predsednik krajevnega odbora Soci- alistične zveze v Velenju tovariš Jo- že Volk. Znova so Velenjčani pokazali svo- jo pripravljenost, da s skupnimi močmi rešujejo tisto, kar bi drugače bilo še časovno odmaknjeno. Seveda pa imajo odločilno besedo pri tem člani delovnih kolektivov rudnika lignita Velenje, tovarne gospodinjske opreme, Chrom-metala, Vegrada ter ostalih podjetij in ustanov. Zaradi smotrnosti dela je dnevno potrebno le določeno število ljudi, zato so se domenili o številu udeležencev. Da pa je takšno delo uspešno, je nujno potreben štab, ki šteje tokrat kar 104 člane. V štabu prostovoljnega dela je tehnična skupina (arhitekti in grad- binci), veliko število skupino vodi j, orodjarji, popisovalci, propagandaa služba ipd. Tako je na delovišču ved- no živahno. Med glasbo stalno poro- čajo o izvršenem delu ter drugih drobnih važnejših stvareh. Posebno vzgleden pa je primer sindi-. kalne ipodružnice uprave rudnika lig- nita, ki je preteklo soboto namera- vani izlet spremenila v šestumo pro- stovoljno delo. -ik Kdaj bodo v Šoštanju dobili plavalni bazen ? Šaleška dolina je z regulacijo Pake izgubila dosedanje, naravne ipogoje ^ kopanje in edinole velenjsko je- je samcat objekt za kar dvajset tisoč prebivalcev. Prav zaito že vrsto v Šoštanju načenjajo vprašanje plavalnega bazena, ki je nujen tako 23 poletno razvedrilo kot za to, da bi ^Iska mladina velenjske občine vsaj ^. večini znala plavati. Tako pa je letošnja anketa pokazala porazno stanje, saj 63 odstotkov šoloobveznih otrok ne zna plavati. Vse kaže, da bo slednjič te plaval- ne suše konec, saj so delovni kolek- tivi v Šoštanju zbrali že dovoljna sredstva, prav tako pa so Soštanjčani prijpravljeni sodelovati s prostovolj- nim delom. V pomladnih mesecih je že tekla beseda o lokaciji ter dokonč- ni izdelavi načrtov, vendar pa na sa- mem pragu sezone ni nič več slišati, da bi se kakorkoli premaknilo dalje. V zadnjem času je celo dokaj raz- širjena uradna itajna, da -bržčas ba- zena ne bodo gradili v Šoštanju, tem- več naj bi ga gradili v Velenju. Do sem je vse razumljivo, razen s postavko teinveč, ki naj bi se glasila tudi. Jasno pa.je, da Velenje ima je- zero z improviziranim bazenom in sedaj celo obsežno plažo, medtem ko v Šoštanju praktično nimajo nič in tudi ne bodo imeli, če si ne bodo zgradili. In slednjič še to: denar so prispevali delovni kolektivi — sMad je torej ustvarjen, ljudje pripravljeni sodelovati in ob item je bržčas kar umestno vprašanje: kdaj bodo v Šo- štanju dobili plavalni bazen? in ali je prav, da lokalne težnje ovirajo pripravljenost občanov pri izgradnji objektov za prepotrebno rekreacijo našega delovnega človeka. -ik Gibanje prebivalstvi |Brežice v fasu od 15. do 21. junija je bilo na področju matičnega urada Brežice rojenih: ^ dečki in 5 deklice. Porok ni bilo. Umrli so: KRAMBERGER Vinko, inv. apokoj. iz Crna 19, star 96 let. NOVAK Karol. kmetovalec iz Šentlenarta 97. star il let. GODLER Alojz. inv. upok. iz Bu- iioška 17, star 60 let. ŠKALER Franc, de- lavec iz Harmice žl, star 48 let. UREK Marija, kmetovalka iz Vrhjega 1, stara 74 Laško Matičnih dejstev območja občinskega ob- činskega ljudskega odbora Lgško v prete- klem tednu. Poročili so se: Plestenjak Jože, uslužbenec iz Bizovika pri Ljubljani št. 16 in KOBILICA Angela, pletilkn iz Bizovika pri Ljubljani št. 16. SKET Janez, uslužbenec iz Celja, Cuprijska št 14 in LES Verica, uslužbeaika iz Celja, Dečkova 52. FLORJANC Mirko, strojni teh- nik \i Trbovelj, Vodenska 6 in ŠKARGET Doroteja, frizerska pomočnica iz Radeč št. 229. Umrli so: MARTUN Jožefa roj. AŠKERC, stara 78 let. upokojenka iz Laškega št. 228. PLAZNIK Franc, star 82 let, kmet iz Debrega št. 9. K.NEZ Jože, star 85 let, upokojenec iz Strm- ce št. 59. 'Rodili so se: SEV>iEK Gabrijela iz Rečice št. 126-a je rodila hčerko Tatjano. JELENC Ana, kme- tovalka Iz Paneč je rodila sina Vida. Gn- CEK Terezija, posestnica iz Lahovgrabna 47 je rodila hčerko Vido. Šentjur pri Celju v preteklem tednu so se dogodila na ob- Biočju matičnega urada oziroma občine Šent- Jir pri Celju naslednja matična dejstva: Umrli: SEBIC Antonija, upokojenka iz Vodruža U stara 78 let. Poroke: Recko Janez, delavec iz Jelc 3 in HRAST- ¦^IK Ljudmila, poljedelka iz Slivnice 5. Rojstnega primera ni bilo. Žalec ^^Matlčna dc(jstva v času od 16. junija do —¦junija 1965 na območju občine Žalec. Pfimerov rojstva ni bilo. Poročili so se: kRT Frana, avtomehanik, Andraž nad '^?l«lo 25 in FRANKO Antonija, gospodi- nja. Šempeter v Sav. dolini .št. 115. ŠPORN if^- poljedelec, Parižlje št. 20 in LENOV- i'-'^ Stanislava, uslužbenka, Podgorje pri, ^etusu št. 2. JAN Ivan, mizarski pomočnik, iJPJe št. 52 in JOVAN Marija, poljedelka, ''"Ke št. 38. Vmrli: SKERBEC Jožef, star 65 let, brez poklica ' ^"fuo-vanec), Pilštanj št. 49. I '^ItDVED Frančiška, roj. Pohlin, stara 68 ,,' po poklicu gospodinja, Zabukovica št. Upravičene želje Velenjčani se zadnji čas vse bolj zavzeto vprašujejo, čemu kljub pro- gramiranju bencinske črpalke v let- nem gospodarskem načrtu velenjske občme (lani in predvsem tudi le- Obeti Bizeljanom Bizeljanom in okoličanom se obe- tajo kar itri potrebni oibjekti: benzin- ska črpalka, stanovanjski blok z de- vetimi stanovanji in cesta od Bizelj- skega do Pisec. Trenutno so pa to žal še samo obeti. Bencinska črpalka bo vsekakor velika pridobitev za kraj in turizem. Ko too gotova, bomo lahko Bizeljani rekli: ne samo bizeljčan, ampak tudi benzin! Tudi z gradnjo stanovanjskega bloka še ni nič goto- vega, zato bomo raje do pričetka gradnje molčali. Pričeli bi že tudi radi z gradnjo ceste. Vsi odgovorni čakajo na načrt, ki ga pa še ni. Prebivalci že nestrpno čakamo za- četka gradnje in krajevni odbor SZDL obljublja, da bo to kmalu. Vsi pa želimo, da ne bi ostalo samo pri obljubah in da bi že kmalu bili priča prvim uspehom. Bik tos) zaenkrat še ni prišlo do realiza- cije. Število lastnikov motornih vo- zil je kar v zadnjem letu visoko po- raslo, poleg tega pa je Velenje kot turističen kraj vse bolj zanimiv in tudi obiskan od vse večjega števila domačih in tujih turistov. Žal pa so vsi vezani na bencinsko črpalko v 6 km oddaljenem Šoštanju. Ker bodo Velenjčani letos znova s prostovolj- nim delom podarili svojim najmlaj- šim kar tri pomembne objekte, si že- lijo, da bi vsaj do jeseni dobili ben- cinsko črpalko, ki je bržčas bistve- nega pomena za turistični center. GVIDO MRAZ PREDSEDNIK DPM V KONJICAH Na prvi seji novega občinskega odbora Društva prijateljev 'mladiine v Slov. Konjicah so za predsednika izvolili tov. Gvida Mraza, ki je že doslej vodil pripravljalni odbor tega društva. Za podpredsednico pa so izbrali tov. Nanoko Ravnjak, tajniš- ke posle pa bo opravljala tov. Her- mina Leva. L. Gradbeno podjetje »Vegrad« letos pospešeno gradi družinska stanovanja za prodajo. Na prostoru med železnico in novim Velenjem gradijo kar tri 17-torčke. Na sliki delavca, ki delata stebre za betonske plošče. Doslednost okrajne meje Tovariš urednik, čutim dolžnost, da napišepi nekaj o skrbi cest na območju sevniške ob- čine, ki je v letošnjem letu bila pri- ključena celjskemu okraju. Gre za cesto Radeče—Loka—Breg—Sevnica, ki je žal ostala pod cestno upravo v Novem mestu. O tej cesiti je vaš ča- sopis že nekajkratd poročal, posebej o provizoričnem mostu preko usedle zemlje. Žal pa je stanje že tri leta nespremenjeno. Gramoza za to cesto ni in ni; iznajdljivi cestar tovariš Prašnikar se nekako znajde in tudi brez gramoza maši velike jame, to- da zadnji nalivi so znova močno na- čeli cesto in vse kaže, da bo pod tak- šnim oskrbovanjem ta cesta kmalu neprevozna. Seveda ni to osamljen primer, kajti podobno se godi vsem cestam v občinah Sevnica, Krško in Brežice, kajti cestna uprava v No- vem mestu skrbi v glavnem le za ceste, ki so ostale pod ljubljanskim okrajem. Prav zato apeliramo na cestno upravo v Celju, da posreduje pri cestni upravi v Novem mestu, kajti stanje na cestah je več kot kri- čeče. S. S. Knjižne nagrade za najboljše naloge Komisija za poklicno iismerjanje pri zavodu za zaposlovanje delavcev v Slov. Konjicah je pred kratkim ocenila najboljše naloge: »O izbiri poklica,« ki so jih napisali učenci 8. razreda osnovnih šol na območju konjiške občine. Sklenila je^ da bo- do vsi učenci, ki so napisali naloge, dobili primerne knjižne nagrade. Te jim bodo razdeljene še pred zaključ- kom tega šolskega leta. L. PRVI DOPUSTNII^I V FIESI Ta leden so velenjski radarji začeH od- hajati na letni dopust v svoj počitniški dom v Fiesi. Izgleda, da so že vse izmene po- polnoma zasedene, čeprav lahko dom sprej- me okrog 150 ljudi hkrati. Dom velenjskih rudarjev v Fiesi je po svoji arhitektonski vsklajenosti pravcata posebnost ob sever- ni jadranski obali, prav tako pa je po svoji opremljenosti in funkcionalnosti na- ra\nost čudovit. Še prijetnejši pa bo po- letni oddih, ko bo popolnomai dokončana restavracija s samopostrežbo, kar bo ob- enem omogočilo dopust večjemu številu dopustnikov, kujti s tem v zvezi je tudi dograditev srednjega trakta počlitniškega doma. „GOSTINSKE USLUGE" »Gostinske usluge« so popol- noma dojemljiva oznaka za vse to, kar gostinstvo nudi posa- mezniku ali celoti; je torej splošen pojem dobrih ali sla- bih strani našega gostinstva, ki se še marsikje bori z najosnov- nejšimi težavami, kot so: vljud- na in hitra postrežba, zadovo- ljitev človekovega okusa itd. Toda ne, nismo se razumeli! Ste že kdaj slišali za »gostin- ske usluge«. Takole mimogrede ujamete dialog na dostojni vi- šini. Blagajničarka v hotelu: »Ali boste takoj plačal ali izstavimo račun na vaše podjetje?« Trgovski potnik: »Račun? Hm! (čez čas). Nobene specifi- kacije! Pišite »gostinske uslu- ge« toliko in toliko.« Druga slika: namesto trgov- skega potnika zaslišimo pred- stavnika delovnega kolektiva. Tovariš, ki je spremljal to ali ono delegacijo: »Le kaj se bo- ste trudila, da bi posebej še enkrat pisala račun za vsako stvar, napišite kar »gostinske usluge«. Od hotela do hotela, od gosti- šča do gostišča vsepovsod sa- mo »gostinske usluge«, kadar devljemo pod zob in na zob z družbenimi sredstvi. In še vljudnost: le kaj bi imeli go- stinci več dela in se trudili, da bi tudi v podjetju in ustanovi morali prebirati dolge sezname jedil in pijač, če lahko magič- na beseda »gostinske usluge« toliko in toliko rešuje celotno zadevo. In ker sem radoveden, sem povprašal dobrega gospodar- stvenika, kaj meni o gostinskih uslugah. Takoj je dojel in me zavrnil. »Na, ta je pa lepa. Ali živiva v modernem času? Ti ni jasno, da je poveličevanje malenkosti stvar preteklosti. In naš jezik : saj veš, težimo k temu, da z eno besedo povemo čim več, čim obširneje, časa nam pri- manjkuje pa bi se vrteli okoli nepomembnih številk iz jedil- nih listov.