Ige celjske ob- g ki stanujejo pritličjih oziro- 50 lastniki hiš, ijno prosimo, 50 ne izneverijo jjciji in da v su- poletnih dneh , pogosteje zali- Q svoje vrtove ;ejo avtomobile ,odo iz vodovo- kajti stanovalci jŠjih nadstropjih boje, da bi bile hove pipe pre- Č obremenjene s tiskom, kar spet bi bilo v skladu tradicijo! ŠELE V ZADNJEM ČASU POSVEČAJO VEČJO SKRB HITREJŠEMU REŠEVANJU PROŠENJ ZA PRIZNANJE ENOJNE ALI DVOJNE DOBE KMETOM BORCEM • 25 let po vojni je na celjskem Komunal- nem zavodu za socialno zavarovanje, ki je po 1, januarju 1968 prevzelo nadaljne reševanje pri- znavalnin za enojno in dvojno dobo, še vedno 1832 nerešenih prošenj. Po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju in 184. členu je bil zadnji rok za uveljavljanje priznavalnin, 31. de- cember 1966. Prošnje še vedno prihajajo. Do kdaj? • Ljudje čakajo po več let, da jim priznajo tisto, kar jim pripada. Med tem spomini bledijo, priče umirajo, dokumenti izginjajo. Pojavljajo se nove prošnje. Referenti delajo po svojih močeh in rešujejo tako hitro, koliKor se pač v danih pogojih da. Razburjenje pa vseeno ostane. Zakaj in do kdaj? 1. jatiuarja 1968. icia jo bil izvršen prenos reševanja prošenj za priznanje dvojne in enojne dobe iz občinskih skupščin in republiške l;omi- sije kot II. stopenjskega or- gana na Komunalne zavode za socialno zavarovanje. Že takrat je bil dan predlog, da bi pri zavodih ustanovili po- sebne komisije, ki bi lahko hitreje rešile še preostale prošnje. Znano je, da je tre- nutno na celjskem Komunal- nem zavodu za socialno za- varovanje še vedno 1832 nere- šenih prošenj. Po vseh ob- činah, ki spadajo pod celjski zavod pa vlada iz leta v leto, predvsem med kmeti borci, vse večje razburjenje, ker njihovih prošetij ne rešujejo hitro in dosledno. Vprašanje je, kdo je prav- zaprav kriv, da prihaja do mučnih situacij pri stvareh, ki so stare že 25 let in na katere so skozi vsa ta leta odgovorni ljudje opozarjali. Ob vsem tem se pojavlja še cela vrsta obrobnih vprašanj, ki pa niso nič manj nepo* membna, kot prvo. Zakaj so morali ravno kmetje borci čakati tako dolgo, da kljub temu da je rok za vložitev prošenj že zdavnaj potekel (1966. leta) še vedno na za- vod prihajajo prošnje za pri- znavalnino. (Dalje na 6. strani) Celje, 28. maja 1969 — Številka 21 — Leto XXIII — Cena 60 par Že od nekdaj lepe so Slovenke slovele, al' lepše od Saše bilo I nobene ... bi lahko rekli, prosto po Prešernu, povodni mož, ki jo 'Odnesel, pa smo bili mi. Enaindvajsetletna SAŠA ZAJC, uradno (lepše dekle letos v Evropi, je to »ugrabitev« smelo in mirno pre- šla. Kot je sama dejala, je v minulih teh dneh prestala že tudi jše stvari ... »Biti lep, je relativen pojem. Vsak je po svoje lep,« je dejala, smo jo ogovorili in začeli namigovati na njen odnos do življenja n ljudi okoli sebe zdaj, po tem imenovanju. »Prepričana sem, da iom živela tako naprej, kot doslej. Moje življenje se bo spremenilo b v toliko, da bom morala biti večkrat tako »namazana« (nalepoti- fena), tega pa imam že vrh glave. Rada sem takšna kot sem, spro- Ičena in vesela. Takšna, kot ugajam tudi fantu.« »In otroci,« smo vpra- ali? »Najsrečnejša bom, ko se bodo okrog mene podili trije. Hočem iti tudi tu Slovenka ...