V Trstu dne 26. junija 1909. St. 27 Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne = /Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto it. 5. II. nad. Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. s ---\ Posamezna številka === 6 vin. - r Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K.. četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. V- ...J Po volitvah. \V V zadnji št. «Delavskega Lista* smo precej odkrito povedadi, da so za nas iz¬ padle volitve zelo neugodno. Zakaj ? Vzro¬ kov je mnogo. Bilo je pač vsega nekoliko. Najglavnejši vzrok pa je, da smo delali zelo premalo in se zelo preveč prepirali. To bi bilo pravzaprav skoraj vse. Doživeli smo volilen nevspeh. Zaradi taga ne bo še socializma konec. Nam slu¬ žijo volitve imenitno v svrho agitacije. Izid volitev- je večkrat pravična, večkrat kri¬ vična mera resnične moči posameznih strank. Mnogokrat igra pri volitvah veliko vlogo slučaj. Zmaga ene ali druge stranke je mnogokrat odvisna od slučajnega razpolo¬ ženja politično nezavednih volilcev. Pri vo¬ litvah, kjer nastopa veliko število politično nezavednih volilcev, igra jako lepo vlogo denar in korupcija. Izid sedanjih volitev, nosebno v IV. mestnem in II. okoličan- skem volilnem razredu je za nas jasen in . jivičen izkaz naše moči. Sedaj vemo ko- T|o nas je prepričanih in zavednih socialno- demokratičnih volilcev. Lahko rečemo, da nas je malo; lahko, da nas je veliko. Ka¬ kor se vzame. Premalo za vseh 20 man¬ datov v IV. mestnem in II. okoličanskem razredu. Premalo celo za 10, ki jih bomo imeli v mestnem svetu. Malo, ako pomis¬ limo na naše dolgoletno delo med delav¬ stvom, za delavstvo in socializem. Veliko, ako upoštevamo težavno in ogromno delo, ki ga vršimo kot agitatorji, predno se nam posreči pridobiti delavce na naše shode, predno se nam prosreči pripraviti ga, da prične razmišljavati. Veliko, ako upošte¬ vam boje, ki jih ima posameznik sam s seb< predno se mu posreči otresti se vse P no predsodkov, ki mu branijo voliti so¬ cialistično, ki mu ovirajo pot v socializem, predno postane svoj. Doživeli smo volilem nevspeh. Morda nekoliko tudi zaradi tega, ker smo hoteli biti samo socialnidemokratje. Želeli smo pač poslati v mestni svet kolikor mogoče večje število opozicionalnih zastopnikov. Ampak nismo hoteli biti v mestnem svetu samo kot opozicija, temveč tudi in v prvi vrsti kot socialni domokratje. Želeli smo, seveda, da bi imeli v mestnem svetu ko- Aikor mogoče lepše število svojih zastop¬ nikov, ampak nismo hoteli, da bi bili naši zastopniki včasih primorani ozirati se tudi na protisocialistične želje politično neza- vecmih volilcev. Nismo hoteli, da bi bili naši zastopniki podvrženi vplivu sicer Sjjejih, toda nesocialističnih volilcev. Po ožjih volitvah v IV. vol. rdzredu je pisala . —-- - Kdo ne pozna prijezerske dežele vshodne »ndharhije ? Znamenita dežela je ta, ne Jnorda samo zaradi nekaterih industrijelnih .irajev, ampak zanimiva je tudi zaradi fhziičnega površja. Ako gledaš proti se¬ verni strani, vidiš gorske pleše, tu pa tam i pritlikavim hrastičjem ali nizkim grmi¬ čjem obraščena vazam podobna površja. Plastični romantični pojavi vsilijo popotniku .pozornost; tam gojzd, tu močvirje, tam prostrane ravnine nasajene s trtami in ze¬ lene prijazne livade, tu zopet pritlikavi holmi s plešastimi buticami. Prijezerska dežela je torej zaradi njenih i različnosti jako interesantna. Na njej živita dva vedno v laseh s nahajajoča naroda, ki se bojujeta z vsemi dovoljenimi in ne¬ dovoljenimi sredstvi, za svoj obstanek in "komando v deželi. V tej prijezerski deželi vlada med „ta boljšim" prebivalstvom in kmetistvom narodni šovinizem, a med de¬ lavskim prebivalstvom katero služi borni rali v IV. mestnem razredu, .samo italijanske socialne demokrate. Mi smo prepričani, da ital. nacionalci ne bi bili vodili proti nam tako ostudnega boja in prepričani smo, da bi bilo v tem slučaju izvoljenih vseh 16 socialno-demokratičnih poslancev. Tudi na ta način bi bili lahko povečali število opo¬ zicionalnih zastopnikov. Ako bi bili sprejeli ponujeni nam kompromis ital. naeionalcev, mi bi imeli lahko mesto 10, 12 zastopni¬ kov. Samo da bi bili hoteli. — Tudi tako bi bili povečali opozicijo. V prvem in v drugem slučaju bi bili povečali opozicijo z našimi zastopniki. Ampak kako bi bila « Edinost* upila, da ne bi bili mi postavili v mestu tudi slovenske kandidate, in kako še, da bi bili mi naredili z italjanskimi na¬ cionalci kompromis. V tem slučaju «Edi- nost* ne bi bila hotela razumeti, da smo kaj tacega naredili samo zato, da pove¬ čamo opozicijo. Tedaj ne bi bilo nič po¬ magalo, da bi prepričavali «Edinost» da je bilo tako potrebno nastopati iz taktič¬ nih razlogov. Lahka nam je bila pot do volilnega vspeha. Toda mi nismo hoteli niti za las preko našega programa. Inv tem tiči dej¬ stvo, da se je prav zaradi našega odloč¬ nega in skrajno socialno-demokraticnega nastopa, stranka začela čistiti vseh nego¬ tovih elementov, ki sicer spadajo k opoziji pa ne socializmu. In to je naš vspeh s katerim smo popolnoma zadavoljnimi slo¬ venski kakor tudi italjanski socialni-demo- kratje. Pri teh volitvah smo tedaj zavzeli skrajno socialno-demokratično stališče. To je pot po kateri je treba vedno naprej. Položaj, ki si ga je vstvarila stranka s tem svojim nastopom, izklučuje za vedno, da bi pri bodočih volitvah glasovali za nas volilci, ki niso socialni-demokratje. Pri teh volitvah je dobila v IV. t. j. v delavskem razredu veliko glasov slovenska narodna stranka. Ta stranka ima še za dogleden čas zagotovljen vir svojih volil¬ cev IV. mestnega razreda. Trst rabi in bo rabil vedno več delavne moči. Domače de¬ lavne moči primanjkuje. Za domačo rabo, je bilo domačega delavstva v Trstu že davno premalo. Trst ni veliko industrijelno, marveč veliko trgovinsko mesto. Zato rabi malo kvalificiranega in veliko nekvalifici¬ ranega delavstva. To nekvalificirano de¬ lavstvo pa prihaja v Trst največ iz slo¬ venskih dežel in sicer iz kmetov, kjer se vrši polagoma, kakor smo svoječasno na¬ tančno opisali, proletarizacija. Komaj s kmetov došli delavec je v