« Potrepljal me je po ramenu in peljal v bljižnji hotel, kjer sva kljub pomanjkanju časa napravila lepo seštevanko pod šifro »gostinske usluge« iti ^va se začuda menila o vseh drob- nih stvareh s točno preciz- nostjo in celo razvlečnostjo. In ko sem sam občutil slast- nost in tečnost »gostinskih us- lug«, sem se zaklel, da bom tudi v družinskem proračunu uve- del novo postavko: »gostinske usluge« ter s tem, da povedi s prijateljevimi besedami, »ženi zamazal oči«. Lahkovernei Ze 19 žrtev velenjskega jezera V nedeljo dopoldne so slednjič po 13-dnevnem iskanju vendarle našli drugo letošnjo žrtev velenjskega je- zera. Tako se 'je število vseh pone- srečencev-utopljencev povzpelo v zadnjih desetih letih že na 19 ali kar za osem več kot v tem času v rudni- ku lignita Velenje. To število bi moralo'biti zelo re- sen opomin, da je reševalna služba na jezeru, ki je izredno obiskano, ne- odložljiva nuja, ki je ne moremo gledaiti zgolj skozi dinar. Prav zadnja dogodka izpred štirinajst dni to po- trjujeta, saj so v obeh primerih bili prisotni plavalci, ki so videli utap- ljajoče, a niso zmogli dovolj hrabro- sti, da bi s prisebnostjo reševali člo- veška življenja. Stvar je pravzaprav dobila še bolj neresno obeležje z ustmeno prepo- vedjo kopanja s strani sanitarnega inšpektorja, kar je vodilo obrtno-ko- munalni center s temu, da so na več mestih dali table o prepovedi kopa- nja. Toda, ker kljub potapljačem ni- so našli utopljenca, so tako gostinci kot uslužbenci obrtno-komunalnega centra kar mirno gledali na samo- voljno odstranitev table s prepovedjo ter niso več ustmeno opozarjali sku- pine dijakov, ki so dan za dnem v velikem številu prihajala na velenj- sko jezero ter se kopale. -že Na sliki: nova plaža ob velenjskem jezeru stran 12 CELJSKI TEDNIK Številka 25 — 28. junija ig^. Park za zdraviliščem dobiva novo podobo PREDSEDNIK LAŠKE OBCINE LJUBO ZELIC: Dokončna rekonstrukcija industrije ENA GLAVNIH NALOG OBČINSKEGA SEDEMLETNEGA PLANA Naš sodelavec je pred občinskim praznikom laške občine obiskal predsednika občinske skupščine Ljuba Zeliča in mu postavil dve vprašanji, ki se nanašajo na sedemletni perspektivni plan razvoja v njihovi občini. Tovariš Zelič je nanje takole odgovoril: KAKO POTEKAJO PRIPRAVE ZA SESTAVO SEDEMLETNEGA PLANA V NAŠI OBCINI? , Talco kot-v merilu celjskega okraja tudi v laški oibčini pristopamo k iz- delavi predloga sedemletnega plana za obdobje 1964—1970. Pomembnost in obsežnost te naloge ter sorazmer- .no kratek čas, ki nam je na razpo- lago, zahtevajo dobro organizacijo dela ter intenzivno sodelovanje vseh organov in posameznikov, ki glede na svoje delovno področje ali stro- kovno usposobljenost lahko prispe- vajo h kvalitetni obdelavi in prouče- -vanju-skupnih- in- posameznih prob- lemov našega razvoja. Kot organizator dela in koordina- tor' med posameznimi sestavljale! plana je imenovana posebna komisija pri občinski skupščini, v kateri so poleg določenih strokovnjakov tudi predstavniki družbeno-političnih or- ganizacij. Težišče dela na pripravi predloga občinskega sedemletnega plana 'je na izdelavi nekaterih splošnih oziroma predhodnih študij ter na izdelavi program.ov razvoja posameznih go- spodarskih področij in družbenih služb. Vzporedno z delom na občin- skem perspektivnem planu pa se mo- ra pričeti tudi delo na sestavi per- spektivnih planov delovnih organi- zacij. Zato računamo že od vsega za- četka z njihovim intenzivnim sode- lovanjem pri tej veliki nalogi. Neka- tere gospodarske organizacije so s so- delovanjem svojih gospodarskih združenj že napravile prve osnutke plana za prihodnjih sedem let. Poleg programov razvoja posamez- nih področij bodo izdelane nekatere posebne študije, v katerih bodo ob- delani nekateri ptoblemi podrobneje, tako da ibomo na osnovi teh študij in analiz realnejše in smotrnejše pred- videvali razvoj določenih področij v prihodnjem obdobju. Posebne študije in analize bodo naslednje: kooperacija v lesno-pre- delovalni industriji, možnosti razši- ritve družbenega sektorja v kmetij- stvu, davčna politika na vasi in pro- blematika višinskih kmetij, gojenje in pospeševanje gozdov in mesto tu- rizma v gospodarskem razvoju s po- sebnim poudarkom na zdraviliški, iz- Pri vsem tem delu pa bomo upo- rabljali tudi študije in gradivo, ki je bilo izdano v preteklem obdobju in ki obravnava probleme razvoja po- sameznih gospodarskih in družbenih področij. Nejasne perspektive Okrog laiške zdraviliške zgradbe so tako rekoč vse spreminja. Tam", kjer so se še do nedavna dvigali kostanji, urejajo sodoben park. Le-tosra bodo v celotni dolžini na- suli čez meter visoko, kar bo ter- jalo okro? 16 tisoč kubičnih metrov in.aterin]a. Pole? investicij za neka- tera notranja dela bo o.bnova parlka v letošnja fazi veljala preko 30 mi- lijonov dinarjev. Park sam je iz- rednega pomena, saj je vezan na osihoterapijo. pa tudi na terapijo. V njem bo zato posebna asfaltna steza, ki bo omogočala hojo. \adaljnji perspeiktivni program razvoja laškega zdravilišča pa pred- ^''!deva predvsem rekonstrukcijo glavne zgradbe (ta je stara 109 let), modernizacijo kopaliških naprav in rlrugih objektov, dograditev nove kuhinje in jedilnice, novega ter- malnega bazena ter 180 ležišč (eno in dvoposteljne sobe). Poleg tega so predvideni novi ambulantni prostori, adaptacija gospodarskega poslopja ter gradnja ekspresnega motela s 16 tujskimi sobami in 10 garažami. Vse investicije bi veljale milijardo dinarjev. Toda tu se stvar zaplete, kajti vprašanje investicij ni rešeno. Ni namreč lastnih sredstev, niti kre- ditov. Normalno bi bilo, da bi bili v strufkturi cene zajeti tudi skladi, venidar tu teh ni. V. delitvi dohodka so skladi udeleženi le s tremi od- stotki. S tem pa je mogoče pokriti le del anuitet. Čeprav ta problem ni le laški, marveč ga srečujemo v domala vseh zdraviliščih, pa bo vsekakor terjal ustrezno rešitev. Okrajni zavod za socialno zavaro- vanje je doslej pokazal razumeva- nje z dotacijami v višini 60 mili- jonov dinarjev, vendar so bila ta sredstva namenjena medicinskemu poslovanju. Kako neizogibno pa bi bilo najti določen investicijski iz- hod tuidi laškemu zdravilišču, kaže že samo dejstvo, da prihaja v zavod okrog 30 napotnic dnevno in da ča- kajo bolniki »v vrsti« po več me- secev. Medtem ko naj bi nastanit- veni standard v sklopu razvojnega programa zagotovil 7.5 kvadratnih metrov prostora za vsako posteljo, vladajo v tem pogledu že cleset let nenormalne razmere, kajti v posa- mezne sobe je bilo nujno nameščati še dodatna ležišča. Poseben problem je tudi v razdrobljenosti prostorov, namenjenih delovni terapiji itd. GIlede na to, da ima laško zdravi- lišče širši značaj, saj zajema velik del Hrvatske in drugih republik, občina seveda za investicije ne mo,- re biti kdove kako zainteresirana, pričakovati je torej, da se bo našla neka perspektivna rešitev v širših okvirih. To naposled opravičuje specifičnost ustanove kakor tudi so- lidna struktura zdravstvenega kadra, saj sodi ta z 32 zdravstve- nimi doilavci med kadrovsko visoko razvita zdravilišča. dhr Stane Jurko O tovarni in njenih uspehih Tekstilna tovarna Volna v Laškei bo ob koncu tega meseca poslala pi vo pošiljko blaga v Sovjetsko zvezt S tem, menijo, se bo tovarna pridru žila našim izvoznikom, kajti v pod jetju si prizadevajo, da bi svoj izv< usmerili tudi v druge države. Kako je v razgovoru dejal Stane Jurko, organizacijsko kadrovskega sektorjj so za to možnosti kljub močni rhe^ narodni konkurenci. Te pa v pi5| vrsti zagotavlja 'to, da se je kvalitel izdelkov laške tovarne v zadnj« času močno izboljšala in ker tudi sicc vsaj letos ne bo težav glede doba\ kvalitetnih surovin. Tudi plasman izdelkov na domi čem trgu poteka brez težav, saj j že 90 odstotkov celoletne letošnj proizvodnje tako rekoč prodane. I: delkl laške Volne so namreč na ju goslovanskem trgu iskani prav zara di svoje kvalitete, poleg tega pa pc svečajo tovarni posebno skrb njih< vi, da tako rečemo, sezonski aktua nosti. V Volni bodo letos povečali proi; vodnjo na milijardo 400 milijone dinarjev, medtem ko je lani znašaJ nekaj čez 900 milijonov. Pri tem gi v prvi vrsti zasluga surovinam ki kor tudi okoliščini, da je strojni par stekel v celoti. Tovarna sicer ni bil v kakšni rekonstrukciji, vendar s postopoma nabavljali stroje. Ce 1 hoteli osvojiti še proces tekočega tn ku, pa bi seveda morali zgraditi s nekaj objektov. Investicijski elabon je sicer v delu, upoštevati pa bo m( ral pr^vsem za tovarno nenavadn konfiguracijo tal. Nekoč sta bili nan reč na tem prostoru dve privatni tc varni, kar ob združitvi ni ostalo bre ^»sledic. Te so zlasti v razdroblj< nosti. Po načrtu bi tako v apodnjei koncu postavili tkalnico, ki je zdi deljena, s tem pa bi predilnica d< bila zgornje prostore. V Volni, kjer je zaposleno okrc 500 delavcev, pretežno žena, so usl rezno proizvodnim uspehom prilag'. dili tudi delitev dohodka; letos prt sega gibljivi del osnovne postavke z 20 odstotkov. Poleg skrbi, ki jo p< svečajo pcgojem na delovnem m< stu, skrbijo tudi za rekreacijo člane kolektiva. Njihov jjočitniški dom Piranu je zaseden od 20. maja d 15. septembra, podjetje pa da vsi kemu članu 500 din regresa. Kakor /povzemamo iz razgovora Stanetom Jurkom, so v Volni tu« resno pristopili k izdelavi svojeg statuta; ta je v glavnem že pripra^ Ijen, sprejeli pa ga bodo, ko bod znani še nekateri predpisi. Vsekakc do konca leta. dbi Bivši borci in aktivisti odlikovani v laški občini je še mnogo obča- nov, ki so aktivno sodelovali v NOB ali pa so borbo proti okupatorju ma- terialno podpirali, pa doslej še niso prejeli priznanja. Občinski odbor ZB NOV je vse ta- ke primere lani obravnaval in pred- lagal več sto nekdanjih borcev in ak- tivistov za odlikovanja. Na ukaz predsednika republike Jo- sipa Broza Tita so pred kratkim od- likovali 467 borcev in aktivistov. Os- novni organizaciji ZB NOV Laško in Marija gradeč sta odlikovanja pode- lili že preteklo soboto. Svečana pode- litev je bila v dvorani gostišča Hum v Laškem, udeležilo pa se je je več sto Laščanov, članov ZB. O pomenu slavja je spregovoril predsednik ob- činske skupščine Ljubo Zelič, ki je vsem odlikovancem toplo