« (Foto: L. Srše) FRANCEK FRAKELJ Mejduš, bo nobel. Deset dni v Opatiji, en teden v Dubrovniku, za osta- pa še malo na tuje, vse to s pokojnino staroupokojencev... ROPARSKI NAPAD KDO JE UBIL 67-LETNO MARIJO KOVAČ Z MARIBORSKE CESTE V CELJU? v soboto zveöeir so sosedje našli v sbanovanju mrtvo 67 letno upokojenko MARIJO KOVAČ v njenem stanovanju na Mariborski oesti št. 63. Komisija, ki jo vodi preis- kovalni sodnik MILOŠ BLA- GOTINSEK je ugotovila, da je Marijo Kovač doslej ne- znani storilec ubil tako, da jo je s topim predmetom večkrat udaril po glavi. Ko so prišli v stanovanje, so našli po stanovanju raz- mietane predmete in perUo. Po tem sodeč je storilec Iskal v stanovanju denar. Ko- vačeva je namreč prodala hišo, v kateri Je stanovala. Storilec je mogoče zvedel za ta podatek in mislil, da ima denar spravljen doma. Toda Kovačeva je z isakupičkom kupila manjšo hišo na po- deželju. Komisija predvideva, da je bil storjen zločin že v noči od četrtka na petek, ker so Kovačevo nazadnje vi- deli v četrtek, poleg tega pa so bm nediota-knijerii tudi časopisi od peitka in sobote v petnem nalbiralnilku. Pre- iskava je v tefcu. j3 VREME OD 27. V. DO 6. VI. Do 1. junija bo pre- težno lepo vreme, v nadaljnjem pa bo ne- stalno s pogostimi pa- davinami. Dr. V. M. ' PREVEČ PRITISKA- jelka gru- i 1 Rji/^MAniiM Z Ostjožna in j MU NA PLIN tako izsiljevala prednost. I Ob pregledovanju po- pri trčenju j© bila laže i ročil o prometnih nesre- poškodovana. 8 call nas pretrese žalost- v KUP GRAMOZA I trosti vozila prilagoditi Piroti Senovem se je I poffojem ceste in večkrat peljal z osebnim avtomo I tudi lastnemu stanju, bilom IVA 2UŽELJ, 21, I Mnogi še vetlno mislijo, jz pokleka pri Pod&redi. I da bodo zvozili ovinek, y šikovcu je zapeljal v I čeprav jim brzinomer kup gramoza ob robu ce- j kaže okroglo 100 kilome- ^^^ Avtomobil se je pre- I terov, prehitevajo na ne- pobočju 15 me- I preglednih odseluh, škrat- ^^^^ ^^^^ ^^ I bil lažje poškodbe, ško- I P": de m vozüu je za 5000 I tiskajo na plm. Tudi pri I nedeljskih izletih je ta- «inarjev. I ko. Žal se takšni izleti I končajo mnogokrat zelo TRČIL V DROG tragično. Alkohol in pre- DREVO komerna hitrost gresta v ii"« korak. Voznik pod vpli- Proti Mozirju je vozü vom alkohola nima pra- z neregistriranim oseb- vega občutka za varno nim avtomobilom AL- vožnjo. Zato pritiska na BERT KOCEVAR, 27, iz plin, da dokaže, kako Podgore. V Ljubiji je av- dober voznik je. Zaklju- fcomobil zaradi neprimer- ček takšnih voženj: bol- ne hitrosti zaneslo v drog nišnica. električne napeljave in I ^ nato še v drevo. Voznik I NESREČA se je laže poškodoval po ■ liiirvDcrMCTi/c desni nogi. škodo na av- I tomobilu so ocenili na i Po c^ti IV. reda ^ g^^O dinarjev. ■ stanj—Ravne pn šosta- I nju se je peljala z mo- to^i-ki I pedom ANTONIJA HRI- TRČENJE I BERŠEK, 29, iz Raven. MOPEDISTOV ^ m v Ravnah se je na cesti ,, ____ I igr^a skupina otrok. MI- Mopedist FRANC OCE- 1 LENA VRTAČNIK, 3, je Rakovlja se I pred mopedom prečkala j« P^oti Libojam, i cesto. Obe sta padli, ^o mu je pripeljal na- g Otrok Je dobil lažje po- sproti po levi strani vo- I škodbe, mopedistka pa ziSča na nepreglednem i pretres mo^anov. ovinku mopedist FRx\NC i ZAVOZIL V JAREK KORES, 36, iz Liboj. Pri H Vozaiik osebnega avto- trčenju je dobil Kores R mobila RUt)I FEČKO, lažje poškodbe. I 35, iz Celja je na ostrem ■ ovinku v Rečici pri Laš- ncčcr' IC r*DI i: I kem zavozil zaradi pre „^^^^tU Jt UBLt- B komerne hitrosti ieven ŽAL V NEZAVESTI i ceste v jarek. Pri nesre- voznik osebnega avto- I či sta bila laže poško- pobila ANTON DOBNIK, I dovana voznik in sopot- ^^ Šoštanja je vozil I po Partizanski ceii vVe- I 40, oa Celja, ^ode na ^^ I ^ ^^ ^^ moiilom prečka: ce^to i ^ pešec MARJAN MAST- I OTROk PRITFkFI ^^ ^ n UIHUI\ KhllEKtL 2aiik ga je zadel na sre^ H NA CESTO dini ceste. Pešec je ob- i Proti Podčetrtku se je ^«^al nezavesten s poško- ■ peljal z osebnim avtomo- dovano glavo. 1 bilom FRANC PANGRA- g ČIC, 28, iz Maribora, ko OBA STA SE H je v Bistrici ob Sotli I i K/l IW Al A g pritekel na cesto dvanaj- UIVIIIVMLM g stletni ALBIN BOVHA in IVAN MAROLT, 35, iz H se zaletel v bok avtomo- Letiiša je vozil avtobus n bila. Dobil je lažje po- proti Mozirju, ko mu je M škodbe. na ovinku pripeljal na- B sproti po levi strani in H NEVARNA ® precej.šnjo hitrostjo M \/7\ADATMA mopedist MARJAN JE- H VZ:VnAINA len"^ 17^ 12 Lepe Njive, m VOŽNJA ki ni imel izpita. Oba H Iz Šmarja je proti Celju voznika sta se umikala, H voail s tovornim avtomo- da bi se izognila čelne- 9 büom IVAN JAMBER- mu trčenju. Pri padcu si g SIČ, 23, iz Kačkovca ter je mopedist zJomil levo M v Šentjurju zapeljal na nogo. H desni rob ceste. Pričel je ■ voziti nazaj ter zadel NI NAKAZAL m NEŽO JANČIČ, 47, iz C K/l C DI M Podgrada, ki je šla po le- O IVI t «I H vi strani ceste z možem. Proti Dramljam je vozil M Tovornjak ji je peljal čez z osebnim avtomobilom ■ nogo. Odpeljali so jo v MILAN CRETNIK, 40, H celjsko bolnišnico. ^ Šentjurja ter zavil na 9 sredino ceste, ker je na- H i/r^lCCADl/A mera\'al na desno, ni pa i x.^M^^J^.^^ spremembo sme 9 V r/!OPF.r»!STA ri. Za njim je pripeljal 9 Po Gregorčičevi ulici v mopedist FRANC BE VC, 9 Celju je pripeljal moto- 38, iz Gorice pri Slivnici. ^ rist FRANC KRAJNC, 35, Pri trčenju je bil Bevc H iz Celja, ko je v križišče laže poškodovan. Na vo- 9 po Ipavčevi cesti zapelja- zUih je za 1700 dinarjev m z odprtim dežnikom škode. NA CELJSKIH CESTAH JE ŽE DVAINDVAJSET ŽRTEV PROMETNIH NESREČ CLVAJTE SE. DA NE BOSTE TRIINDVAJSETA VI! KOMENTIRAMO NESREČO PISE KOMANDIR POSTAJE PROMETNE MILICE CELJE FRANC ŠTIHERL PREHODI ZA PEŠCE Zeljeni prometni red, ki naj bi vladal med moto- riziranimi uporabniki jav- nih cest in pešci pri pre- čkanju ceste je še vedno problem. Niso redki pri- meri, ko pride do pro- metne nesreče zaradi ne- pravilnega prečkanja ce- ste izven prehoda za peš- ce. Pešci se še vedno ne poslužiijejo prehodov za pešce tudi tam, kjer so ti vidni. Še večji promet- ni nered pri prehodu čez cesto pa vlada izven na- selij, kjer prehodov za I)ešce ni, nevarnost za pešce pa je toliko večja, kolikor večje so hitrosti, ki so v naseljih omejene. To se odraža v številnih prometnih nesrečah, ki so največkrat zelo hude. Ne- koliko manj prometnih nesreč pa se je v zadnjem času