mestu popolnoma zadovoljen i z delom kakor tudi z mezdo. Tu dela manj in zaslužek je večji nego na kmetih. Je tudi manj izobražen in je z dohodki zadovoljen, ker še ne čuti vseh tistih potreb, ki jih ima mestnega življenja vajen delavec. Ker mu je delo ložje in mezda popolnoma zadostna, ne občuti teže kapitalističnega izkoriščanja. kruhek v industrijelnih krajih, naj si bode pa v kamenolomih, tvornicah ali železnicah, vlada mednarodno brastvo in sloga. Seveda, da šovinističnim liberalnim razdirateljem ta vez ni nikakor všeč, jo samo po sebi ra¬ zumljivo. V deželi prijezerski se nahaja v indu- strijelnem oziru čudovito razvita vas Navr- šina, katero hočem kot potnik v pravi luči in besedi pokazati. Navršina, kakor že prej omenjeno, je sloveči industrijelni kraj; leži med kame- nitimi holmi, v kotlu podobni dolini ob robu velikega jadrilskega bo * 1 j morju kot jezeru, podobnega jezera. Navršinska vas šteje preko 2000 duš prebivalstva naj¬ različnejših naziranj, šeg, in značajev. V tej vasi najdeš večino pripadancev socia¬ listične ideje ne samo med delavci ampak tudi med kmeti in posestniki. Na takozvani „višji stopnji" kulture se nahaja slovensko-italjanska liberalno-kleri- kala »naprednega" mišljenja obstoječa struja buržoazije, katera je pa radi trgovinskih odnosno industrijelnih razlogov tudi medna¬ rodna, v javnosti ni radi jezikovne ali na¬ rodne razlike v nikakem sovraštvu med Vzgojen v duhu, «ubogaj svojega nadpo- stavljenega*, ne zaupa socialno-demokra- tičnim organizacijam in socialni demokraciji o katerej je slišal naj grozovitejše povesti. Vzgojen je tudi v narodnem duhu. Ne čuti ne potrebe ne zavesti pridružiti se socia¬ listično organiziranemu delavstvu. Narodna društva, sedaj, N. D. O. ga kmalu in lahko dobe v svojo pest. -Tam ostane ter je njihov volilec. To je vir narodnih volilcev slo¬ venskih. S takimi delavci pa tuk. slov. narodnjaki nimajo samo materjal za svoje afirmacije, marveč ovirali bi tudi — ako se kmalu ne spremeni — vsako socialno- demokratično delavsko gibanje na škodo delavstvu. Iz teh delavcev skušamo mi na¬ praviti socialne demokrate. Ampak za vsa¬ kega delavca, ki vzamemo mi narodnemu taboru, dobe narodnjaki pet novih delavcev. Redki so slučaji, da pride iz kmetov v Trst zaveden socialnodemokratični delavce. Tako naraščajo čete narodnjakov štirikrat bolj nego naše. Ako tedaj hočemo, da ho delavstvo pri¬ hajajoče v Trst iz dežele, mesto narodnja¬ kov množilo čete razredno zavednega de¬ lavstva, je potrebno, da poleg dela v mestu v tovarnah mod delavci, moramo začeti s socialistično agitacijo tudi na kmetih. Dru¬ gače bo vedno premalo število glasov, ki jih rabi naša stranka da se uveljavi v jav¬ nem življenju. O izobraževalnih društvih V socialno-demokratični stranki je nujno potrebno, da se skrbi za izobrazbo. Zanimivo bi bilo iskati vzroke zakaj se je baš v zadnih letih tako začelo vse nav¬ duševati za izobrazbo. Zlasti za politično izobrazbo. Tem zanimivejše, ker vidimo v vsakdanjem političnem življenju slovenskem, da spričuje baš o vsem drugem, samo o politični izobrazbi jako malo. Saj še ni davno, ko je konštatiral kranjski dr. Krek, da je naše javno življenje sedaj na tisti stopnji kjer je bilo svoje čase fantovsko: na besedo se je odzval kol, za kolom po¬ leno.... Saj tudi še nismo pozabili kako je član Slovenčeve redakcije pozival na boj s vsemi sredstvi proti učiteljstvu. Saj vi¬ dimo vsak dan, (Posebno v Trstu) da je intoleranca nasproti političnemu prepričanju rojaka iz drugega političnega tabora, vedno večja. Tako narašča, da je nadškof goriški sam poučeval mladeniče na zborovanjih in pri pijači, da so vse forme dvorjanstva prazne, če niso prepojene s krščanskim duhom. In v Narodnem domu v Trstu se še vedno uči, da vsa izobrazba ni nič vredna ako ni prepojena z narodnim duhom. Nasprotniki tedaj zelo potrebujejo izo¬ braževalnih društev, prave izobrazbe. Prvi znak, da je človek izobražen, je, da je to¬ leranten nasproti prepričanju človeka iz drugega političnega tabora. In če vidimo, seboj in to že radi neobhodno potrebnega bon — tona navršinskih industrijalcev. Navršina je skoraj svetovno poznan kraj, ker tam se iždeluje iz ogromih kamenitih kolosov različne stavbene predmete za tu in inozemstvo. Prijazna vas nudi trudnemu potniku vsega česar mu treba. Prijazna mamica v restavraciji pri Slovencu te kaj dobro postreže, ravno tako si tu prijazno sprejet v restavracijah pri Franjotu Listo- padu, S. Jeremiju in I. Pleseju, kar močno povspešuje dotok izletnikov. Navršina ima razun različnih društev, še godbo, pevsko društvo in knjižnico. Sredi navršinske vasi se dviga neravno visok cerkveni stolp, ka¬ terega kupla je podobna stilu pravoslavnih cerkvenih stolpov. Pred cerkvjo se nahaja prostoren trg z lepim drevoredom divjih kostanjev pod katerimi zamoreš s prijaznin navršinskim domačinom na klopi v senc, sedeč, veselo kramljati. Na trgu stoji kra¬ sen obeliskič patrijotskega značaja, na katerega zamorejo biti navršinski obč? ponosni, in to tudi so. Drugih historičn. znamenitosti ti Navršina ne nudi, ker jih ni v tej kotlini, razun velikanskih v tla izkopanih kamenolomov iz katenih se da voditelji naših nasprotnikov kako uče svoje ovčice, kaj naj si mislimo o ovčicah samih, kaj naj pričakujemo od njih boljšega. Vzvišeno nad vsak dvom je, da ne klerikalci, ne liberalci, ne narodnjakarji nimajo brige za pravo izobrazbo, za izo¬ brazbo kot tako. Vsi se brigajo samo za tisti del izdrazbe, o katerem se jim dozdeva, da bo pospeševal njihove strankarske inte¬ rese. Vse drugo, ali zamolčujejo, ali zani¬ kujejo ali pa pobijajo. Povdarjali smo še, da socialna demokra¬ cija mora skrbeti a priori za izobrazbo svojih pristašev. To je nujno in potrebno. Pri nas na Slovenskem so se nekdaj (in se deloma še vedno) perhorescirala razna izobraževalna društva kakor da bi ovirala politično delo in politične vspehe. Toda brez temelja, na kojem zida izobrazba, ni mogoče dosegati političnih vspehov; vsaj trajnih ne. To se je spoznalo sedaj tudi pri nas. Zakaj je socialni democraciji potrebno, da se briga za izobrazbo svojih pristašev? Zato ker