čestital, moški pevski zbor Svobode iz Laške- ga pa je izvedel program partizan- „^Hh pesmi.. . _ ....... T, K, Prebivalci laške občine praznujejo Ker je bilo področje laške občine, predvsem pa gornji clel Rečice, prav primemo za ilegalno delo prvobor- cev, se je tu že v prvi polovici 1941. leta zbralo precej organizatorjev obo- rožene vstaje, med katerimi so bili tudi Vrunč-Buzdo, Tone Grčar in drugi. Proti koncu 1941. leta se je tu zadrževal tudi Sergej Kraigher. Ile- galci so se' čez zimo naselili kar po kmetijah. Vse do druge polovice 1942. leta sem ni zašel nemški ško- renj. Borci revirske čete so izdelali na- črt napada na rudnik, predvsem so se hoteli polastiti rudniškega razstre- liva, ki so ga nujno potrebovali za miniranje raznih strateško važnih objektov. Poleg tega so hoteli priti tudi do živil, te'kstilnega blaga, obut- ve itd., pri čemer naj bi industrijski straži ocJvzeli orožje. Po dobri pripravi, saj se je je ude- ležil tudi sam stražar, je akcija na rudnik v noči od 1. na 2. julij v ce- loti uspela. Napad so izvedli brez večjih izgub, edina žrtev je bil Ja- nez Butja, ki je padel pri osvajanju rudniške direkcije. Parti2:ani so prišli ob tej priložnosti do potrebnega raz- streliva, odpeljali so precejšnje koli- čine tekstilnega blaga in živil, indu- strijski straži pa so odvzeli orožje. V spomin na ta uspeli napad pra- znujejo prebivalci laške občine od 1953. leta dalje vsako leto 2. julij kot svoj praznik, ki ga vselej zdru- žujejo z novimi delovnimi zmagami. T. K. Prva ocenjevalna vožnja v Laškem Ob sodelovanju občinske komisije za varnost prometa .združenja šofer- jev in avto moto društva so preteklo nedeljo izvedli v Laškem prvo oce- njevalno vožnjo motornih vozil. Tek- movalci so startali v Laškem, voali so skozi Rimske Toplice, od tu po dolini Gračice do Mišjega dola pri Jurkloštru, pa »preko vrha in Lahom- ndga v Tevče. Za tekmovanje se je prijavilo 13 avtomobilistov in 14 motoristov. Oce- njevalna komisija je ob upoštevanju mnenj številnih sodnikov, ki so bili razporejeni vzdolž proge, določila za zmagovalca avtomobilista Toneta Magriča iz Celja, ki je imel le eno kazensko točko. Na drugo mesto se je uvrstila Marta Zor z dvema ka- zenskima točkama, na tretje mesto pa Jože Karletec z osmimi kazenski- mi točkami. Med motoristi je bil prvi Jože Go- louh, sledila pa sta mu Milan Ocvir'k in Miro Malgaj. Vsi trije so imeli le po eno kazensko točko. Po končanih vožnjah so tekmoval- cem razdelili praktične nagrade, zmagovalni ekipi iz Laškega pa je predsednik občine Ljubo Zelič kot pokrovitelj prireditve izročil prehod- ni poikal. Tekmovanje je po zaslugi organizatorjev odlično uspelo. T. K. Kako podaljšati sezono Turizem in gostinstvo v Laškem pravzaprav ne preživljata kakšnih večjih problemov. Takšna je vsaj os- novna misel, ki jo je v razgovoru iz- razil direktor gostinskega podjetja »Savinja-« v Laškem Franjo Jelen. Kakor meni, je največji problem v tem, kako pocialjšati turistično sezo- no, da se ta ne bi začela šele julija in končala avgusta, marveč da bi trajala nekako od maja do oktobra. Za to v Laškem že zdaj obstoje po- goji. Morda bo v tem smislu lahko kaj več storila turistična pisarna, ki jo nameravajo odpreti, saj je turi- zem pogosto odvisen tudi od propa- gande. Doslej je bila namreč ta plat prepuščena hotelu »Savinja«; turi- stična zveza je izdala en sam pro- SF>ekt Laškega in Rimskih Toplic„ kar je seveda malo. Na vprašanje, kakšen turistični promet pričakujejo letos in kolikšne so zmogljivosti, je Fraiijo Jelen od- govoril: — Medtem ko smo lani dosegli okrog 8000 nočitev, od tega 40 od- stotkov tujcev, jih bo letos precej več, saj so se nočitve tujih gostov dozdaj povečale že za 20 odstotkov. Tako so za julij in avgust že skoraj vse rezervirali Avstrijci, Nemci, Ita- lijani in tudi domačini, ki se hodijo sem zdravit že več let. Glede na to, da je laški turizem dobil od osvobo- ditve vsega kakšnih 15 milijonov di- narjev kreditov in smo vse ostalo uredili iz lastnih .sredstev, so razme- re še kar zadovoljive, čeprav bi bilo seveda treba še marsikaj storiti. Ta- ko imamo v prenovljenem hotelu »Savinja« 50 ležišč, okrog 65 pa jih je pri zasebnikih. Poleg tega imamo okrog 100 ležišč v Rimskih Toplicah, od tega 40 v gostišču in 60 pri za- sebnikih. Vendar pa bi bile potrebne večje investicije prav tu — zaradi termalnega bazena. V splošnem bi potrebovali še kakšnih 50 ležišč. Pri vsem tem so edini večji prob- lem le penzionske cene, s katerimi bodo DO mnenju direktorja Jelena težko shajali — v glavnem zaradi podražitve mesa — ki pa jih spričo tega, da so bile že objavljene, ne b^- do mogli popravliati. dh** ¦ Franjo Jelen Tudi v Velenju primankuje pitne vode v vseh tistih krajih, kjer je bila v zadnjih letih izredno nagla stano- vanjska izgradnja, je prej ko slej prišlo do problema oskrbovanja s pitno vodo. Ta problem je izredno pereč v Celju, nič manj pa ga ne ob- čutijo prebivalci novega Velenja. Velenje oskrbujejo z vodo, ki jo za- jemajo v rudniku; leta 1918 so po vdoru vode uspeli zajeziti bazen tri- adne vode ter vgraditi sesalno cev — in tako je še danes ta notranji bazen preskrbovališče pitne vode naglo ra- stočih potreb. In ne le, da letno pri- dobi Velenje na desetine družinskih stanovanj ter se veča potrošnja in- dustrije in s tem nujno primanjkuje vode, temveč prav zadnje čase je vse bolj opazno nižanje nivoja vode v čr- palnem bazenu in je zato pritisk ta- ko minimalen, da že nekaj časa vf čina stanovanj ni večidel dneva oski bovana z vodo. Prav zato so "prejšnji teden ime posvet predstavniki industrije o cionalnejšem izkoriščanju vode. ^ bi na ta način pridobili vsaj nek^ količin več za gospodinjstvo. Pra tako pa razmišljajo, kako bi s financ nimi merami porabo nad 3 ali , kubične metre vode (z mnogo vi^ jimi postavkami) tudi v gospodinj stvu omejili odvečno potrošnjo. Načrti za nov vodovod, ki bo zbr^ tri velike studence pod Paškim Ko^ jakom, bodo do konca leta gotovi. T pa še zaenkrat ni rešitev in zat prav pospešeno z vrtanjem iščejo ve bazene triadne vode v rudnik^ q^evillca 25. — 28. jtmija 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 13 Kaj je s srednjevišinskim letoviščem za najmlajše Celjane? v četrtek zvečer je v Celje do potovala prva letošnja skupina otrok, ki so v celjskem počitniškem domu v Baski na otoku Krku preži- veli tri tedne prijetnih počitnic. Dan nato je odšla v Baško že dru^a izmena malčkov. Kot so nam povedali na občini, bo v Baski letos letovalo več sto otrok v petih izmenah. Vsako leto v času poletnih šolskih počitnic odpotuje iz Celja več izmen na letovanja v najrazličnejše kraje. Največ jih vsekakor sprejme Baška na otoku Krku, kjer preživijo otroci v lepo urejenem okolju veliko pri- jetnih ur. Kapacitete v Baski pa so mnogo premajhne, da bi sprejele vse tiste, ki so letovanja potrebni. Zato smo se tembolj začudili nad novico. da je dom v drugem obmorskem le- tovišču celjskih otrok — v Bakarcu. že prodan. Se lani je namreč dem v Bakarcu redno sprejemal svoje male goste. »Dom v Bakarcu je bilo treba pro- dati zato, ker je bil že močno dotra- jan«, nam je povedala tovarišica Da- na Kislingerjeva, referent za letova- nja pri celjski občini. »Ce bi bili že- leli dom popraviti, bi to zahtevalo kar preveliko sredstev. Ker pa je po- leg te:^a. tik mimo celjskega doma speljana še jadranska magistrala in so bili naši otroci tako skoraj vedno v nevarnosti, da ne bi postali žrtve velikega prometa na tej cesti, smo dom prodali in sredstva naložili v poseben sklad. Uporabili jih bomo ali za povečanje kapacitet doma v Baski, ali za ureditev srednjevišin- skega letovišča kje v bližini Celja, morda pa bomo kupili celo nov dom v kakšnem obmorskem kraju.« Tisti, ki so dom v Bakarcu že kdaj obiskali, se nedvomno s tem, da je bil dotrajan, strinjajo. Ce bi torej sredstva, ki smo jih za dom dobili, prav naložili, bi otroci ne izgubili prav ničesar. »Morda bi bilo najbolj prav,« je nadaljevala tovarišica Kislingerjeva, »če bi se ogreli za ureditev srednje- višinskega letovišča. S tem bi nam- reč rešili dokaj velik problem — kam s tistimi otroki, ki so letovanja sicer potrebni, pa zaradi bolezni ne more- jo na morje. Meni je najbolj simpa- tičen predlog, da ne bi kupovali no- vega doma, temveč da bi najeli kakš- no primerno zgradbo. S tem ne bi bili vezani samo na en kraj, pa tudi stroškov bi bilo verjetno manj.« No, letos bo v Baski letovalo 480 otrok od tretjega do trinajstega leta starosti. Od tega jih bo 70 »prispe- vala« Emajlirka, tako sta določila komisija za počitniška letovanja i. svet za varstvo družine. Ti otroci s socialno ogroženi, za letovanje pa sc jih predlagale stanovanjske skupno- sti. Le'jois se je letovanje nekoliko n':dražilo. Medtem ko je lani trite- densko bivanje otroka stalo 10.800 dinarjev, so letos stroški narasli že na 12.000 dinarjev. Poleg socialno ogroženih otrok letujejo v Baski tudi ostali otroci; seveda pa njihovo bi- vanje v letovišču plačajo starši. Prav te dni smo dobili obvestilo, da se druga skupina otrok v Baski prijetno počuti in da so vsi dobre volje. Ce bo tudi s prihodnjimi izmenami tako, bomo letošnjo počitniško sezor^o^ — . seveda velja to samo za letovati^'*- najmlajših — v redu zaključili. -ij Včasih je že kar čudno, kako otroci radi jedo, če ne sedijo sami za mizo. No, tudi na letovanjih je tako. Krožniki so tako hitro prazni, da bi bila verjetno marsikatera mamica več kot začudena. JAGODE Na žalost .sezona japtod ne traja dolgo — samo kakšen mesec dni. Zato izkoristile ta kratek čas in na mizo čimvečkrat postavite to čudovito sadje. Mnogi se navdušujejo za jagode samo s sladkorjem ali smetano. Poznamo pa toliko načinov serviranja tega okusnega, dišečega sadja. Lahko jih porabimo za kolače, za sladoled, za kreme, sadne solate itd. Vse to je odvisno od okusa, spretnosti gospo- dinje in seveda od njenega časa. Ce boste jagode v vodi predolgo pustili, bodo Izgubile sivoj značilni vonj. JOprati jih je treba hitro in ne pod močnim cur- kom vode. Servirajte jih šele takrat, ko so ' posušile in ko ste jih poškropili z limo- ninm sokom. Le-ta bo okrepil vonj sadja in ola.^ial ])rebavo. S čvrstimi jagodami lahko dekorirate katero koli slaščico, meh- ke pa uporabite za kreme, sliid lede i;i podobne »zvarke«. ¦Pripravili smo' vam nekaj »jagodnih re- ceptov«. J.4GODNA KREMA- Potre'Mijemo 125 gramov sladkorja, dve jajčki, 250 gramov jagod in zvrhano žlico sladkorja. Sladkor, dva rumenjaka in jago- de dobro stepenio. Iz beljakov in sladkor- ja stepemo sneg in obe masi nalahno zme- šamo. Ce nimate hladilnika, kremo takoj servirajte, JAGODNI SUFLE Za jagodni sufle potr«bu,jenio pol litra mleka, 125 gramov sladkorja. 