pripetilo na zazna- movanih prehodih za peš- ce. Do tega, oziroma do zmanjšanja števila teh nesreč pa je prišlo prav zaradi tega, ker so pre- hodi za pešce bolj vidni po obnovitvi. Istočasno pa lahko ugotavljamo, da so že številni vozniki mo- tornih vozil, ki dosledno upoštevajo prednost peš- ca na zaznamovanem pre- hodu in se pridržujejo prometnih pravil, to, kar je opaziti pri tujih turi- stih že dalj časa. Pri vsem tem pa na ža- lost prihaja do pogostih prometnih nesreč pred prehodi za pešce. V zad- njem času so številne ne- sreče, v katerih so oško- dovani prav tisti vozniki motornih vozil, ki so di- sciplinirani, ki s svojim pravinim odnosom do pešcev prinašajo svoj de- lež v prometni varnosti. V podkrepitev gornjega navajamo le eno takih nesrečt ki se je pripetila pred kratkim. Dne 19. maja 1969 ob 9.15 se je v Celju na Gre- gorčičevi ulici pred za- znamovanim prehodom za pešce pripetila lažja prometna nesreča. Čez prehod za pešce je šla skupina pešcev. Voznik osebnega avtomobila CE 221-40 Franjo Burdiani, 42, iz Celja, je pred pre- hodom za pešce obstal in ravnal pravilno po pro- metnih pravilih in -tako, kot to zahteva prometni bonton. Za njim je v tem trenutku pripeljal voznik tovornega avtomobila CE 23-44 Franc Kočar, 24, iz Celja. Na mokri cesti voznik tovornjaka ni u- spel pravočasno ustaviti vozila kljub zaviranju. V osebni avto se je zaletel s tako silo, da ga je zbil čez prehod za pešce. Na srečo ni prišlo do hujših posledic, saj bi bil lahko kakšen pešec povožen. Nastala je le materialna škoda, ki je na obeh vo- zaih ocenjena v višini 2500 dinarjev. Vozniki motornih vozil morajo biti pozorni na označene prehode za peš- ce, oziroma na pešce, ki prečkajo cesto, saj se le tako število prometnih nesreč zmanjša. Vozniki motornih vozil pa morajo hitrost uravnavati tudi na mokri cesti, ker sicer tudi disciplinirani vozniki niso varni. Franc Nerat, 28, Radmirje, stroj mu je poškodoval levo roko; Martin Centrih, 28, Lo- patnik pri Velenju, delo^-na nesreča, poškodovana desna noga; .Anton Gunzek, 50, Re- ka pri Laškem, delovna ne- sreča, poškodovana leva ro- ka; Joko Stipič, 17, Celje že- lezo mu je p>oškodovalo des- no roko; Alojz Špiljak, 44, Celje, delovna ne&reča, po- škc^vano levo stopalo; Pe- ter Pihler, 18, Klane pri Do- brni, centralna peč mu je padla na desno nogo in mu jo poškodovala; Vinko Krajnc, 56, Celje, pri delu si je po- slaxioval levo roko; Ferdo Marot, 36, Olešče pri Laškem, veriga mu je poškodovala le- vo roko; Pavel Muhovec, 15, Celje, zaboj mu je padel na glavo in mu jo po^odoval; ■Alim Bilikbaši, Celje, stiskal- nica mu je poškodovala levo roko; Jovo Duronič, 28, Ce- lje, delovna nesreča, poško- dovana leva roka; Vinko Fe- licijan, 29, Stopnik pri Vran- skem, tram ga je poškodo- val p>o prsnem košu; Bogdan Koželj, 21, Vojnik, delovna nesreča, poškodovana leva roka; Anton škorc, 23, Celje, opeka mu je padla na levo roko; Avgust Zalokar, 26, Ce- lje, na skobelnem stroju si je poškodoval levi sredinec; Ljubo Grešak, 21, Celje, ven- tilator ga je stisnil za levo roko; Stane čauš, 34, štore, delovna nesreča, poškodova- na desna roka; Franc Blazin- šek, 26, Galicija pri