neizobražen človek niti socialist ne more biti. Socializem temelji na doka¬ zani vedi. Kdor se z vedo ne peča, vsaj kolikortoliko, nima pojma o izobrazbi, tudi ne o socializmu. Socializem je znanstvena podlaga vsemu delu socialno-dcmokratične stranke. Kdor ne razumeva socializma, tudi no more poznati praktičnega dela socialno- demokratične stranke. Zatorej tudi ne more biti dober in zanesljiv pristaš stranke, na kojega bi se moglo vselej in nedvomno računati. Socialnidcmokraciji, ki ne zida vsega bodisi na vero ali na narodnost, mora tedaj biti na tem, da si pridobi pristašev, kojih strankarstvo temelji v lastnem njihovem prepričanju. Socialnademokracija mora tedaj v svojih pristaših vzbuditi tako zavednost, da si morejo vstvariti svoje prepričanje sami. Le taki pristaši bodo vedeli da so socia¬ listi in zakaj ne morejo biti nič drugega. Vsi drugi morejo biti polovičarji danes krop, jutri voda. Ako si pribori socialna-demokracija pri¬ stašev, ki so socialisti — ne zato ker verujejo ampak ker vedo in spoznavajo, tedaj je zidano na dobrem temelju, ki se ne poruši nikoli. Iz tega se vidi zakaj da vsak posamezni sodrug potrebuje izobrazbe. Vsak socialist pa pobrebujo izobrazbe zlasti zato, da sam sebi zadošča v dušev¬ nem oziru; da se gmotno tem ložje povspne na višjo stopinjo; da se lahko meri z nasprotniki in se bori zoper nji¬ hove nazore odnosno predsodke; da lahko pridobiva novih pristašev svoji stranki , da je agitator. Kako po skrbeti za izobrazbo v socialni demokraciji? Tu ne bodete čitali nič po¬ sebnega, niti novega. V sako delo dosega razmeroma največiji vspeh, če je primerno organizirano. Tako privajajo velikanski kameniti bloki na dan, kar tvori, kakor že prej rečeno, industrijo in glavni zaslužek v Navršini in njej okolici. Navršinska vas kot veleindustrijelen centrum je uvrščena glede doželnozborskih mandatov v vrsto mest prijezerske dežele ter ima enega dušebrižca, ki ima na raz¬ polago dva farovža ter več boljše nji v čast in ponos radodarnega občinskega sta¬ rešinstva. Občinska uprava se nahaja v rokah liberalne-klerikalno napredne stranke, pri katerej „kot vazalni občinski upravi ima vedno neizogiben dušebrižec Largo prvo besedo. Na čelu navršinskej občini stoji župan J. Jeremija, prijazen in dobro¬ hoten možiček okrogle postave, mišljenja je liberalnega in velja kot ekstremen narodnjak, ki pa radi svojega začasnega mednarodne- i prepi Čanja — namreč ko se gre za kupčijo in kadar potreba kaže — spreminja črke svojega imena, kakor ka¬ meleon barve. Ostalo starešinstvo navršinske vasi z malimi izjemami najde navadno glavno zaslombo pri dušpbrižcu Largotu, oziroma pri ta rodečemu Tonetu moškar- dinu, kateri tvori glavo navršinskega kleri¬ kalnega zmaja. DELAVSKI LIST je tudi z izobraževalnim delom. Ako izo¬ braževalno delo ni enotno, se izvršuje veliko težje in žanje premalo vspehov v primeri s trudom. Izobraževalnih društev potrebujemo; ta društva morajo biti med seboj organizirana. Ta društva so potem v strankinem telesu kakor žile, koder se pretaka kri izobrazbe. V izobraževalnih društvih naj se prire¬ jajo predavanja, poučni razgovori, zabave, veselice, pevski zbori, knjižnice, čitalnice i. t. d. Izobraževalna društva sc mora oso- bito priporočati, da združujejo v sebi mla¬ dino, ki je baš šoli odrasla in ki ne ve kam bi krenila. Za človeka jc najvažnejše, kakšna je njegova vzgoja v času^ od 14-18 leta. Takrat vse vre v njem. Ce zaide v napačne roke, je navadno izgubljen za vedno. Izobraževalna društva naj nadomestujejo šolski poduk v modernem mislu. Na izobraževalna društva, poleg strokov¬ nih organizaciji se bomo tedaj morali ozi¬ rati. In naša naloga je sedaj, da or¬ ganiziramo izobraževalno delo, ki nam bo gotovo doneslo potrebnih sadov. Tedaj na delo ! Dr. D. V Čudno gospodarstvo. Dopis iz Nabrežino. Tržaška „Edinost" je vedno vsa iz sebe, da le more zagovarjati posestnike proti nemaničem. Tako je tudi „Edinost" zago¬ varjala gospodarstvo nabrežinske občine. S posebno vnemo je pa zagovarila Edi¬ nost' zadnje protiljudske in protinarodne sklepe naših občinskih gospodov. Po shodu v Nabrežini, na katerem smo ojstro napadali to čedno gospodarstvo naše občine, so se naši občinski možje sešli takoj na občinsko sejo. — Na tej seji se je z vsemi proti enemu samemu glasu glasu sklenilo da se odvzame tuk. godbe¬ nemu društvu letno podporo 300 kron. (Župan Caharija je pa na svojo pest odvzel temu društvu še sobo v katerej so se naši godci učili.) Ravno tako, s vsemi proti enemu sa¬ memu glasu se je odvzelo podporo tukaj- šujemu pevskemu društvu, kateremu je bil nekdaj župan sam predsednik in kateremu še danes prndseduje naš podžupan gosp. Nemec. Temu društvu se je odvzelo brez¬ plačno najemnino društvenih prostorov. Javni ljudski knjižnici se je tudi odvzelo podporo t. j. svoto skatero je društvo lahko plačalo najemnino društvenih pro¬ storov. In pomisliti je še treba, da ima to društvo v pravilih, da v slučaju razpusta pripade imetje občini. Vzelo se je tedaj iz maščevanja podporo tem trem splošno kulturnim in narodnim društvam. Zakaj. S tem občina vendar ne bo dokazala, da je njeno gospodarstvo idealno. Dolžnost občine je podpirati vsako kulturno ustanovo, vsako društvo, ki ima namen pospeševati izobrazbo Občinarjev. Najbolj odurno pa je, da je župan sam na svojo pest brez sklepa občinske seje odvzel društvene prostore godbenemu društvu. Zakaj vse to. Ljudstvo ima ven¬ dar pravico kritizirati občinske zastopnike, ako je njihovo postopanje v občini proti ljudsko. Zaradi take kritike se pa občinski zastopniki ne smejo prav po otročje ma¬ ščevati nad društvi, ki nimajo prav nič opraviti s sklicatelji shoda in s shodom samim. Morda je pa župan zato predlagal da se odvzame podporo rečenim trem društvom Spominjajmo se krasnega pomladanskega dne .... meseca majnika v Navršini! Zgodnje solnce je izlivalo svoje prve tople majnikove žarke na strehe navršinske vasi že v zgodnjih jutranjih urah. Na ponosnih vrhih divjih kostanjev navršinskega dre¬ voreda, se je čulo prijetno petje ščinkovcev, a iz bljižnih streh se je slišalo veselo cvrčcnje „živ žav" nagajivih vrabcev, kateri so po kratkih presledkih se spuščali iz streh v cestni prah a kmalu zopet kot blisk zleteli na strešne žlebe. Na mah se je pripodila četa bosopetcev dvigajo gost prah po navršinkem trgu in razpodila strešne kričave v bljižne njive. Na odločen poziv navršinskega redarja so se pa naši besopetci brez obotavljanja, mrmraje zgubili, v neko ozko ulico. Zvonovi so zadoneli iz lin in vabili vaščane k službi božji. Z nenavadno vne¬ tostjo je vrelo navršinsko občinstvo že v zgodnjih predpoldanskih urah po trgu gor in dol, kar je dalo povod misliti, da se isto pripravlja na nekak izvan reden pražničen dogodek. Pod lično urejeno lopico gostilni¬ čarja I. Plešeja, je bila zbrana mala družba „ta boljših" iz navršinske vasi prijezerske bo da, zato s svoto podpor plačal poje¬ dino? Morda je mislil, da tako dokaže, da je občinsko gospodarstvo pravo in da se izogne nadaljni kritiki? Moti se. Se več nego prej se je gospod Zacharia pokazal, da nima ne smisla ne volje gospodariti z občinskim imetjem ljudstvu v korist, ker odtegavati podporo ljudskim izobraževalnim društvam je ravno toliko, kakor da bi se jemalo ljudstvu mrvo vsakdanje duševne hrane. V občinskih sejah se ne sine sklepati v imenu maščevanja, marveč trezno in vestno je treba vsako stvar ogledati iz vseh strani predno se jo odobri. Toda med tem ko je gospod župan Zacharia z vso vnemo zagovarjal naj se vzame omenjenim društvam podporo, ostane še vedno fak, da so občinski očetje požrli pri slovesni pojedini ob priliki blagoslov- ljanja pakopališča 307 kron občinskega imetja. Kako se strinja to z odjemanjem podpor izobraževalnim društvom ? Pa še nekaj druzega: Na občinski seji dne 30 avgusta 1901 se je sklenilo, da od tedaj naprej bo plačal župnik Čargo od svoje nove hiše mesečno 30. K naje¬ mnine. Od takrat do danes pa gospod Čargo ni plačal še ničesar. Ako zraču- namo najemnino, ki bi, po sklepu rečene občinske seje, moral plačati gospod Čargo od 1 septembra 1901 pa do 30 junija 1909 znaša ta stvar lepo svotico 2820 kron. In ako obrestujemo to svoto po 6% pride¬ mo (če ne obrestujemo tudi od leta do leta narastle obresti) do druge svotice 169.20 K. Skupaj 2989.20 kron katere dolguje gospod Čargo naši občini. Zakaj občina ne izterja od njega ta denar. To, gospodje bi bilo pravo gospodarstvo, ne pa jemati podpore nedolžnim izobraževalnim društvam. Sedaj pa, da bodo gospodje še nekoliko bolj kuhali jezico proti tukajšnjim de¬ lavcem, povemo še sledeče: Sorodniki našega župana, (brat in svak) sta pregledovalca računov. To je proti za¬ konito, in bo treba napraviti temu proti zakonitemu stanju naglo konec. Pečat našega župana je po mesece in mesece v rokah tajnika v odsotnosti župana. To je tudi protizakonito. Pokopališče, pravijo, da je stalo mnogo zaradi tega ker so morali voziti v Nabre¬ žine zemljo iz Dolin. Mi pa povemo ob tej priliki še to: Delo pri pokopališču se je dalo v režijo občinskemu blagajniku (kar je, samo posebi se razume, protizako¬ nito). Ta je potem oddal delo nekemu kalabrežu, ki je opeharil blagajnika za 700 kron. Občinskim očetom in županu se je opeharjeni blagajnik smilil in so mu iz občinske blagajne pokrili del opeharjene svote. Zato in ne zaradi druzega, gospodje, je stalo pokopališče občino zelo drago. Toda, da končamo za danes. Tržaška „ Edinost zagovarja naš občinski svet kateremu župan uje naš Zacharia in v ka¬ terem sede štirje italijanski posestniki med katerimi je celo en iredentist. ,,Edinost" zagovarja našega „Zachario“ ki je delal na to, da so bili izvoljeni v mestni svet raje 4 italijani nego 4 slovenski delavci. Tega ne bodo domači delavci nikdar pozabili. Sedaj kličejo gospodje v Nabrežino N. D. O. Kako so smešni, v svojem otroškem strahu, Nabrežina ni vstarjena za N. D. O. in kmalu bomo tudi pokazali, da niti za afa- rista ala Zacharia ni in ne sme biti naša Nabrežina. dežele, katera je polglasno veselo kramljala smehljala in posvetovala se o nekej stvari, kako bi se neki dalo na najbolj imeniten način izvesti in potrebno urediti. Izza vogala farovža pricap.ljala je neizogibna pomožna kuharica Linča Kranjčnjakova in zavila z neizmerno hitrostjo v gostilno S. Jeremije. Kmalu na to pripodila se je preko tega precejšna čreda goved, katera je z čudno živalsko pažnjo motrila gručo „ta boljših" pod lopico I. Plešeja, na to, za¬ molklo zamukala, in v hitrih škodili zbe¬ zljala v ozko ulico ob zidu starega Fa¬ rovža štv. 2. Zadoneli so vnovič zvonovi in pobožno je capljala množica vernikov v notranjost hrama molitve in tolažbe. Zopet je nastala tišina na trgu navršinskem, slišalo se je le bučenje cerkvenih orgelj pokašljevanje pred cerkvenimi vrati stoječega občinstva, po¬ novno petje ščinkovcev in živ žav porednih vrabcev. Tu pa tam zaloputnila so vrata gostilne S. Jeremije, skozi katera so nosile ženske v zavitkih, na videz jedilne stvari bolje vrste. (Dalje prih.) DEŽELHOZBORSKE VOLITVE V TRSTU. V soboto 19. t. m. se je vršila ožja vo¬ litev v VI volitnem okraju lil volilnega razreda. V ožji volitvi sta bila naša dva kandidata Paulich in Pittoni z italijanskimi nacionalci. Pri ožji volitvi sta bila izvoljena ita¬ lijanska nacionalen BenvenuUi m Raste/h. Glasovi so bili razdeljeni tako: oddanih glasovnic.526 belih glasovnic ...... 7 neveljavnih . 