40 gramov ..škft^ne moke, 250 gramov jagod, tri m. %«WTakF. sok krhlja limone in sneg treh beljakov. Previiite mleko in sladkor ter pustite, da se ohladi. Stisnjene jagode pre- tlačite še skozi fino sito. ^ maso vmešajte stepene rumenjake, limcnf.v sik in sneg treh beljakov. Vse zmešajte z moko in se- lujte v posodo, ki ste jo dcbro namazali 7. maslom. Pecite okrog trideset minut do- kler sufle ne naraste in porumeni. Postre- zite takoj. JAGODNI VENEC F'otrebujemo 200 gramov moke. deset gra- mov kvasa, tri žlice vode, malo soli, dve žlički sladkorja, 60 dramov masla, 125 gra, mov sladkorja, velik kozarec vode, kozar- ček ruma, dve jajčki, 1 deciliter smetane in 509 gramov jagod. Moko stresite v posodo. V sredini pustite vdolbino in sesujte vanjo kvas pomešan z vodo. dve žlički ladkonja in malo moke. Kvas pokrijte z moko in pustite, da stoji ckiog 20 minut na toplem prosom. Zatem d(>dajte stopljeno maslo, dve žlici tople vo- de in stepena jajčka. Nato hitro napravite testo, ki pa mora bit! zelo mehko in se ne ¦ir.io oddajati od prstov. Vse skupaj polo- žite v nameščen kalup — v tistega, ki ima v sredi izboklino in v katerem po navadi pe'-emo kugl'fe ter pustite, da nekoliko kipne. Pp( ite \ srednje vroči pečici štiri- deset do petinštirideset minut in ga takoj, ko malo zarumeni, pokrijte z namaščenim papirjem. Ko kolač stresete iz kalupa, ga poškropite s sirupom, ki ste ga napravili iz vode. ruma in sladkorja. Kolač naj vpije vso tekočino. Pustite ga, da se ohladi, nato pa vdolbino napolnite z jagodami, ki ste j !i pr.sladkali. Jagode razporedite tudi po robu krožnika, mednje pa dodajte kupčke sladke smetane. UTRUJENOST utrujenost je normalna reakcija organizma na prekomerno delo. Manifestira se s celo vrsto več ali manj očitnih znakov. Prvi znak utru- jenosti je nedvomno nugodno teles- no ipočutje, seveda pa je to odvisno od moči karakterja vsakega posa- meznika. Drugi znaki pa so zmanj- šanje sposobnosti za delo, zmanjša- nje pozornosti in koncentracije itd. Ce utrujeni delamo še naprej, to za- hteva od organizma močno povečan napor, tako duševnih kot telesnih sposobnosti. Delovno sposobnost lahko izbolj- šamo na najrazličnejše načine. Po navadi so lepi delovni rezultati že sami dovolj velika vzpodbuda. Na boljšo delovno sposobnost pa vpliva- jo tudi zadovoljstvo pri delu, pri- prava dela, trening in še številni dru- gi ipogoji, kot so higienski delovni pogoji, način prehrane, način življe- nja itd. Mnogi ljudje so prepričani, da dela ni treba deliti na »fizično« in »um- skcH< delo. Pri vgakem fizičnem delu igrajo odločilno vlogo tudi intelek- tualne sposobnosti. Pa tudi intelek- tualno delo zahteva določen napor mišičevja. Treba je torej ločiti delo z več ali manj fizičnih in intelektu- alnih naporov. Različne zaposlitve zahtevajo različne kombinacije obeh. naporov. Seveda pa je vse to nemo- goče oceniti količinsko, na primer z grami. Kako se utrujenost pravzaprav po- javi? Strokovnjaki še do danes niso do podrobnosti ugotovili, kako je s tem. Nekateri so mnenja, da se v or- ganizmu ustvarja tako imenovana »snov utrujenosti«, ki se potem iz enega mesta v telesu prenese na vse telo. Utrujenost, ki je nastala zaradi dela, se razvija v skladu z vrsto de- la. Delo delimo na statično in dina- mično. Poglejmo, kakšen je njun efdkt! Dinamično delo opravljamo s številnimi gibi in mnogo manj utru- ja od statičnega dela, ki ga oprav- ljamo na mestu. Delo v klečečem ali pripognjenem položajiu pa utruja še bolj. Kaj pa utrujenost samo enega dela telesa? Ce opravljamo delo, pri kate- rem se razgibava samo en del telesa, se ta, razumljivo, prej utrudi. »llo- kalna utrujenost se torej pojavi sa- mo na določenem delu telesa, med- tem ko splošna utrujenost nastaja po navadi zavoljo psiholoških razlo- gov. Maneken Ni še dolgo tega, ko je izšla šesta številka slovenskega modnega časo- pisa »Maneken«. Številka je natisnje- na v znamenju vročih poletnih dni in prinaša nekaj prikupnih modelov za počitnice. Tudi tokrat so v »Ma- nekenu« odlično zastopani domači proizvajalci tkanin in konfekcije, ki v nekaterih pogledih prav nič ne za- ostajajo za inozemskimi. Kar dve strani šeste številke »Manekena« sta posvečeni modernim'pričeskam, osta- pa stalnim rubrikam. Tako lahko *udi tokrat preberemo »Modnega ku- ''irja«, nasvete o tem. kako prenese- J^o v stanovanje košček narave, ka- •^0 se vedemo na taborenju itd. Cisto «a koncu pa je še nekaj uspelih skic za obleke mladih deklet. Tudi naš model je iz zadnje števil- ke manekena. Preprost in zanimiv vzorček blaga sta njegovi največji DROBNE IZ JERNEJA Pred meseci je v Jeirneju pri Lo- čah trgovsko podjetje »Dravinja« od- prlo ncvo trgovino. Prebivalci so jo čakali že štiri leta. Sprva so govorili, da bedo morali zaradi premajhnega prometa trgovino zapreti. Praksa pa je pokazala, da so te govorice neute- meljene, saj je promet zadovoljiv. IZ KONJIC Občinski komite ZKS v Slov. Ko- njicah je sklical skupno posvetova- nje vseh članov ZKS, ki delajo v raznih kadrovsikih službah in v komisijah za sprejem in odpuščanj • dolavcev pri organih upravljanja delovnih organizacij. Obravnavali so nekatere probleme kadrovs/ke poli- tike v občini. Na posvetovanju so ustano- vili tudi aktiv kadrovnikov ZKS pri občinskem koimiteju, za sekre- tarja pa so izbrali tov Toneta Let- narja iz usnjarskega kombinata »KONUS«. Pred dnevi je bila v Celju seja sveta za obrt in komunalo pri go- spodarski izbornici. Razen nekate- rih posebnosti o razvoju obrti v na- slednjem obdobju, so člani sveta razpravljali tudi o predlogu za zdru- "^'tov obrtnih podjetij Radio-val in Elektro-inatalacije v Celju. Kmetijska dela so zlasti na hme- ljiščih v teh dneh na višku. Hmelj dodatno škropijo, hkrati pa ga tudi že ogrebajo. Značilno za letos je zla- sti dejstvo, da se je uporaba meha- nizacije v zasebnem sektorju pove- čala skoraj za 35 odstotkov. Pn|alel|i ob kozarcu vina Sedela sta za mizo na gostil- niškem vrtu in pridno praznila kozarček. Dva prijatelja. Prijatelja? »Pij Janez!« je dejal starejši mlajšemu. »Precej časa je minulo od tedaj, ko sva takole skupaj po- sedala in premlevala spomine na preteklost. Grenka je bila.« Za hip sla obmolknila. »Se spominjaš Janez dogod- ka z Martinom? Dobro je pre- tental tistega švabskega žan- darja, kajne?« Janez je v dušku spraznil ko- zarec in z motnim pogledom zrl v tovariša. Le-ta mu je na- točil znova in ker je steklenica pokazala prazno dno, je naro- čil natakarici, naj prinese še liter. »Ne boj se Janez, plačal bom jaz. Za prijatelja sem priprav- ljen dati vse. Povrhu tega pa te tako dolgo niso odpustili iz bolnišnice, da sem te silno po- grešal. Zato se spodobi, da^to najino srečanje zalijeva.« Janez se je ob misli na bol- nišnico, na vse tiste skrbne ro- ke, ki so ga želele obvarovati pred alkoholizmom, trpko na- smehnil. Misli, čeprav utrujene od zaužite pijače, so se kar sa- me vračale nazaj v mladost. »Da, Martin,« je tiho sprego- voril. »To je bil fant. Moj naj- boljši prijatelj je bil in če na bi padel, bi mi bil to še sedaj. Poglej, če bi bil poleg mene sedaj Martin, bi mi prav goto- vo dejal: fant, pijače je že do volj. Zakaj si se zdravil? Mor- da zato, da boš sedaj spet laže pil? Martina ni in ...« Utrujeno je zamahnil z roko. kakor da mu je prav vseeno kaj se bo z njim zgodilo. Nje- gov pogled pa je zavit v moLno meglo iskal med ostalimi gosti na vrtu obraz prijatelja, ki bi mu iskreno stisnil roko in de- jal: »Fant, škoda te je, stopi s tega slepega tira, po katerem blodiš. Vzravnaj svojo hrbteni- co in ne kloni volji nekaterih navideznih prijateljev, postani spet takšen, kot si bil nekoč.« Da- Nezdravo okolje ubija mladega človeka Svetli so junijski dnevi. Polni na- smejanega sonca in blage božajoče toplote. V zelenicah plešejo raz- igrani ples pisane marjetice z ožar- jenim regratom in kot nebo sinjimi zvončnicami. Zunaj je zgodnje po- letje in zrak je poln vonja po prav- kar pokošeni travi. Lastovice hitro in drzno preletavajo ceste in trav- nik. Nato se hitro dvignejo visoko pod nebo. Mi smo pa v razredu. Sami no- vinci. Zbrali smo jih z vseh krajev Slovenije. Še enkrat se bežno ozrem v nasmejano naravo. Ni več časa. Pred menoj so mladi doraščajoči obrazi. Nad dvajset. »Vi ste?« »Tone Moder«. »Koliko razredov ste do- vršili?« »Tri...« »In vi?« »Janko Zapuščen«. Koliko razredov ste do- vršili?« »Samo štiri«. »In vi?« »Mar- tin Pozabljen«. »In razredi?« »Tudi samo štiri«. In v razredu se je javil le eden, ki je dovršil osemletko. Prišli so, da bi si končno le poiskali lepši kos kruha. Globoko v jami. Ob soju svetilk. In v potu svojega obraza. Kruh bo grenak, toda kos bo do- volj velik, da si ga bodo lahko de- lili. Doslej je bil za vse te tako tenak, da so se mu morali odreči. Poslušam njihove zgodbe, zgodbe sedemnajstletnih fantov in ni mi lahko. Sončno junijsko poletje se je spremenilo v mračno in otožno ... Tone Moder:, »Ze od šestega leta dalje sem pri drugih ljudeh. Poz- nam le mater. Dala me je drugim ljudem, bogatemu kmetu za pastir- ja. Tudi sama je služila. Zjutraj sem vstajal ob štirih. Gnal sem ..a pašo. Ko se je živina na pasla, se 'i se vrnil. Takrat je bilo pol osmih. Tekel sem v šolo. Tam sem zaspal. Učitelji pa so se jezili-« Danes je Tone v mladem mestu in želi nadoknaditi vse tisto, kar jc v rani mladosti zamudil. In Janko? Prav tako zapušCc! otrok. Živahne oči so odkrivale vso vedrino življenja: »Očeta ne poznam. Včasih mi jc mama o njem pripovedovala. Ne- kega dne je odšel in naju za vedno zapustil, f.fama pa se je poročila r. drugim moškim. Od takrat zame }ii več življenja pri mami. Očim me nima rad in kadar se napije, se mo- ram skrili pred njiin.« Tretji fa.il ima snet samo pet razredov, nezakonski sin. Četrti le štiri razrede. Do včeraj je bil hlapec. Hlapec od jutra do večera. Za kos kruha in tri tisoč dinarjev mesečno. Potem je vrsia takih, z nedoko čano osnovno šolo. Vsi sociabi, ogroženi. In največ takih, ki nimajo očeta. Le kam bi zašli, če hi jih naša šola ne sprejela? Pričeli smo se učiti. Njihovi svinč- niki so voljno zapisovali črke in v njihovih glavah je zorela nnsel: zdaj se moramo naučiti, sedaj mo- ramo poslati samostojni. »Obsojali so me, da sem len in nemaren. Najraje bi se razjokal. Toda bilo me je tako sram ...