Žalcu, vrezal se je v levo za^pestje; Vlado Lipovšek, 33, Celje, s pločevino se je porezal po levi roki; Ivan Belina, 17, Ce- lje, \'Tezal se je v desno ro- ko; Anton šket, 52, Ljubija pri Mozirju, motorka mu je poškodovala levo roko; Alojz Bišner, 22, Planina pri Zre- čah, stroj mu je poš.kodorc, Log pri Hra- stniku in Milena Rotar, Pra- pretno pri Hrastniku; Edvard Brglez in Judita železnik, oba iz Brnice pri Hrasitniku; Franc Zdovc in Danica Ko- smač, oba iz Hrastnika ter Josip Banfič, Velenje in Te- rezi.ta Hudina, Log pri Hra- stniku. MOZIRJE Franc Kolene, 28, kmet, Sp. Rečica in Marija Kotnik, 26, šivilja, Ljubija; Jožef Se- dovšek, 32, delavec in Tere- zija Kumer, 29, snažilka, oba iz Lepe njive. SI.OVENSKE KONJICE Ivan Pečar, 21, Zbelovska gora in Štefka Zver, 26, Slov. Konjice; Adem Ademi, 31, Celje in Marija Kranjc, 19, Slov. Konjice ter Anton Bru- selj, 26, Bezina in Ana Do- bovičnik, 28, Celje. ŠENTJUR PRI CELJU Stanislav Cebnar, 23, kovi- nostrugar, Šentjur in Zdenka Petanjko, 17, perforistka Ljubljana. ŽALEC Ivan žličar, 25, Kaplja vas in Herta Mohorko, 24, Pariž- Ije; Vojko Golavšek, 23, in Marija Breznikar, 20, oba iz šešč; Adolf Kranjc, 26, Ve- lenje in Jožica Flis, 19, Pol- zela; Ladislav Korbar, 23, in Marija Puncer, 22, oba iz Žalca ter Avgust Turkuš, 26, Velenje in Dragica Satler, 21, Kale. CELJE Redilo se je 21 dečkov in 25 deklic. SLOVENSKE KONJICE 1 deček ŠENTJUR PRI CEUU 1 deklica ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček ŽALEC 1 deček CELJE Ivan Bobnar, 63, Tmovlje; Marija štor, 78, Štore; Jože- fa Lešnik, 88, Zadobrova; An- ton Kandolf, 76, Dobrova; Amalija Zadravec, 74, Celje; Kari Šeligo, 88, Zadobrova; Frančiška Romih, 71, Slivni- ca pri Šentjurju; Štefan Les- nika, 44, Celje; Ana Kruleč, 62, Celje; Janez Zahrastnik, 62, Radeče; Matija štrukelj, 89, Šmartno ob Dreti; Gott- fried Kampl, 64, Avsitrija; Ja- nez Vidmajer, 71, Celje; Fran- čiška Borko, 62, Ceilje in Franc Vibernik, 41, Celje. HRASTNIK .Antonija Felicijan, 85, Hra- stnik. MOZIRJE Antonija I^lnik, 72, gosipo- dinja, Ljubiija; Jožef Atelšek, 82, lijpckojenec, Mozirje in Silvester Reiter, 4 mesece, Ljubija. ŠENTJUR PRI CELJU Rozalija Galif, 41, fcmeto- valka, Vodule. ŠMARJE PRI JELŠAH Martin Cajzek, 37, Stojno selo; Jožef Sinkovič, 72, Dek- manca; Ciril Prah, 60, Prista- vica; Jožef Koražija, 61, Lo- čen dol; Matija Abačič, 66, Lesičino; Vincenc Ratajc, Bu- če; Alojzij Jost. 61, Grobelce in Frančišek Her^ek, 67, Pe- čica. ŽALEC Albin Simončič, 78, upoko- jenec, šmatevž; Franc Voš- njak, 56, upokojenec, Pon- grac; Marija Rovšnik, 80, kmetcvalka, Podivrh; Marija Zdolšek, roj. Obrovnik, 61, preužitkarica, Srževica; .Aga- ta Kuder, roj. Orešnik, 82, gospodiinija, Žalec; Frančiška Kraupner, roj. Šmk, 92, go- STDOdinja, Celje; Ivan Ferlež, 76, uipoikojenec, Žalec in Ju- rij Petek, 83, kmet, Liptje. Mestna plinarna v p lju je še leta 1925 upo^ Ijala nemške tiskovine svojem poslovanju, ^^ pan mestne občine ceijsu P Jure Ilrašovec je v ttiar cu leta 1925 zahtevale, ^ naprej uporabljajo le sj^ |1 venske tiskovine. " Na priporočilo Društva ^ za varstvo otrok v Celj^ je okrajno glavarstvo c^. Ije v februarju 1919 0(i lastnikov kinopodjetij 23. . hte\'alo: »... da v vseh m slučajih, kadar je fiij^ B erotičen ali surov, ali p če obuja kakršnekoli i strasti, kvarljive otroški ^ duši, na plakatiu natisne- L te pristavek »za mladino neprimerno« in da otrok • tudi k predstavi ne pripu- stite. Kazalo bi pa prire- ^ diti od časa do časa po. sebej podučne predstave za otroke.