3 veljavnih.519 Valentin Pittoni.249 Štefan Paulich.248 Anton Benvenutti, ital. nac. 271 Vito Rastelli, ital. nac. . .270 Poslednja sta bila tedaj izvoljena z večino 20 odnosno 21 glasov. Italijanski nacionalci so pri teh ožjih volitvah razvili velikansko agitacijo in se pri tem niso sramovali poslužiti se vsakih vredstev. Tako so n. pr. natisnili več izvo¬ dov izjave Silvija Pagninija, ki je bila objavljena v Piccolu v petek 18 t. m. po¬ tom katere je Pagnini naznanil svojim vo- lilcem da odloži svoj mandat. To izjavo so pošiljali v zaprtih zavitkih socialno- demokratičnim volilcem in so izjavi priložili belo glasovnico, češ naj gredo glasovati s prazno glasovnico. Potem so pošiljali slovenskim volilcem pismo, ki je bilo pisano v grozni slovenš¬ čini, v katerem so poživljali slovenske vo- lilce naj ne glasujejo za socialne demokrate, kakor je to ukazalo pol. društvo «Edinost*, marveč naj glasujejo z belimi glasovnicami. Tudi so italijanski nacionalci šli do posa¬ meznih slovenskih trgovcev, ki so imeli pravico glasovati v III vol. razredu, ter jih rotili, naj v imenu sovraštva do social¬ nih demokratov ne glasujejo zanje marveč z belo glasovnico. Ni treba še posebej ome¬ niti, da so tudi nakupili in drago plačali več legitimacij ter poslali ž njimi glasovati svoje :< morete*. Tako je gotovo, da je več slovenskih trgovcev glasovalo pri ožji vo¬ litvi za ital. nacionalce mesto za socialiste in gotovo je tudi, da je nekolilo prijateljev Silvija Pagninija oddalo ali bele glasovnice ali pa glasovalo za ital. nacionalce. Za po¬ slednje so glasovali pri ožji volitvi tudi Nemci, mazinianci in tistih par, ki so pri prvi volitvi oddali glasove za glasovitega zdravnika Depangher. Tako je ital. nacionalna stranka ohranila ital. značaj mesta z neitalijanskimi, vladni¬ mi in klerikalnimi glasovi. Gospodje pač nimajo nobene pravice ra- dovati se svoje zmage. Pri teh ožjih volitvah se je pa zopet pokazalo, kako meščanstvo vseh navadnosti se druži v boju zoper socialno-demokracijo. Volitve v II volilnem razredu. Vršile so se v pondeljek 24. t. m. Naša stranka je postavila v tem privilegi¬ ranem razredu štiri števne kandidate, in sicer: Puecher, Cerniutz, Nicolich in Doff- Sotta. Izvoljeni pa so bili vsi kandidatje ital. nacionalne stranke in sicer: Braidotti, Brocchi, Soletti, v prvem vol. okraju; Co- sulich, v drugem volilnem okraju; prof. Adami, Nordio, Ravasini in Weil v III vel. okraju; Morpurgo, Picciola, Suttina in Zanolla v. IV vol. okraju; Doria, Fiamin in Minas v V in Stadler v VI vol. okraju. V vseh volilnih okrajih so dobili ital. na¬ cionalci 2069 glasov; slovenski narodnjaki 422; nemški narodnjaki 310; krščanski socialci 210, socialni demokratje 141; re¬ publikanci 55. Vpisanih volilcev je bilo v vseli 6. volilnih okrajih 4152, volilo je pa 3494 t. j. več nego 84%- V I. mestnem volilnem razredu. Vršile so se v petek dne 25. t. m. Iz¬ voljeni so bili vsi italijanski nacionalci in sicer: Luzzatto, Alberti in Rusconi, prvi volilni okraj; Jakob Gasparo, v drugem vol. okraju; Valerio, Reiser, Samaja in Bernardino v III. vol. okraju; Piani, Ri- chetti, Mordo in Cumar v IV. vol. okraju; Banclli, D’Osmo, Zammattio, v V. vol. okraju in Teodor Costantini v VI. vol. okraju. V I. okoličanskem razredu. So se vršile volitve tudi danes v petek 25, t. m. Izvoljeni so vsi slovenski nacio¬ nalci in sicer: Anton Sancin in dr. Wilfan v I. vo¬ lilnem okraju; dr. Rybar in dr. Slavik v II. volilnem okraju; Al. Gorjup, Martelanz, dr. Martinis in Pertot v III. volilnem okraju. *** Dosedaj je izvoljenih 76 poslancev in sicer 12 v okolici ter 64 v mestu. Po strankah se dele: 54 je italijanskih nacionalcev, 12 slovenskih narodnjakov ter 10 socialnih demokratov. 4 poslance bo izvolila sedaj obitno-trgo- vinska zbornica ki bodo najbrž tudi ita¬ lijanski nacionalni. Domače stvari. Italijanski nacionalci še vedno vpijejo, da so italijanski sodrugi izdajalci naroda, ker so kandidirali v IV mestnem volilnem razredu tudi dva slovenska socialna demokrata. Nam se zdi da gospodje vendar niso in ne morejo biti toliko razžaljeni, kakor se delajo. Zraven svojega vpitja pa imajo še pogum pripovedovati po svojem časo¬ pisju, da se je naša stranka s takim koro- kom izneverila brnskemu narodnostnemu programu. Človek bi se zjokal, da ne bi bil prepričan, da gospodje niso nikdar prečkali našega brnskega programa, kajti žalostno bi bilo za nacionalne možgane, ako bi tako narodnjakarsko tolmačile naš protinarod- njakarski brnski program. Dejstvo, da je naša stranka kandidirala v mestu dva slovenska socialna demokrata, je samo gola posledica našega socialno- demokratičnega in mednarodnega programa. „Piccolo ‘ in companija, bi se moral pač že enkrat naučiti, da je za nas vseeno, če so naši kandidatje vsi italjanske ali vsi slo¬ venske narodnosti. Za nas jc glavno, da so naši kandidatje socialni demokratje, naj prej in pred vsem socialni demokratje. Sicer pa je v Trstu ne samo veliko število Slovencev, marveč tudi lepo število sloven¬ skih socialnih demokratov. In čut medna¬ rodnosti zahteva, da se tudi te upošteva. Slovenski socialni demokratje so že ne¬ štetokrat pokazali, da znajo biti res med¬ narodni. Vsikdar že, pri vsakih volitvah v Trstu so naši sodrugi vedno glasovali za naše kandidate, če tudi ni bilo vmes nobenega slovenskega socialista. Hoteli so sedaj vedeti ako so tudi ital. sodrugi ravno tako trdo mednarodno prepričani. Sicer pa naj se «Piccolo» le potolaži. Kar se nam ni posrečilo sedaj, se nam bo posrečilo prihodnjič poslati v mestni svet tudi dva slovenska social nodemokratična poslanca. st racije. Danes zvečer so uprizorili ital, nacionalci demonstracijo v proslavo zmage ital. nacionalne stranke. Par sto mladeničev je po raznih ulicah no¬ vega in starega mesta prepevalo italijanske narodnjakarske pesmi. Kmalu se je pa na¬ bralo lepo število socialnih demokratov 7 , ki so kvarili ital. nacionalistično demonstra¬ cijo. — Na velikem trgu je prišlo med socialisti in ital. nacionalci do spopada. Ital. nacionalci so ukazali najprej kavarno «Municipio? zapreti, potem so pa začeli lučati proti soc. dem. stolice. Naravno da so naši odgovarjali tudi s stolicami in pa¬ licami. Kmalu je pa prišla pulicija in je stranki razdelila. Nato je odšlo kakih 50 mlečnozobnež?v iz velikega trga po Korzu prepevajoč \ varstvu redarjev nacionalistične pesmi. V ulici S. Caterina so se naši in ital. nacio¬ nalci zopet spopadli. Ital. nacionalci so tu tudi vstrelili z revolverjem. In zopet so prišli redarji ter stranki razdelili. Kmalu nato je pa začelo deževati in ital. nac. so se poskrili v kavarno Chiozza. Pozneje so naši priredili tudi kavarni Chiozza sere¬ nado z žvižganjem in prepevanjem sociali¬ stičnih pesmi. Policija je aretira samo eno osebo. Cel dan so ital. nacionalci pošiljali po hišah vabila naj se zvečer vžge sveče na oknih. Toda malo malo se je odzvalo temu vabilu, lluminirana so bila okna podstrešij in sempatja kako okno v I. ali II. nad¬ stropju. Razsvetljava je bila tedaj nad vse klavrna, kakor je bila klavrna demonstra¬ cija in kakor je klavrna zmaga ital. nacio¬ nalistične stranke. Bog jim daj pamet. li stavki voznikov. Pri zadnjej stavki so vozniki v okolici pod vrhovnim poveljstvom g. dr. Mandiča zmagali. Ne bo pa morda škodavalo, če omenimo še par besed o tem boju in o tej «zmagi*. Boj se je vodil proti podjednikom Turku in drugim. Tako so povedali voditelji štrajka takoj pri začetku. Pozneje, in sicer zdaj pred volitvami, je pa neki narodnjak po¬ vedal, da so se bojevali z magistratom. Zdi se mi namreč, da so nekako takole zvenele njegove besede: «Glasujte vsi za naše na¬ rodne kandidate, ker čim več jih bo izvo¬ ljenih, tem boljše bo za vas. Pomisliti mo¬ rate, da če bi mi dosedaj imeli v občinskem svetu več zastopnikov, ne bi štrajk voznikov trajal toliko časa.