« Dovolj je zgodb. Sedaj moramo omogočiti vsem otrokom, da bodo zrasli v zdrave in sreč:ie ljudi. Zato je nujno, da okrepimo delo svetov za varstvo družine in otroka, okrepimo delo društev prijateljev mladine. Nujno bo čim pr^j pove- čati število socialnih delavcev. Nuj- no bo čim prej dobiti natančen pre- .gled nad življenjem in delom sle- lierne družine, šleheir.aga otroka. V velenjski občini so sc dogovo- rili, da bodo sklicali v juliju širše posvetovanje. Na njem se bodo po- govarjali o načrtnem delu z mladi- no, o pravilnem dn zdravem, usmer- janju naših, otrok. Prej ko. slej pa bo treba spoznati, da je vzgoja na- ših otrok dolžnost vse družbe! To rej ne .samo svetov z'a yars:vo dru- žine in otroka Jer šol, ampak tudi slehernega, podjetja. Še vedno mislim na fanta, ki pri- poveduje, kako ;e hlapčeval, vstajal ob štirih zjutraj in ni imel nikoli časa, da bi \se.'. učil. Koliko lepega otroštva so mu ukradli. Naša druž- ba mora take .pri;nere preprečevati. Naj zašije slehernemu otroku toplo sonce, naj osvetljuje njegovo živ- Ijensko pot. Otrok ne bo zagrenjen, ne bo dedič starega, senca prete- klosti. Bo nov, smel in svoboden človek. To bo mogoče le, če bo druž- ba v celoti nenehno skrbela za naš najdražji zaklad - ta otroka. stran 14 CELJSKI TEDNIK Številka 25 — 28, junija 1963 ' Mož S smokingom Stali so v bližini kavarne, kjer je bil tudi bar. Trije. Dve ženski in mo- ški. Dan je ipočasi ugašal in vzdolž ulice se je prelival vrvež. Od časa do časa je bilo slišati hihitaste smehlja- je, ki so pričali o tem, da bi nekdo utegnil zbijati šale. — Veš, Pepi, je rekla mlajša žen- ska, — midve bi šle v kavarno. — Prav, je rekel Pepi. — Potem lahko gremo še v bar. Iz kavaime v bar ni daleč. Ce vama je prav, toi se šel samo spreobleči. Bilo jima je očitno prav. Pepi je stopil v tramvaj (takrat so tod vozili še tramvaji). Kmalu je bil v svoji sobi. Tu se je najprej pogledal v ogledalo: na sebi je imel svetlo siv kamgarn; suknjič je bil v pasu močno opet in kratek, hlačnice malce široke, sicer pa na-' brušene kakor britev; pod vratom je na beli srajci čepel metuljček, kate- rega temna krila so bila povešena. — Nemogoče, si je rekel. — Popol- noma nemogoč. Takle, pa kavalir? Kako ves drugačen sem v smokingu! Cel ženin. Smoking res naredi člo- veka. Segel je po kovčku na omari in ga potrepljal po odrgninah. — Samo, t>rijateljček, si je rekel, — v smokin- gu vendar ne moreš na ulico? Si že videl koga, ki je v smokingu hodil po ulicah? Saj bi se mu smejali! Nekaj časa kasneje je tam, kjer se je bil ipoprej 'povzpel na tramvaj, spet izstopil. V rokah je držal kov- ček. — Do kavarne, je rekel vozniku 4vigala. — Je polna? — Se kar, toda kak prostor se bo pa že našel. — Poslušajte, je rekel Pepi, vtem ko se je pred ogledalom spravljal v red, — jaz bi rad pravzaprav v bar. — To je pa meni popolnoma vse- eno, je odvrnil voznik dvigala. — Pri- tisnem samo na en gumb više, pa sva tam. — Že, že, je povzel oni, — toda malce nerodno je. — Bežite no, zakaj bi bilo pa ne- rodno? Malenkost. — Mislim, zaradi tega kovčka. Ali veste, je tu kje kakšen prostor, kjer bi se človek lahko spreoblekel? Voznik dvigala je presenečeno ob- stal: — Kaj pravite? Da bi se spre- oblekli? Kje? Tukaj? Tukaj se pa že ne boste mogli spreobleči! Zakaj se pa niste doma spreoblekli? — Pravega sem vprašal, je pomis- lil Pepi. — Kavarna, je rekel voznik dviga- la. — Bosite tu izstopili? Pepi je pustil svoj kovček pred vhodom v dvigalo ter se prerinil med mizami na drugo stran kavarne. Tu je z lahkoto našel obe ženski. — Kaj se nisi spreoblekel? je rekla prva. — Bi šli zdaj v bar? je rekel Pepi, ki je mimogrede rrialce .pordel. Na ipoti, ki je vodila kakšno nad- stropje više, je Pepi pograbil svoj kovček in ga neopazno nesel za obe- ma ženskama. Ko sta ga ti za trenu- tek zapustili, je brž izkoristil prilož- nost, stopil do garderobe in .potiho rekel: — Oprostite... — ... dajte ga sem, je rekla gar- deroberka. — Ne, čakajte, je rekel v zadregi, — jaz .bi se rad namreč spreoblekel. Tu notri imam smoking. — Kaj pravite? Spreoblekli? Smo- king? Pha! Vtem se je okrog njega že zbralo nekaj opazovalcev, ki so mu tako' re- koč preprečili, da bi izpeljal svoje spreoblačenje do konca. Pridružili sta se jima tudi obe žens.ki. — Kaj pa bi rad s tem kovčkom? je rekla prva. — Pravi, da ima v njem smoking in da bi se rad spreoblekel, se je oglasila garderoberka. — Ja, Pepi! sta vzdihnili ženski. Pepi se je malone pogreznil vase, se po sili nasmehnil in vrgel svojo prtljago na pult. Kasneje, ko so bili v baru, je med prsti vrtel kozarec in nemara mislH^: smoking res naredi človeka, toda moraš ga imeti na sebi; če ga imaš v kovčku, si kvečjemu smešen. Jaz sem, kajpak, antialkoholik. Ce se zgodi, da kaj popijem, takole, kaikšni simpatični družbi na ljubo, popijem vsekakor bolj malo. V dušku nikakor ne izpraznim več kot kakšno steklenico. Zdravje nam- reč ne dopušča. Nekoč, se spomi- njam, sem za svoj rojstni dan in na čast svojega bivšega svetnika, popil četrt Vedra. Toda to je bilo v času, ko sem bil še mlad, ko je srce noro tolklo v prsih in so mi po glavi roji- le razne misli. Toda zdaj se staram. Znanec, , zdravniški pomočnik, to- variš Pticin, me je pregledal in, ver- jemite mi, se je celo ustrašil. -— Pri vas, je rekel — je popolna devalvacija.' Absolutno nemogoče je ugotoviti, kje so jetra, kje ledvica in kje m.ehur za vsakovrstne tekočine. Hotel sem že pretepsti tega zdrav- niškega pomočnika, toda jeza je po- pustila. »Kaj, če bi šel najprej h kakšnemu dobremu zdravniku, sem pomislil, da ^e prepričam.-« Zdravnik ni našel nikakršne deval- vacije. — Vaši organi, je rekel, — so vi- deti v redu. Celo mehur ne prepušča. Kar pa zadeva srce, je to zelo dobro, celo za dva prsta širše kakor treba. Toda prenehajte piti, je rekel, sicer vas lahko zelo enostavno zadene smrt. A jaz, seveda, ne bi rad umrl. Rad živim. Imam komaj tri in štirideset let. Lahko rečem, da sem na vrhuncu moči, in zdravja. Celo srce v mojih prsTTTje široko. In kar je poglavitno, tudi mehur ne prepušča. Tako lahko le živiš in uživaš. »Resnično, mislim, bi bilo treba prenehati piti.-^ Tako se odločim in — preneham. . .Torej, ne pijem. Ne pijem eno uro, ne pijem dve uin. Ob petih grem v restavracijo kosit. Pojem juho. Piič- nem jesti kuhano meso; pil bi. »Na- mesto ostrih pijač, mislim, bi naročil Mihail Zoščenko: LIMONADA nekaj blažjega, recimo kislo vodo ali limonado.-« Pokličem natakarja: —. Hej ti, ki si mi postregel, pi- ščančja glava, limonado! Prfnese mi limonado, v bokalu. Nali jem' jo v kozarec in spijem: am- pak, saj to je žganje. Znova natočim kozarec. Bogami, žganje. Kako to, hudiča! Natočim v kozarec ostanek — pravo pravcato žganje! — Prinesi mi še! zakličem. Natakar mi še prinese. Še sem poskusil, toda nobenega dvoma ni — najpristnejše žganje. Kasneje, ko sem plačal, sem ven- dar pripomnil: — Jaz sem naročil limonado, a kaj si mi prinesel ti? Dejal je: — Temu se pri nas dosledno pravi — limonada. Popolnoma zakonit na- ziv. Se iz starih časov. Prave limo- nade, oprostite, nimamo, ker nima potrošnikov. — Prinesi mi, rečem, — še zadnjo. Tako torej — nisem prenehal. Imel sem veliko željo, toda okoliščine so me_zmotile. Kakor se reče, življenje narekuje svoje zakone. Treba se je pokoravati. Pa vendar, člaveku je nialce neprijetno, če se pokorava z besedami, kaj ne? Celjska „lokaliada'l Hodit sem po celjskih lokalih, ali bolje, bil sem v nekaterih. V »Mignonu« sem prisedel k mlademu nadobudnemu pesniku. Njegovo nalivno pero je praska- lo po beležnici, vztrajno škripa- je. Menda je pisal... »umazani, okrušeni zidovi...,« ker se je njegov pogled malo prej usta- vil na razgaljenih vogalih in za- maščenih stenah. Nič hudega, omet pač odpade in zid se tudi umaže. Sčasoma očrni in mladi pesniki pridejo poceni do inspiracije. Kot da je uganil moje misli, je zarezal nekaj takega kot »gnezdo«. Moje lokalpatriotsko bistvo se je žaljivo uprlo in spet sem po- gledal po znanih, znanih stenah in ... in našel majčkeno milejši izraz. Drugič sem bil poražen nekaj korakov čez cesto v »Evropi«. Naneslo je, da sem vprašal sta- rega kavarniškega mačka, kaj pravzaprav manjka tej stari ka- varni. »Avtomat za peronske karte,« mi je zabrusil. »Zakaj vendar?« sem se spet zaletel. ^čakalnica tovariš, za čakalni- co je pa treba peronsko kar- to...« No,, nisem se hotel prepričati, če to drži... Potem sem se odločil za »Sa- mopostrežno restavracijo« v Ga- berjii. Zamikal me je glasbeni avtomat. Možaka, ki sta se sede tik' ob njem navduševala za ne vem katero ploščo, sta se mi ve- likodušno nekoliko umaknila. Iz- bral sem si ploščo in hotel spu- stiti kovanec. »Ne, ne!« me je zadržal tisti v klobuku s povešenimi krajci. »Samo povejte katero želite, vam jo bom jaz zavrtel.« Počaš- čen sem ostrmel, toda samo za hip. »... Jaz poslušam sedaj že osmo zastonj,« je nadaljeval. Zavrtel je številčnico, udaril po gumbu »B«, sunil zadaj pa s strani, potresel pa spet nekaj- krat udaril po gumbu in zgodilo se je. Vrtiljak se je zavrtel, se ustavil in plošča je lagodno zdr- snila na os. Možak mi je alkoho- lično sanjavo pomežiknil, zvrnil rumeno tekočino v čaši in odšel. Ko sem si opomogel od prese- nečenja, sem previdno pogledal okoli in spustil kovanec v odpr- tino. Toda naj sem še tako pri- tiskal na gumb, vrtiljak se ni več zavrtel. Ljudje okoli so me pozorno gledali. Od skupine pri stebru je nekdo odložil kitaro in se usmilil mojega nesrečnega obraza. Tudi ta se je nekoliko opotekal. »Pustite to! J a sam dr. Kosi- nus.