« | Mestna občina Celje je lj< 19. oktobra 1925 predložila « dr. Momčilu Ninčiču, mi- tf nistru za zimanje zadeve S v Beogradu, sledečo reso- i lucijo: »Vznemirjeni 6 stalno naraščajočega giba- ^ nja za priključitev Avstri- ft je k Nemčiji prosimo kr. i vlado, da posveti največj! k pažnjo temu vprašanju, h Pomaknitev mej Velike ^ Nemčije na Karavanke ni I samo resno ogrožanje na- • še države, temveč tudi j svetovnega miru, kar po- f meni nov nalet vele- nemštva proti jugu in j vzhodu in povrnitev nem- 1 ške države k predvojnim I imperialističnim ciljem. | Vsled tega je na novo 1 odprto vprašanje ujedi- 1 njenja koroških Slovencev z narodno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ka-\ tero je opravičeno ne sa- mo iz obče priznanih etič- nih načel, nego je tudi najboljše jamstvo za var- 1 nost naše države in stal- 1 nost miru. Pričakujemo torej, da bo kr. vlada uporabila vsa sredstva za osvoboje- 1 nje Koroške, če se pri- I ključi Avstrija Nemčiji, | mora biti Korotan naš!« Sedem monterjev in de- lavcev pri Mestni elek- trarni Celje je od Mest- nega magistrata v Celju 3. marca 1920. leta zahte- valo: 1. Izvede se naj sploš- no regulirano povišanje plač; plače se naj zvišajo za 100 o/b. 2. Odpravi se naj samolastno nastavlja- nje delavcev, ki niso še nikdar bili zaposleni pri tej stroki, kakor se je zgodilo pred kratkim, ko je bil nastavljen nel: ključavničar, ki ima že po večtedenski »praksi« isto plačo kakor najsta- rejši monterji. Komisija za upravo na- rodne imovine — KUNi — pri OLO Celje-mesto je bila likvidirana 21. 1. 1946- leta. Upravo nad ljudsko imovino so prevzeli re- sorni odseki OLO-ja. Do likvidacije je KUNi zaplenila 62 ha 36 a pO" sestev, 33 trgovin, 12 g»" stilniških obrtov, 58 dru- gih obrtov, 176 stanovanj; skih objektov in pre^^ premičnin. Izdala je ^ pravnomočnih zaplembn'" odločb. Pozneje je bilo 97 zaplemb razveljavU®' nih, ker je preiskava ugo- tovila, da je pravni r®^®^ rent (iz »obzirnosti« na ne objavljamo) napr®^ vil grobo napako, da J tudi slovenskim delavcef" in slabše stoječim slojei" zaolenil njihovo imovi^.j s tem, da jih je pro^la®' za nemške narodnosti. 2 28. maj 11)6?) 8. maj 1969 IVAN SULIČ ^ IZTOK viin Sulič-IZTOK .fe ob „cu minulega teilm od- na kratek izlet v loilno ,vo Gorico. Usojeno mu bilo, tla je bila to njegova in ja pot. Celje je presu- novica o tem, da se je trtn(» ponesrečil in da ga bo več na/aj. Ivan Sulič ,>e v svoj živ- ■pjepis zapisal tipično odbo tolikih m'adib in prednifi Slovencev, ki so fell onstran bivše jugo- jvansko—italijanske meje. ^stavljan in izkoriščan »venski fant okusi dobrote Jijanske vojske, potem pa razvojem osvobodilnega gi- inja na Primorskem v re- narju 1943 stopi- na pot »rca in revolucionarja. Su- č je bil kamandant Grad- Ikove brigade, v kateri I bilo največ primorskih irtizanov. Kot oficir v .ILA je bil riljubljen st-rešina in si je it o pridobival prijatelje !r znance. Tako tudi v Ce- ll, kjer se je kot polkovnik pokoju, toda ne umiril. Kot Hervni oficir z bogatim usnjem in izkušnjami Je U val v organizaciji ZROP '^v Zvezi borcev NOA\ Bil L odličen organizator, pre- atelj in teoretik. 