* Povejte, gospod Mandič, s kom ste se bojevali, s podjetniki ali z magistratom? Bodite odkritosrčni in recite razločno, da bodo vsi razumeli: Ne vem ! Le toliko vem, da sem zmagal! DELAVSKI LIST 3 In mi bodemo tudi otkritosrčni in po¬ vedali bodemo, da ste Vi v resnici zma- galiali da prav lahko trijumfirate. Po štirih mesecih so se uresničile vaše želje : osnovali ste že prvo zadrugo (in sicer slovensko za¬ drugo) in po štirih mesecih ste povzročili, da je ta zadruga dobila delo. Razun tega se je izpolnila še druga želja: pridobili ste si s stavko neminljivo slavo. Izgubili niste nič. To je bila Vaša zmaga, zmaga voznikov je pa sledeča: 1) povišalo se jim je, post tot discrimina rerum, 16°/o- 2) imeli so dobre štiri mesece «urlauba. >> 3) nekateri so med tem “urlaubom* ži¬ veli v «sladke j * nadi, da jim ne bo treba več delati in so prodali vole oziroma konje. 4) tisti zadrugarji, ki zdaj vozijo gramoz, izgubigo trikrat več časa kakor prej ker mora gramoz biti čist. kakor tiste deklice, ki pojdejo letos k prvem sv. obhajilu, in ne sme biti debelejši od treh centimetrov. Navsezadnje se jih niti ne plačuje redno, česar pa menda ni krivo vodstvo zadruge, nego magistrat. Vozniki torej ne triumfirajo, vozniki preklinjajo in preklinjaio upravičeno! Mandič pa triumfira! Pfttoni in Pagnini sta se stepla. Tako je napisal „Slovenski Narod ko je povedal svojim čitateljem, da je Pagnini odstopil iz socialnodemokratične stranke. Od kod dobiva ,.Narod“ svoje informacije nam ni znano; vsekakor bi bilo vredno povedati „Narodu“ da je v vseh tržaških rečeh zelo slabo informiran. Tako slabo, da ne čutimo niti potrebe v „Rdečem Praporu' odgovarjati na čudovito neumne klobasa¬ nje, ki jih objavlja „Narod“ kot dopise iz Treta. Glede tepeža med Pagninijem in Pittonijem je resnica namreč ta, da je Pagnini doma bolan ter da je bil ravno tisti dan, v katerem pravi Narod da se je vršil rečeni tepež, sodrug Pittoni na Dunaju. Z Dunaja se vendar ni pretepal s Pa¬ gninijem v Trstu. Mogoče telefonično o vseh rečeh, o katerih piše „Narod“ tako, kakor da bi mu bile popoldnoma jasne, ne ve „Narod ničesar. Zato bi naprosili mi „Narodovo“ uredni¬ štvo naj nikar ne zaupajo preveč svojemu tržaškemu dopisniku, ki sedi cel dan v kavarni Balkan, zre v zrak ter misli, da je zelo važen žurnalist. Slovanstvo čeških socialnih demokratov je priljubljeno sredstvo naše narodnjakarije za pobijanje slovenskih socialnih demokratov. Če bi mi bili tako narodni kakor češki sodrugi! Stokrat smo to že čitali in slišali, seveda vedno od ljudi, ki ne poznajo ne češke, ne slo¬ venske socialne demokracije, temveč so le slučajno vlovilipar po zraku frfotajočih fraz, s katerimi se potem leta in leta politično hranijo. Za presojanje narodnega prepri¬ čanja rabijo radi slovansko vzajemnost, odnosno v najnovejšem času neoslavizem. Morda bo torej zanimivo slišati, kako sodi češki socialni demokrat o tem najnovejšem narodnjaškem evangeliju. Poslanec sodrug TomaSek, dunajski Čeh, je v parlamentu govoril o tej reči in je dejal: ,,Češki socialni demokratje nimajo nič l opraviti s takozvanim novoslovanskim gi- jbanjem buržoazije in aristokracije. Seveda (smo mnenja, da se tudi slovanskim ple¬ menom ne more odrekati pravica do kul¬ turne, idealne in gospodarske vzajemnosti, katero so člani drugih narodov vedno ne¬ moteno vršili, zlasti če se zapadni Slovani fjoljinbolj izključujejo iz kulturne zveze vladajočih narodov v srednji Evropi. Kar eadeva politično stran novoslovanskega gi¬ banja, pozdravljajo češki socialni demo- iratje vsako stremljenje, ki gre za tem, la se ublaži sovraštvo in kričeče vzajemno citiranje slovanskih plemen. Odločno pa \bsojajo tiste smeri, ki so jih zastopali \osamezni udeleženci na slovanski konfe¬ renci v Peterburgu, ki hočejo da bi se ’okrepčal niški imperializem in plemenski ' boj proti Neslovanom. Z enako odločnostjo 'bsoja češka socialna demokracija v Nem- f ji in v Avstriji razglaševani pangermani- sm, čegar cilj je zatiranje in germanizi- inje Nenemcev“. To je do pičice tako kakor govore in pišejo od nekdaj slovenski socialni demo¬ kratje. Pa nič ne de. Jutri že zopet zagrmi kak narodnjaški veleučenjak: Zakaj niste tako narodni kakor češki socialni de¬ mokratje? Ljubljaiiska BI. I>. O. fehtarl pri podjetnikih. Denar je vervus nerum, to vedo tudi zizibambule. Ker jim ne pada iz nebes kakor Izraelcem mana v pruščavi in ker delavcev nimajo, ki bi si sami na- iravili bojno blagajno, razpošiljajo po Lju- Ijani sledeči cirkular, kateremu prilagajo itr poštno položnico: Velecenjeni gospod! .akor Vam je znano, ustanovila se je v C Ljubljani „Narodna delavska organizacija“, ki je že v kratkem času svojega obstoja pokazala svojo življensko moč ter dokazala, da hoče z vztrajnim in energičnim nasto¬ panjem, na podlagi samopomoči pomagati narodnemu delavstvu boljšega položaja. Ker razne internacijonalne organizacije izrabljajo naše delavske mase samo kot števni ma- terijal ob raznih volitvah i. t. d., je sa¬ moumevno, da bode „N. D. 0.‘, ko iztrga delavstvo iz teh rok, ogromno pripomogla k celotnemu narodnemu razvoju. Poznava¬ joči Vaše narodno čuvstvo, usojamo si vabiti Vas, da tudi Vi pristopite kot pod¬ porni ali pa ustanovni član ter nas tako moralno utrdite in materij alno podprete, na potu k našim ciljem. Ustanovnine je enkrat za vselej 50 K. Podpornina (3 K na leto. V nadi, da Vas lahko beležimo v vrste blagohotnih podpornikov „N. D. 0.