« In res je s profesionalno gro- bostjo zgrabil avtomat', ga stre- sel, dvignil s strani in treščil na tla, pa nič. Potem je še sam žr- tvoval kovanec in spet stresal, butal, treskal in ... vrtiljak se je zavrtel in neka plošča je zdr- snila v Icžaj, se začela vrteti ven- dar brez glasu. Ročka za iglo se ni premaknila. Potem je spet stresal, dokler ni prihitela neka uslužbenka in ga prijateljsko prepričala, da se tako ne dela, ker taka stvar sta- ne milijon in pol... Mak Še en posnetek z aeromitinga: zadnji Kratke 100 METROV PO ROKAH Dijak tehniške šole v Osijeku, Zelj- ko Bukvič, ima nenavadno močne roke. Z njimi lahko prehodi več kot 100 metrov. Tega si navadni smrtni- ki vsekakor ne moremo privoščiti, posebej še pa malo obilnejši. Zeljko je pa poleg tega še eden najboljših članov tamkajšnjega telovadnega društva. ENKRAT DRUGAČE Znani nemški film'ski igralec Curt Jiingers, znan predvsem po škanda- lih, ki jih povzroča, je izjavil: — Prepričan sem, da je bolje go- voriti veliko, kot pa biti kratek in jedrnat. Jaz, na primer, ne bom ni- koli redkobeseden. Nekaj besed sipre- govorim v cerkvi in že sem poročen, nekaj besed pa spregovorim v poste- lji in že sem ločen. — Nam se seveda kaj podobnega ni bati, saj nismo zvezdniki. In včasih je kar prav, če smo kratki in jedr- nati. REKLAMA PA TAKA Neka tovarna čevljev je bila na robu propada. Da bi rešila kar se je rešiti dalo, je dala v časopis velik oglas. — Kupujte naše čevlje, ker jih nosi tudi Charlie Chaplin. — Konkurenčno podjetje je pa dopol- nilo: — ... zato se mu ves svet smeji! Moje spričevalo Ves srečen in vesel sem pritekel domov in že na pragu zakričal. »Oče, mati, tu imata odličen iz- kaz!« Mati in oče sta odprla drobno knjižico in brala: Slovenski jezik - odlično, računstvo - odlično, zgo- dovina, zemljepis - odlično; samo pri vedenju se je zataknilo: pisalo je - prav dobro. »Hm«, je rekel oče. »Vse lepo in prav, tvoje vedenje mi ni všeč.« Mati je imela solze v očeh, gle- dala me je, nekaj premišljevala, nato pa vprašala. »Kaj pa si storil takega?« In moral sem se opravičevati, če- prav sta bila kriva oče in mati. V tistih časih smo dobivali za vedenje prav dobro oceno, če si imel neo- pravičene zamude. In jaz sem jih imel najmanj trideset. Bil sem naj- starejši v družini, pa sem moral pestovati mlajše bratce in sestrice. In ko me drugi dan učiteljica vpra- šala, zakaj me ni bilo včeraj v šolo, sem rekel. »Delal sem ...« In učiteljica je podčrtala. »Torej neopravičena zamuda.« Oče je vrgel izkaz na mizo in za- robantil. »Povedati bi moral, da nimamo svoje hiše,^da smo v najerhu in da hodiva z mamo na dnino. Kruh je vendar prva stvar!« Mati je namignila očetu, naj bo že tiho. Mene je pogladila po laseh in mi rekla. »K botri, v sosednjo vas skoči, ona ti bo že kaj dala...« Nisem že bil več tak smrkavec in razumel sem, zakaj nisem dobil vsaj deset dinarjev, da bi se najedel sladoleda. Oče in mati sta bila se- zonarja. Čez leto sta zaslužila, da smo živeli tudi pozimi. Zato sem vzel spričevalo in tekel v sosednjo vas. Tam sem imel botro. Kmetica je je bila. Moža ni imela. Imela pa je otroke, ki so bili že odrasli. Sama se je ugonabljala z gruntom, a dob- re volje ji nikoli ni manjkalo. Našel sem jo, ko je z ročno škro- pilnico škropila hmelj. Prišel sem ji na dva metra za hrbet in glasno pozdavil. »Dober dan botra. Izkaz sem pri- nesel pokazat!« Bila je močna, visoka in debela, da se je komaj obrnila. Imela pa je vedno dobrodušen obraz, šla je z rokavom čezenj in se nasmehnila. »Kako si se pa odrezal?« je vpra- šala. »Odlično!« sem se pohvalil in tudi meni so se usta kar sama razpo- tegnila. Tlesnila je z jezikom in rekla. »Mašina, potem si bil pa zares. Ja, kaj pa ti naj dam? Takale do- mov res ne morem. Čakaj, sem se že spomnila. V listnjačo žlezi in poglej po gnezdih. Ysa jajčka lahko pobereš. Res, pobič. V počitnicah se pa le oglasi. Boš? »Bom, botra!« so mi zažarele oči. »Hvala botra. Adijo!« »Adijo in priden bodi! je zakli- cala za mano in nadaljevala delo. laz sem jiq,Jek^n^^otrin dortu_ Zakadil sem se v listnjačo in stikal po gnezdih. Nabral sem trideset jajčk in še jih je nekaj ostalo. Pre- vidno sem jih polagal za srajčko, nato pa počasi krenil proti domu. ' Malo pred domačo vasjo me je obstopilo pet pobalinov. Dva sta bila manjša, a trije večji od mene. »Čigav si?« me je vprašal največ- ji- In ker nisem takoj odgovoril, me je drugi krcsnil po nosu. »Na, da boš vedel!« Zabolelo me je in na zgornji ust- nici sem začutil nekaj toplega. Ve- del sem, da je to kri. Z desnico sem segel za srajčko in z vso močjo zagnal jajce v obraz napadplca. Se- gel sem dvakrat, trikrat in pobalini so se pobrali, z jajčnimi rumenjaki na hrbtih. T)omov sem prinesel triindvajset jajčk. Mati jih je zdevala v pehar, oče pa je nekam pikro dejal. »Lahko bi dala tudi kakšno kuro, zajca, petelina...« Užaljeno sem pogledal očeta. »Veš, botra me je povabila na počitnice in bom tudi šel!« »Kdo pa bo na drobiž pazil, ha?« je rekel oče, segel v zibko po naj- mlajšega bratca in mi ga potisnil v naročje. »Nikamor ne hodi, takoj bo ve- čerja,« je povedala mati in mi vzela bratca. »V nedeljo .popoldne bova pa oba šla k,botri...« Globoko sem se oddahnil. Zakaj, kadar sva šla z materjo k moji botrci,- je bilo zmeraj tako lepo in prijetno. Mati in botra sta se po- govarjali, jaz pa sem tekal okoli hiše in lovil kozlička. Večerjali smo ocvrta jajca. Vanje smo pomakali kruh in [edli. Mlajši bratec je segel po mojem spričeva- lu, ki je ležal na mizi. Pa ga je mati breknila po ročici in rekla. »Ajsi, to je vendar Korlekovo spričevalo!« Tisti večer dolgo nisem zatisnil oči. Mislil sem na mojo botro, na pobaline, ki so me brez vzroka na- padli, mislil na sošolce, ki so morda dobili lepa darila. ¦k- Celje je staknilo glave Leta 1872 je 15. januarja kljub zi- mi Ves ženski cvet starega Celja stak- nil glave. Sušljanje se je širilo kot požar in preraščalo v javno zgra- žanje. Ta dan se je namreč zgodilo nekaj nezaslišanega. Na mestni občini je bil sklenjen prvi civilni zakon, da se razumemo — prva civilna zakonska zveza. T. Okrnjene svoboščine starih Celjanov Leta 1872 je mestno županstvo raz- burilo celjske »purgarje« z odstra- nitvijo lesenih klopi, ki so stale pred domala vsemi uglednimi hišami. Na njih so meščani razpravljali o zani- mivostih doma in po svetu. Vsiljuje se sum, da bi to bil morda politični ukrep? Morda!? V tistih časih, leto dni po propadu pariške komune, so bili vsi pogovori 'sumljivi... T. ,,M..a 25-28. junija 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 15 jHnožična udeležba imladih rokometašeT nedeljo se roliometna igrišča h težavndm vremenskim pogojem ktično v Celju niso izpraznila. V ^ kurenci za naslov slovenskega ^ Hnskega prvaka v košarki je tek- ^r\o 13 mladinskih ekip. Tekmo- ^^r^so v štirih izločilnih skupinah. ^ ko so se v dopoldanskih urah jn "^največji vročini, ki v nedeljo ni ehala, mladinci vneto 'borili za ^tco v polfinalna in finalna sreča- ki so bila popoldne na igrišču ^{^'štva^ Partizan. To je nazadnje elo trem ljubljanskim klubom in ^^^titeljem — domačemu Partizanu, ^^ooldne pa so razen Partizana tek- ^vali iz celjskega okraja še mladin- ^^iz Žalca in Velenja. Obe ekipi sta pokazali dober rokomet, le rutine jim je manjkalo. To se je zlasti pokazalo pri Velenjčanih navadno v zadnjih minutah vsake igre; enkrat so celo zapravili domala dobljeno igro (proti mariborskemu Braniku). Naj povemo, da je bil dan za mla- de tekmovalce izredno naporen. Ves dopoldan so igrali po turnii-skem si- stemu, vročina je neusmiljeno priti- skala in senca ni veliko pomagala. Zato so organizatorji pričakovali, da bodo tekme v popoldanskih urah bolj mrtve. Toda to se ni zgodilo. Polfi- nalna srečanja in finale so bili iz- redno dramatični: šlo je pač zares. Najprej je Slovan nesrečno izgubil proti Svobodi (tudi iz Ljubljane), če- ravno so si po prikazani igri tekmo- valci Slovana zaslužili zmago. Za- nimivo je, da je bila najbolj razbur- ljiva naslednja tekma, in sicer je ve- ljala za odločitev, komu bo pripadlo tretje oziroma četrto mesto — med Slovanom in Šiško. Čeravno so tek- movalci Šiške veljali za velike favo- rite, saj so se nekoliko prej odločno upirali domačemu Partizanu, pa so mladinci Slovana le napravili podvig in v zadnjih petih minutah izenačili in celo z dvema golama razlike zma- gali (7:5). S tem so znova potrdili, da bi pravzaprav oni. morali nastopiti v finalu prvenstva. Nič manj razburljivo ni bilo final- no srečanje med Svobodo (Ljubljana) in domačim Partizanom. Kazalo je, kot da bi rokometaši Svobode hoteli prekiniti tradicijo zmag Partizana na mladinskih prvenstvih. Po začetnih nervoznih pripetljajih se je igra raz- vila v ogorčeno borbo, v kateri so se neodločeni vmesni rezultati kar vr- stili. Mladinci Svobode so pomanj- kljivo tehniko skušali nadomestiti z borbenostjo. Vendar niso zdržali do, kraja. V drugem polčasu pa šo po- polnoma popustili in dovolili igral- cem Partizana, da so uporabljali vse taktične prvine, ki so jih v zadnjem času pridobili. S tem je bil praktično tudi ves odpor Svobode strt, končni rezultat pa porazen (11:4). Morda ni napak, če povemo, da je za mladince bilo to srečanje po- memibno še zavoljo tega, ker so se- Irktorji — predstavniki republiške rokometne zveze tokrat dokončno dcločevali kandidate za slovensko re- prezentančno mladinsko moštvo v rokometu, ki bo nastcpilo čez dva tedna na državnem, prvenstvu v Ul- cinju. Za Celjane je prav gotovo ve- lik uspeh in hkrati tudi priznanje, da bo kar 11 tekmovalcev treniralo za nastop na državnem prvenstvu, le 8 tekmovalcev pa bo iz drugih krajev. Zmagovita rokometna ekipa celjskega »Partizana« Državno prvenstvo za mladiiilie Kiadivarja Ta čas, ko je bil atletski stadion Kladivarja prizorišče tekmovanja službenih psov, so se mlade atletinje Kladivarja borile za naslov državne- ga ekipnega prvaka v Osijeku. Na prvenstvu se je zbralo 7 (razen Kla- divarja) razmeroma enakovrednih moštev. Interesantno je, da je prav mlada ekipa Kiadivarjevih atletinj na tcrn prvenstvu pokazala popolno pr2moč, saj je imi5la ob zaliljučku prvenstva domala tri tisoč točk pred- no3ti. V listo zmagovalk so se od celjskih tekmovalk vpisale Urbančičeva in Leskova po dvakrat ter Lubejeva enkrat. Razen tega so Cel.ianke zma^- gale tudi v štafetnem teku. ' - To prvenstveno tekmovanje je zno- va pokazalo, kako pomebno in nujno je, da dobri športni kolektivi posve- čajo posebno po;iornost mladini in nmožičnosti. Pri takem delu na^nreč ne izfublja kontinuiteta niti niso ta- ko hudo boleči odhodi starejših tek- movalcev. Prav zakadi tega — zaradi skrbi za naraščaj pa zasluži atletsko društvo Kladivar še posebno priz:.;^ , nje. Podrobni izidi: POSAMEZNO: krogla: Urban- eič (KI), kopje: Urbančie (Ki), 60 metrov: Lešck 7.7, iOit m e i - rov: Lešek 12.7), 80 metrov ovire: Lubej 12.0, štafeta Kia- divar 50.7, 400 metrov: Podmil- ščak (Br) 60.3, disk: Kočevar (Br) 32.13, daljina: Mrinjak (Slavo- nija) 5.7b, višina: Mrinjak (Sla- vonija) 150; EKIPNO L Kladivar 15.033, 2. Crvena zvezda 12.852, Slavonija 12.135, 4. Branik 12.006, 5. Trešnjevka 11.875, 6. Mladost 11.766, 7. Ljublja- na 11.505. Napredek na vsakem koraku 1 namenom, da bi prikazali svo- jjm članom razvoj občine v zad- njih petih letih, je občinski odbor SZDL v Slov. Konjicah izdal po- seben bilten, ki ponazarja rast na vseh področjih družbene dejavno- sti. Naj povemo, da so znašale in- vesticije v gospodarstvu v zadnjih petih letih blizu dve in pol mili- jarde dinarjev, v /negospodarska področja pa nekaj manj kot 900 milijonov dinarjev. To so visoke številke, ki danes predstavljajo nov obrat umetnega usnja v iCo- nusu, skoraj dograjeno halo za tovarno usnjarskih strojev Kostroj v precejšnji meri opravljeno re- konstrukcijo v tovarni kovanega orodja Zreče, nadalje nekaj novih obrtnih obratov, zatem tri zdrav- stvene domove v občini, šolo v Zrečah, elektrifikacijo skoraj vseh krajev v občini, ureditev nekate- rih šol itd. Vse to je dvignilo ob- čino v dokaj razvito komuno. Med- tem ko je narodni dohodek na prebivalca znašal 1956. leta 114.000 dinarjev, je bil lani že 223.000; le- tos pa se bo približal že 250.000 dinarjev. To je zares velik vzpon, ki nazorno kaže dinamičnost raz- voja v zadnjih letih. Pa poglejmo napredek še v ne- katerih podjetjih. V Konusu so pred nekaj leti namočili na dan po 8 ton surovih kož, zdaj pa do- segajo že več kot 20 ton dnevne- ga namoka. Večji namok pomeni večjo proizvodnjo, in ... To pod- jetje ima lepe možnosti za prede- lavo umetnega usnja v končne proizvode, zaradi česar bodo lah- ko zaposlili nove delavce, pred vsem še ženske. Kovinska idustrija se je v zad- njih letih uspešno razvijala v vseh treh večjih krajih občine. Tako je velik uspeh zabeležila tovarna ko- vanega orodja Zreče, v sosednjem Vitanju se je nekoliko razširila tovarna kovinskih izdelkov in li- varna, v samih Konjicah pa us- pešno rase tovarna usnjarskih strojev. Slednje podjetje ima za- fes lepe možnosti za nadaljnji lazvoj. Podobno Je z l^sno imiu- strijo, ki bo z rekonstrukcijo ob- rata dobila boljše pogoje za so- dobno obdelavo in predelavo lesa. Tudi obrt je dosegla lep napredek, medtem ko je kmetij,stvo v naj- večji akciji za obnovo vinogradov in sadbvnjikov v Škalcah. To bo prvi večji kmetijski objekt v ob- čini. Takšna rast gospodarskih orga- nizacij je zahtevala tudi Čedalje več delavcev. Vtem ko je bilo le- ta 1957 zaposlenih le okoli 2.540 delavcev, je lani to število nara- slo na 3.600, letos pa se bo sukalo že pri 4.000. Če smo še pred leti govorili, da je konjiška občina pretežno kmetijska, je zdaj izven privatpega kmetijstva že okoli 60 odstotkov vsega prebivalstva. Za- nimiv je podatek, da so se ljudje močno preseljevali iz pohorskih krajev v nižinske predele. Samo na področju, volilne enote Sko- marje so letos zabeležili 15" o manj volilnih upravičencev, kot jih je bilo pri zadnjih volitvah. Za po- trebe vseh teh in ostalih priselje- nih ljudi so v občini od 1956. leta dalje zgradili 338 novih stanovanj, od tega ISO v družbenem sektor- ju. V zadnjih letih je bilo zgrajenih 43 km popolnoma novih cest: zato je danes že možno s kamionom pripeljati v Skomarje, na Resnik, v Sojek pod Konjiško goro in še v nekatere druge kraje, kar pred leti sploh ni bilo mogoče. Ko bo dokončanih še približno 20 km cest in ko bodo uresničeni načrti za pohorsko cestno omrežje, po- tem bo Pohorje dostopno iz vseh krajev in v vse smeri. Kaj pome- ni to za lesno gospodarstvo in raz- voj turizma, si lahko predstavlja- mo. Morda je v zadnjem obdobju zaos1(aja!o še šolstvo. V občini bi za rešitev tega vprašanja v kraj- šem obdobju potrebovali okoli 400 milijonov dinarjev. Po rdalnih ce- nah bo možno tudi to doseči v nekaj letih, zlasti še, če bodo pri tem pomagale gospodarske orga- nizacije. V. L. Olimp : Nafta 2:1 Celjani so z zanimanjem pričako- vali izid prvega srečanja v kvalifi- kacijah za vstop v republiško nogo- metno ligo tretjega predstavnika iz Celja — gabrskega Olimpa. Moštvo Olimpa je moralo tokrat v Lendavo, kjer jih je čakal še kar srečen izid. Igra je bila nervozna, saj je že pred srečanjem bilo jasno, da je žreb bil obema moštvoma nenaklonjen — Nafta iz Lendave in Celjski Olimp sta namreč pred žrebom veljala za favorita. 2reb ju je namreč določil za para že v prvem kolu, tako da bo gotovo eden izpadel iž nadaljnjega tekmovanja v kvalifikacijah. • ¦ Prvo rundo v Lendavi so dobili Ce- ljani, ki so premagali Nafto s tes- nim rezultatom 2:1. Naslednje sreča- nje bo v Celju in igralci Olimpa za- trjujejo, da imajo možnost na doma- čem terenu priboriti si pravico do nadaljnjega kola. Seveda se bodo mo- rali močno potruditi, kajti tudi igral- ci Nafte računajo na uspeh. To sre- čanje bo prav gotovo izredno zani- mivo, bržčas pa tudi odločilno. Mor- da bomo pa Celjani imeli tudi tret- jega predstavnika v SNL. KOŠARKA Zrelostni izpit mladincev Šoštanja V Slatini Radenci so 23. junija slo- vesno odprli noyo košarkaško igri- šče ob lepem sodobnem olimpijskem bazenu. Ob tej priložnosti je Košar- kaška zveza Slovenije priredila tur- nir mladinskih moštev, ki je veljal za mladinsko republiško prvenstvo. Tekmovanja se je udeležilo osem ekip, med njimi tudi mladi tekmo- valci Elektre iz Šoštanja. Prvi dan tekmovanja so igrali v skupinah. V svoji skupini je mlado moštvo iz Šo- štanja učinkovito zmagalo in se tako uvrstilo v finalni -del prvenstvenega turnirja. Elektra pa je tudi v final- nem delu prvenstva polcazaJa, da ima dober naraščaj, saj so iprort.i pričako- vanju osvojili di-ugo mes-to in s tem prikrižali raičune ostalim favorizira- nim mladinskim ekipam. Le Olimpiji (Ljubljana) niso bili kos. PIONIRJI IZ GABERJA — PRAV -H^,, uP<>^W.K.a)ljuawK. V nedelje je bilov !L4i*hljani ild-fte- lovadiš^u Par-tiiarva Tiabsfrei^ubliško prvenstvo pionirjev in ipionirk v te- lovadbi. Na prvenstvu so nastopili tudi pionirji ial pionirke iz Celja, in sicer mladi tekmovalci društva Par- tizan— Gaberje. Pionirji so tekmo- vali v nižjem razredu, pionirke pa so nastcipile v višjem razredtu. V, cibeh skupjjnaih soi mladi tekmovalci iz. Ga- berja zasedli drugo meS'to, kar j? :več kot zadovoljivo. Se 'bolj Vi&seli pa so bili, ko jim je diplomo podaril naš vrhunski telovadec in njihov klubski tovariš Tine Srot. VELENJE — TEKMOVANJE ZA PASOVE V Velenju je bilo v nedeljo tekmo- vanje judoistov za posamezne pasove. V kulturnem domu, kjer je tekmova- nje potekalo, se je prijavilo 51 tek- movalcev iz vse Slovenije, med nji- mi tudi domačini iz Velenja. Borbe za osvojitev naslova prvaka Slovenije v posameznih pasovih so bile izredno .hude, zaradi tega je prav gotovo iposeben ipodvig Velenjčana Simončiča, ki se je uspel plasirati do finala, ko se je srečal z Mariborča- nom Mithauzcm. V tem srečanju za oranžni pas pa je moral domačin Si- mončič le kloniti pred bolj izkušenim nasprotnikom. Branko Vivod, ki je na nedelj- skem mitingu Kladivarja izbolj" šal svoj dosedanji republiški re kord pri skoku v višino za en cen- timeter oziroma od 196 na 197 cm. Ce bo tudi konec tak, kakršen je bil začetek, potem lahko pričaku- jemo, da bo mladi Branko že letos premagal dvometrsko višino. Velenjsko jezero je zelo primamljivo za mladino — žal je med njimi dosti teh, ki ne znajo plavati in tve- gajo vodno srečo z deskami — tokrat se je srečno končalo, a ne vedno ... PO IVU ZORMANU. Jurček je za trenutek obstal, po- pa jez vsem telesom sunil stran, se iztrgal. Zaman. Janošovemu *J^lenemu prijemu ni bil kos. *Pravi uporndk!« je siknil Janoš. /¦^ bomo že ugnali.« Zvil mu je ro- 7* na hrbet, da so mu zapokali *'^Pi in da ga je v rami in v ko- ^j^lcu neznansko zabolelo. Moral je opati proti cerkvi, kakor ga je vo- gestapovce. Ce se je le malo nn^K^'^^^ mu je privil roko, da soj kolobarji zaplesali pred očmi in^ r^vf* noge kar same zanesle naprej/ ita ga je že močno bolelo, ko L Prišla do cerkve. Janoš ga je »đš^l **^sed ponnil skozi vhod in Jurček se je ozrl. V cerkvi je bilo mračno. Ob stenah so bila ležišča iz slame, nad njimi pa je bil okrog in okrog speljan nekak mostovž; če bi stopil nanj, bi lahko oprezoval skozi line. Po sredi je bilo postav- ljeno orožje: puške, prislonjene v piramide, in strojnice z dolgimi tra- kovi nabojev. — Stane je hotel, naj si vse natanko ogledam, je pomislil Jurček in kar bistro mu je bilo ob tej misli. Kaj mu to koristi sedaj, ko je ujet, ko ga Janoš trdo drži v krempljih. ge tistega o šepastem krojaču in Hrastu nikomur ni mo- gel sporočiti. V cerkvi je bilo zmerom bolj živo. Vojaki so prihajali s skodelicami in se prerivali v kot pod korom. Jur- ček je šele sedaj opazil, da imajo tam nekako kuhinjo. Iz kotla se je kadilo in po prostoru se je širil pri- jeten vonj po kavi. Medtem se je Janoš vrnil. Pomignil je Jurčku in ga pred seboj potisnil proti oltarju. Tam je s ključem, ki ga je bil pri- nesel, odprl majhna črna vrata in mu ukazal vstopiti. »Tako« si je od- dahnil. »Tukaj si na varnem.« Pro- stor je bil majhen in nizek, poln vsakovrstne ropotije. Po tlel'j, po omarah, ki so stale ob steni, in na vetasti mizi za vrati je v debelih slojih ležal prah. stran 16 CELJSKI TEDNIK Številka 25 — 28. junija ig^ PREMOG JE ŠE VEDNO CRNO ZLATO PRED PRAZNIKOM RUDARJEV V SENOVŠKEM RUDNIKU Zunanji obrati pred »dvermi« v jamo senovškega rudnika na Rav- nah so se kopali v soncu. Električ- na lokomotiva je vlekla svojo ka čo zelc7'iih vagončkov iz čriic^;a podzemlja. — ¦->rc^,iu! — sva pozdravila mid- va. — Srečno! — je odzdravil obra- tovodja ing. Danilo Beljšak in naju radovedno pogledal. Kmalu zatem smo stali vsi pred vrati »lamparne« v plavih delovnih oblekah, v prevelikih škornjih in z rudarskimi čeladami rja glavah. Metka je svoj tretji dan novinarske prakse bila prvič v življenju nared za jamo. V gosjem redu smo se prepustili rovu. Prvi ing. Beljšak, drugi jaz, za menoj Metka, zadaj vodja tretji- ne Ivan Kmetec. Stotine metrov pod zemljo se zdijo kilometri... Zdaj po rovu vodoravno, potem po lest- vah v jaške navzdol in po jaških navzgor. —Srečno — smo se pozdravljali z rudarji. — Srečno — so nam odgovarjali — nekoliko presenečeni, zlasti nad Metko, ki so jo izdajali lasje. — Pustite nam dekle za »kame- rada«, so sc šalili. T:! voda do gleznjev, tam dim. k' daje slutiti Milino ognja. Zdaj •-• > rorHi skozi drobljivo plast, kjer pri- tijk lomi bctonsKa opate Kot da s j i? marcipana, zdaj skozi Živo ska- ])a spet skozi prcmogove plasti med »štempli« in »rigli«. Počitek na jamskem lesu: — Jamskega življenja in dela se privadiš, je povzel ing. Beljšak. Potem je nadaljeval: — Jezi me, kadar novinarji piše- te, da rudarstvo nima bodočnosti, da je v zatonu. Pravim, da