“, se v naprej zahvaljuljemo: M. Cimerman, t. č. blagajnik. Slavoj Škerlj t. č. tajnik. Rudolf Juvan, t. č. predsednik. NB. V slučaju da pristopite k „N. D. O." v gori navedenem zmislu, izvolite se poslužiti na¬ šega poverjenika, ki Vas v najkrajšem času obišče. Okrožnica se razpošilja trgov¬ cem, pa tudi drugim delodajalcem. In ta kompanija hoče organizirati delavce! Danes jemljejo denar od podjetnikov, pa naj jutri vodijo delavce v boj proti tistim, ki jim polnijo blagajno? Kdor ne spozna te brezo- brazne sleparije, mora biti slep na obe očesi. Pa bodo zaman izkali med zavednimi delavci tepce, ki se bodo dali organizirati za podrepno gardo izkoriščevalcev. Goriški deželni zbor se vendar razpusti, ker je vlada obupala, da bi do¬ segla sporazum med strankami, ob sedanjem položaju je pa delovanje deželnega zbora nemogoče. Nove volitve bodo menda me¬ seca avgusta ali septembra. I>elavei pri Bf. I>. O. so zelo ne¬ zadovoljni s političnim društvom “Edinost*. Nezadovoljni so zaradi tega ker politično društvo “Edinost* ni hotelo upoštevati želje narodnih delavcev, ki so hoteli, da bi se bilo kandidiralo v II okoličanskem razredu pristaše N. D. O. Tu moramo dati na¬ rodnim delavcem prav. Mi se namreč spo¬ minjamo, ko je na nekem shodu v Na¬ rodnem domu rekel dr. Gregorin, da v slučaju ako bi se hotelo narediti za okolico poseben delavski volilni razred, (bilo je namreč takrat ko je kamora predložila svojo karikaturo volilne reforme) bi oni, gospodje pri pol.. društvu «Edinost* prepustili vse mandate v tem razredu socialni demokraciji. Sedaj ima okolica ta svoj delavski volilni razred. Mi nismo zahtevali od dr. Grego¬ rina, da bi bil uresničil svojo obljubo. Ampak če so gospodje res demokratični, kakor vedno trde, če imajo N. D. O. res tako radi kakor’ pripovedujejo, so morali 4 okoličanske mandate II. vol. razreda prepustiti vsaj N. D. O. Toda gospodje pri pol. društvu “Edinost* morajo pač varovati interese, ki niso delavski in delavci pri N. D. O. bodo sčasoma pač razumeli, da nimajo in da ne morejo imeti z gospodo pri “Edinosti* nič skupnega, in da služijo tej gospodi samo kot stafaža, kot orožje v boju proti interesom delavstva. V Ljubljani se dogajajo med libe¬ ralci in klerikalci jako čedne reči. Kleri¬ kalci očitajo razne narodne kupčije libe¬ ralcem, zlasti pa ljubljanskemu županu Hribarju, liberalci pa očitajo enake reči klerikalcem. Pred kratkim je prišla na dan pogodba, ki so jo bili svoječasno sklenili z Nemci liberalci, na kateri pogodbi je bil tudi podpis Ivana Hribarja župana ljubljanskega. Potem je na nekem shodu v Ljubljani klerikalec Lampe pripovedoval kako da roma župan Hribar v Petrograd in Varšavo vsiljevati sebe in svoje kupčijske na¬ mene. Hribar je pa tudi na shodu, ki se je vršil pred kratkim v Ljubljani pripove¬ doval kako da ga je dr. Šušteršič silil naj pristopi v klerikalno stranko. Potem je pa Lampe zopet na shodu obelodanil neko kupčijsko pogodbo, ki jo je bil sklenil Hri¬ bar z nekim Paušlarjem. V tej pogodbi se je šlo zaradi vodnih sil na Savi odnosno njih financiranja kjer si je zagotovil Hri¬ bar veliko provizijo. V tej pogodbi je neka točka ki pravi, da „trud in vpliv katerega bo v dosego skupnega podjetja zastavil Ivan Hribar, se smatra enake vrednosti kakor ena osminka vodnih moči . Iz tega je razvidno, da je hotel Ivan Hribar imeti profit tudi od vpljiva, ki ga ima kot pred¬ sednik „Kreditne banke“ v Ljubljani. Mi se vsem tem zagonetkam seveda ne čudimo. To so reči ki se dogajajo v kapitalistični družbi in med kapitalisti. Najbolj žalostno je, da se hoče vse take reči splejati na narodna tla. Vse v imeni naroda. V imenu naroda kupčujejo in de¬ lajo pogodbe, v imemu naroda delajo kom¬ promise s strankami drugih narodov in v imemu naroda se pošteno obrekujejo. Kadar bo prišlo delavstvo k pameti, bodo gospodje smeli uganjati še nadalje take komedije, seveda, toda vsaj bodo pustili pri miru narod, ki nima pri takih rečeh čisto nič opraviti. Vite* papeškega reda. Italijanska narodnakarska stranka se kaj rada baha, da je protiklerikalna in svodomiselna. Ka¬ ko je ta stranka protiklerikalna in — vča¬ sih — tudi protivladna, nam je v najlepši dokaz dejstvo, da med izvoljenimi kandi¬ dati te ultra liberalne stranke je tudi nek, ki se imenuje profesor Henrik Nordijo ki je vitez papežkega reda. Oh ti sveti meščanski protiklerikalizem. Slavnost v BT a brežini. V nedeljo dne 20. t. m. se je vršila v Nabrežina ve¬ likanska delavska slavnost v proslavo petnajstletnice ustanovitve tamošnje po¬ družnice železničarske organizacije. Veselica se je vršila na velikem vrtu restavracije Nemec. Ves popoldne so od¬ hajale iz Trsta trume delavcev, da v družbi z nabrežinskimi železničarji proslavijo to lepo obletnico. Ob 4 uri popoldne je bilo na prostornem vrtu zbranih na tisoče de¬ lavcev iz Nabrežine in drugih bližnjih krajev. Pri veselici je sodelovala nabrežinska godba ter godba tržaške socialistične mla¬ dine ter trije pevski zbori iz Trsta, slo¬ venski, italijanski in nemški delavski. Ob peti popoldne se je ogromna mno¬ žica zbrala okolu nalašč zato prirejenega odra, kjer so prosta vili ta lep dan v kra¬ snih govorih sodrugi Kopač, poslanec Scabar, zastopnik čeških železničarjev, sodr. Bro- decky, ter ustanovitelj nabrežinske podruž¬ nice železničarjev sodrug Marn. Vsakemu govoru je sledilo burno ploskanje. Ob koncu je še enkrat pozdravil in se zahvalil nav¬ zočim za mnogobrojen obisk sodr. Prijatelj, sedanji predsednik nabrežinskih železni¬ čarjev in godba je zaigrala mogočne akorde delavske pesmi in „Internationalo“. Ob 6 so se začeli na dveh nalašč prirejgnih po¬ dih, vrteti mladi parčki in vrteli so se pozno v noč. Prostrani vrt je bil pa zvečer razsvetljen z neštevilnimi rdečimi balončki. Nepoza¬ bljiv pa nam ostane prizor, ko so odhajali iz Nabrežine tržaški gostje ob 9 uri 55 min. Nad tisoč je bilo oseb, ki so korakalo za godbo tržaške socialistične.. mladine na postajo v spremstvu rdečih zastav in rdečih balončkov. Živela socialistična Nabrežina, živeli železničarji, živela socialna demokra¬ cija in enakih primernih klicov, ni bilo ne konca ne kraja. Pred odhodom je godba na postaji še enkrat zaigrala marsiljezo in vlak, ves v rdečih Inčih in zastavah je polagoma odšel ter peljal seboj nejzbrisne spomine lepe delavske veseliče. Pozneje, ob polnoči je pa odšel iz Na¬ brežine še en vlak s tražaškimi gosti. Nabrežinčanom pa priporočamo, da nam še kedaj prirede tako lepo in impozantno delavsko slavnost. SOPRUCI! Kdor želi napredek naše stranke, ne sme nikdar pozabiti, da je časopisje naj važnejše orožje v našem boju. Vsak nepredek na¬ šega časopisja je napredek naše stranke, vsak korak, ki ga more zaznamovati naše časopisje, nas približuje delavskim, socialno- demokratičnim ciljem. Razširjajte torej neu¬ morno „Delavski List“, pridobivajte mn nove naročnike, zahtevajte ga po vseh jav¬ nih lokalih, v katere zahajate! Ako bo ,.Delavski List“ krepak in velik, se poveča in utrdi Vaš vpliv na javnost. „I)elavski List“ je Vaš glas, skrbite torej, da se bo slišal v vedno širših krogih! — Vse, kar storite za svoje glasilo, ste storili zase, za svojo korist. Agitator za strankino glasilo mora biti vsak posamezni sodrug! DOPISI. GORIŠKO. Nabrežina. Popravek. V Zadnje po¬ ročilo iz Nabrežine o shodu zaradi naše bolniške blagajnike, se je vrinila pomota. Zapisali ste, da dobi tuk. delavec po 20. tednih bolezni samo še 1. K in 32 vin na dan dodpore. Cita naj se pa tako : Prvih dvajset tednov bolezni, dobi tuk. delavec od bol. blagajne 1.32 K na dan podpore. Po 20. tednih pa več ničesar. SOCIALlSTIČBfA ZMAGA. V Zagorju ob Savi so se vršile v ne¬ deljo 20. t. m. občinske volitve. V III. volilnem razredu je bilo izvoljenih 7 socialnih demokratov in sicer: Miha Cobal, Josip Repovš, Josip Garle, Jakob Krajšek, Martin Repovš, Franc Koželj in Franc Dernovšek. Dva socialna demo¬ krata sta propadla. Mesto teh sta bila izvoljena en klerikalec in en liberalec. Te¬ daj, mi gremo naprej! Politični odbor jugo- slov. soc. dem. stranke je takoj, ko je izvedel o zmagi zagorskih sodrugov, brzo¬ javno čestital 'k tej zmagi socialne demo¬ kracije. Danes čestitamo tudi mi in upamo, da storimo to lahko v imenu vseh tržaških sodrugov. Iz stranke. Socialistična parlamentarna zveza je na svoji seji dne 27. t. m. brez razprave vzela na znanje demisije Silvij Pagninija, ki je, kakor znano, odložil tudi svoj držav¬ nozborski mandat. Demisije se je sprejelo enoglasno. Goriška deželna organizacija na¬ znanja, da se bo vršila letošnja deželna konferenca dne 11. julija 1.1. ob 10. do¬ poldne v prostorih delavskega doma Via Teatro št.A?0 s sledečim dnevnim redom; 1.) Poročilo političnega odbora deželne or¬ ganizacije in poročila krajnih organizacij; poroča sodrug Josip Petejan. 2.) Poročilo o političnem položaju na Goriškem; poroča sodrug dr. Henrik Tuma. 3.) Organizacija in tisk; poroča sodrug Josip Petejan. 4.) Vzgojevalno delo socialno - demokratične stranke; poroča sodrug dr. Anton Der¬ mota. 5.) Volitev političnega odbora in kontrole deželne organizacije. 6.) Razno¬ terosti. Pozivajo se vsi politični odbori krajnih organizacij, da sklenejo račune in pripra¬ vijo pravočasno poročila za dobo letošnjega poslovanja ter jih pošljejo najdalje do 1. julija v roke Josipa Petejana v Gorici, Via Teatro št. 20. Posebne predloge je vposlati vsaj osem dni pred zborom. Socialni pregled. Velikansko gospodarsko podjetje du¬ najskega delavstva. V nedeljo se je v Švehatu pri Dunaju otvorila nova velika tovarna za kruh, združena z mlinom. Na hlebcih, ki prihajajo iz velikanske pekarne, je vtisnjeno kladivo, to znamenje krasi zu¬ nanje zidovje poslopja in po njem se tudi imenuje izdelek: kruh s kladivom. Delavci poznajo ta znak, ki simbolizira njihovo združitev in moč. Tudi na novi tovarni je kladivo znamenje delavstva. Velikansko podjetje je namreč delavska last: Tvrdka Skaret, Hanusch in dr. predstavlja organi¬ zirano delavstvo dunajsko. O tej novi de¬ lavski postojanki povemo še kaj več. bruštvene stvari. Kolesarsko društvo ..Vriojba" v Vrtojbi priredi v nedeljo 27. t. m. po¬ poldanski izlet v Ajševico k veselici on- dotnega izobraževalnega društva. Rednik: Alojzij Zavadlav. — V torek na praznik Sv. Petra in Pavla se udeleži društvo pol¬ noštevilno veselice bralnega in podpornega društva v Gorici, ki se vrši na Goriščeku. Obakrat odhod iz društvenih prostorov ob 3. popoldne. Rednik pri drugem izletu: Anton Toplikar. Kolesarji! udeležite se obeh izletov v velikem številu. V nedeljo 4. julija se udeleži društvo sokolske slavnosti na Opčinah pri Trstu. Književnost in umetnost. Naši zapiski. Socialna revija. Izšel je VI zvezek letošnji. Vsebina: Ur. Fr. Ki¬ drič: Pomote in potvare za razne potrebe. — R. L.: Anarhizem. (Dalje). — Dr. Dragotin Lončar: Iz politične korespon¬ dence dr. Janeza Blehveisa. (Dalje). — Dr. H. Tuma: VIII internacijonalna umetniška razstava v Benetkah. — Pregled: Narodno gospodarstvo. - Literatura. - Teknika. - Politika. — Oton Zupančič: Epigrami. Sodrugom še enkrat priporočamo, da si naroče to edino resno znanstveno socialno revijo. lil. slov. umetniška izložba se je v soboto otvorila v Jakopičevem paviljonu ob Latermanovem drevoredu. O raztavlje- nih poročamo o priliki. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TIS KARNA MODERNA M. Susmel & Cotnp ulica della Zonta 8. 4 DELAVSKI LIST JULIJA POLLAK TRST |g ulica Sette Fontane štev. 5. 1. nad. $1 Priporoča se sodrugom. =5 = Delo fino in točno. = s Postrežba na dom. 5 Nova klobučarnica GIORGIO DE LU 1 SH predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nižine. Anton & sr £ Toplikar kovač v Gor. Vrtojbi je odprl lastno prodajalno in popravljalnico — dvokoles — v Gorenji Vrtojbi Kolesa prodaja po prav nijkih cenah! Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! lurotvu obravelj, Skrilj, ISrji, Šmarji, liibenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, štajerskem, Koroškem in drugod. Pošilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VODSTVO. cm m m m m