je treba rudnike negovati kot rožice. Le po- glejmo kako visok odstotek energi- je daje. Ne samo pri nas, tudi v zelo razvitih državah kot so Nem- čija, Francija, Sovjetska zveza. Atomska doba je še v povojih. Črno zlato ima še vedno vrednost, še še vedno je kri gospodarstva. — Še marsikaj je povedal. To, da se mu zdi nepotrebna ukinitev rud- nikov kot je bilo v Krmelju. Veliko vloženih sredstev je zmrznilo. Ni bila vzrok slabša kvaliteta, prej beg pred trenutno »krizo«, ki se j^ pojavila pred letom ob zastoju pro- daje premoga ... In, evo, danes ga vsem rudnikom poberejo izpod rok. Površno poznam vse rudnike v okraju. Senovški je bil zame pre- cejšnja novost. Sloji tu ne letijo poševno ali vodoravno v zemlji, tem- več navpično kot mogočna drevjs.i v davnini, iz katerih je premog na stal. Razumljivo je, da je odkop premoga v takih pogoiih težU i"i dražji, vrh tega pa sloji včasih ra- zočarajo — drugačni so od pred- videvanj. Rudniški kolektiv vlaga precej sredsetv v raziskave in po mnenju ing. Bel j šaka ga je ob se- danji odkopiii kapaciteti v^aj še za dvajset let. Nadaljnje raziskave bo- do gotovo odkrile še nova ležišča. ¦ Rudnik Senovo daje našemu go- spodarstvu 210.000 ton premoga na leto ali okoli 100 ton dnevno. To so planske številke. Učinek pa kaže boljše številke. V prvih petih me- secih so plan presegli za več kot 14 odstotkov. Med potjo po rudniku po odkop- nih številkah sem zvedel še mar- sikaj, se menil z rudarji, ki pod težkimi pogoji dajejo družbi tako dragoceno surovino za energijo. Presenečen setn bil, ko sem zvedel, da rudarstvo ne uživa vedno prave cene. V Senovem so se zadnja leta z napori kolektiva, ki ob zmanjša- nju delovne sile ustvarja enake pro- izvodne učinke, dohodki izboljšali. Nerazumljivo pa je le, da so dohod- ki rudarjev manjši od dohodkov zaposlenih v nekaterih lažjih stro- kah kot je na primer trgovina. Ko smo biLi spet pod vedrim sončnim nebom, je ing. Beljšak po- vedal, da so rudarji v zimskih me- secih tu bili bitko z zimo, zameti in ledom ter skrbeli, da je jamska proizvodnja čim hitreje prišla do potrošnikov. Te dni pred njihovim praznikom pa se je narava okinča- la. Dolina ne daje slutiti kako trdo Ivan Kmetec tretinovodja v rudniku. Ob volitvah v kolektivu je bil izvo- ljen za odbornika občinske skupščine Videm-Krško in nevarno delo opravlja v globini vsak dan nad 700 senovških ru- darjev. Zeleno in črno. Ti dve sim- bolični barvi sta združeni na ru- darski zastavi. Vso srečo in obilo uspehov, ko- pači črnega zlata! Pogovor pred rovom po obhodu v senovškem rudniku MITOLOŠKE RAZGLEDNICE IZ ŠEMPETRA Dioskura na sprednjih vogalih Priscianove grobnice KASTOR m POUKS Dioskura (= Zeusova sinova) je skupno ime za Kastorja in Poiuksa (gr. Polideukes), ki poosebljata zlitje številnih kultov pa tudi različnih božanskih dvojic. Po nekaterih virih sta bila oba zakonska sinova Lede in špartanskega kralja Tindareja, drugi pa namigujejo, da se je Leda spozabila z Zeusom in iz te zveze naj bi izhajal Poluks, ki je bil zaradi tega tudi neumrljiv. V umetnosti ju prikazujejo gola, s čelado, kopjem (sulico) in konjem na povodcu. Sama mladeniča sta bila pokrovitelja le-teh, še posebej pa konje- nikov (vitezov!). Pripovedovali so, da 'je bil Kastor odličen tekač. Poluks pa rokoborec. Stalno sta bila skupaj in niti smrt ju ni mogla razdružiti. Pravijo, da sta pomagala ljudem v stiski: popolnoma nepričakovano sta se pojavila in prinašala ugodno rešitev. Priporo- čali so se jima zlasti vojaki v boju in mornarji na razburkanem morju (udeležila sta se tudi potovanja Argonavtov!). Iz grških mest v južni Italiji se je njun kult razširil tudi v Rimu. Hvaležni Rimljani so jima na Forumu postavili svetišče, ko sta baje že v začetku 5. stoletja pred našim štetjem odločila neko bitko v nji- hov prid. Zgodbica pravi, da sta se zaradi zaročenk ali pa zaradi črede sprla z dvojčkoma Idasom in Linkejem. V dvoboju je Idas ubil Kastorja, Poluks pa Linkeja, na kar je blisk (Zeus!) pokončal Idasa. Zaradi Kastorjeve smrti hi se brata morala ločiti. Na Poluksovo prošnjo pa je Zeus dovolil, da sta ostala še naprej skupaj: izme- noma sta preživela en dan na Olimpu, drugega pa v podzemlju. Njuno nenehno prehajanje iz življenja v smrt, iz smrti v življenje, je za Grke bila naivna razlaga nasprotja med svetlobo in temo, dnevom in nočjo. In kaj naj pomeni njuna upodobitev na nagrobnikih? — Težnjo po združitvi mrtvih in živih, varno spremstvo na prehodu iz živ- ljenja v kraljestvo zagrobne teme... Valentina in Valeri na trdnih tleh Ze nekaj časa pred pKDletom se je govorilo, da menijo v Sovjetski zvezi štirim kozmonavtom priključiti še petega — tokrat žensko. Uradni kro- gi o tem sicer niso dajali .nobenih ob- vestil, toda govorice so bile vedno bolj razširjene. Res se je v nedeljo, 16. junija Valentina Vladimira Ter- joškova, prva vesoljska potnica, pr družila petemu sovjetskemu kozm^ navtu Valeriju Bikovskemu. Valentina je dosegla svojevrstt rekord. Je pi-va ženska, ki je polete v vesolje in tako dokazala, da se žei ske lahko postavljajo ob stran m škim tudi na tem, najbolj zahtevne področju. Valentina se je pred 26 le rodila kot hči traktorista v vasi M; slenkovo, severno od Moskve. Oče je kmalu izgubila — padel je v d movinski vojni. Mati je ostala san s tremi otroki in se je zaposlila k tekstilna delavka. S sedemnajstir leti se je Valja zaposlila v tovar pnevmatike, n^kaj let pozneje pa predilnici, kjer je postala sekretari komsomola. Je tudi članica partij v večerni šoli je pa dobila diplon tekstilnega tehnika. V prostem čai se je ukvarjala s padalstvom, kar je pri pripravah za polet zelo koi stilo. V kozmonavtski šoli se je odi kovala z izredno vztrajnostjo vzdržljivostjo. Ob koncu je dobila č podporočnika, po končanem pole pa je postala poročnik. Polet je zahteval veliko psihično fizično pripravljenost. Valentina opravila pomembne poslanstvo. K njen prijatelj Bikovski je tudi oi opravila vrsto znanstvenih poskusn in posredovala veliko število drag' cenih podatkov. Omogočila je tu< da so lahko znanstveniki prouči kako vpliva polet na ženski orgar zem. V vesolju je bila 71 ur, več k vsi ameriški kozmonavti skupaj. Pr letela je 2 milijona kilometrov, Z ml j o je pa obkrožila 49-krat. Oba sta se spustila blizu mes Karagande v Kazahstanu, v predel ki je bil po načrtih določen za pi stanek. Predsednik Hruščov je pf kinil sejo plenuma CK KPSZ. da lahko prisotnim sporočil uspešen p' stanek obeh kozmonavtov. Veselo praznično razpoloženje je zavlada po vsej državi. Kozmonavta sta n kaj dni ostala še pod zdravniški nadzorstvom. Valentina je pa pr* dnevi že govorila na svetovnem ko^ gresu žena, ki je V Moskvi. Okrogle NA TEMO H,0 Kaj vse pravijo in mislijo razni ljudje raznih poklicev in navad o problemu pomanjkanja vode v Celju. PRIJATELJ DOBRE KAPLJICE: Bravo občina! Imam vsaj izgovor pred mojo hudo Katrico za liter vinca. Človek vendar ne more od žeje umre- ti, če ni vode ... KONSERVATIVNI MESCAN: V ranjki Avstriji je bilo vode zadosti! PRENAPET AKTIVIST: Vsako zlo ima svoje dobro. Ljudje bodo opu- stili individualno prehrano in se množično vključili med abonente ob- rata družbene prehrane. MALI JANEZEK:. Uh, ko bi ta vodna kriza trajala še in še . .. VINSKI SLADOKUSCI: Kaka ško- da, da so vinske kleti pri tleh in ne pod streho . . . ' OBČANI VSEPREK: Kako si bodo zdaj oprali roke tisti, ki so bili odgo- vorni za ta »vodeni škandal^-? . NEKATERI, KI SE ČAKAJO: To- krat smo stanovalci v zasilnih klet- nih stanovanjih vsaj zaradi vode na boljšem. HUDOMUSNEZ: v Celju je vse narobe. Enkrat preveč, potem pa spet premalo vode. BIROKRAT: Vprašajte na občino po čem naj zaračunamo vodo, ki je ni? SPEKULANT: Kličite zavarovalnico in se pozanimajte, če celjski primer spada v zavarovanje proti suši? Papež PAVEL VI. PO POTI PREDNIKA? Terjoškova in Bikovski sta poto- vala skozi vesolje, ko so se kardinali zaprli v sikstinsko kapelo, da bi iz- volili naslednika umrlemu papežu Janezu XXIII. Vsa svetovna javnost, ne samo katoliška, je nestrpno čaka- la odločitve. Bo novi papež naslednik naprednih idej Janeza XXIII? Bo zo- pet Italijan? V petek cpoldne so na tradicionalen način, z belim dimom, sporočili, da je izvoljen liovi pogla- var katoliške cerkve. Je zopet Itali- jan, Giovanni Bat\stta Montini. Za kardinala ga je imenoval pokojni pa- pež pred petimi leti. Kardinalski klo- buk mu je pa ponudil že papež Pij XII., to4a Montini ga je odklonil. • Montini je že dalj časa opravljal pomembne funkcije v rimski kuriji. Od 1953. leta je bil milanski nadškof. Vseskozi je bil pristaš napredniti idej papeža Janeza XXIII. Čeprav so go- vorili, da ni najresnejši kandidat, ker si s tem, da v javnosti ni nikoli v veliki meri podpiral in zagovarjal Janezovih idej; ni pridobil množice, je vseeno zmagal. Med zadnjim kon- cilom je bil osebni gost umrlega ipa- peža. Pavel VI. — zadnji papež s tem imenom je živel v XVII. stoletju — je star 66 let. To Ka papeža vsekak.:)r ni »pravšna« starost, zato smo lahko prepričani, da katoliški cerkvi še pre- cej časa ne grozi povratek v konser- vatizem. Gotovo je namreč, da se bo, kot se je Janez XXIII., boril za ko- eksistenco in mir med narodi. Ob izvolitvi so novemu papežu po- slali brzojavke s čestitkami številni državniki iz vsega sveta. Tudi pred- sednik Tito je Pavlu VI. poslal brzo- javko z naslednjo vsebino: »Ob vaši izvolitvi za pof^lavarja katoliške cerkve Vas prosim, da bla- govolite sprejeti moje iskrene čestit- ke in želje, da bi Vaš pontifikat pri- speval k razumevanju in sodelovanju med narodi in državami in k utrditvi miru na svetu.« M. ¦ Dekle, kije vrglo iz sedla močnega moža Dekle na naši sliki je Christine Ke- eler, slikana v eni svojih številnih zapeljivih poz. Dekle je razk?šno ži- velo na račun peiičnih in veljavnih mož s tem, da jim je nudilo svoje čare. Med odjemalci je bil tudi bivši angleški sekretar za cbrambo ali mi- nister za vojiiko John Profumo. An- gleži so moralni ljudje, minister Pro- fumo pa je vrh- tega poročen mož in oče. Toda stiki z lepo Christine niso bili samo zadeva morale. Slo je tudi zato, da je k vabljivi Kristinci zaha- jal tudi sovjetski pomorski ataše, vse ostalo pa si cb pomisli na vlogo Mate Harry lahko riiislimo. Tako je šibko dekle posredno vrglo s sedla najmočnejšega moža Anglije, ki se je umaknil s položaja in iz de- žele. Sama pa si menda edina v vsej aferi obeta korist"— pričakuje film- sko vlogo. -j