0-1 pokojnega borca so ss ponedeljek poslovili poleg wodnikov In prijateljev »di številni b rci gradni- »ve brigade, v LJubljano B so na Žale od51i tudi Dnogi Celjani, da mrtvemu sva-išu izkažejo zadnjo ist. VITAL MLEJNiK ^ hudi bolezni ,je umrl lektor Gradbenega podjetja ^rad v celju diplomirani ViUil Mlejnik. Po pri- Jl^u v podjetje leta I96;j se * zavzemal zlasti za hitrej- / i" boljši razvoj podjetja, ? i«' pod n.iegovim vodstvom ^Slo znaten napredek. Bil „tudi med ustanovtelji po- ^vnega združenja GIPOSS J predsednik njegovega Pravnega odbora. V Celju J pred leti vodil tudi svet urbanizem, gradbeništvo i''"munalne zadeve pri ob- skupščini, član istega Hj pri republiški skupšči- dolgoletni član društva j^^'^henih inženirjev. Za svo- .F hil odlikovan z ^alj« dela. j^ '^rt priznanega gradbene- ^'trokovnjaka je velika iz- ^ za podjetje. SMRT PRI RIBOLOVU 17 r.KTNl ANTON BRKZ(»V. SE JK LBIL Z KI I K TKICNni TOKOM PKl BOLOVU V nedeljo dopoldne jC iz- gubil življenje 17-letni Anion Brezovšek, doma iz Maliri Dol pri Vojnlku, ko je v Rovskem potoku 10 lovil z elektriko ribe, Z daljnovoda 220 voltov napetosti je s pomočjo žice, ki jo je napeljal približno 80 metrov daleč do potoka, lovil ribe. žico je sicer us- merjal s palico, vendar je po vsej verjetnosti neprevi- dno stopil v vodo in ta.ko pri- šel v stik z napetostjo. Kot pove slučajni očividec, ki je bil v bližini, je mladenič nenadoma zavpil in se zgru- dili. Ko je občan pritekel do njega, ga je našel na tleh. SkiiSal mu je pomagati, ven- dar je bil že mrtev. Vsekakor prevelika cena za nekaj ribic. js FRAJER Lilo je kakor iz škafa, in še tisti, ki so imeli dežnike, so iskali streho, da bi se za- varovali pred mokroto. Pod majhno streho na av- tobusni postaji se je zbrala skupina mladih ljudi. Slabo vreme jih ni motilo. Dežju so se sicer izognili, zato pa so v živahnih pomenkih brali vse dogodke zadnjih dni šol- skega leta in druge. Pa je prišel njihov vrstnik. Saj po letih sem sodil, da spada v njihov krog. »Frajer, rečem vam, pravi frajer!« je ugotovil nekdo iz skupine mladih. »Pa ne samo frajer, tudi do- ber, odličen šahist!« je dodal drugi in nadaljeval: »Bilo je pred dnevi. Prišel je v klub. Nekaj fantov nas je sedelo pri šahovnicah in smo se sklanjali nad njimi. Igrali smo. Stopil je k nam in iskal partnerja. Prost je bil Tone m tudi takoj pri- pravljen vsesti se z njim za isto mizo. Toda, Tone bi ne bil Tone, če bi si ene ne privo- ščil. Veš, kaj mu je rekel? Takoj lahko začneva, samo nekaj me molji: tvoje kratke hlače. V takih hlačah res ne moreš igrati šaha, vsaj z me- noj ne. Pojdi domov in se preobleči, potem pa pridi in tu sem. čakal te bom. . Naš frajer ni bil niti malo presenečen. Samo prikimal je, se obrnil in odšel. Cez do- brih deset minut je že bil vnovič v klubu. Tokrat v lepo zlikanih dolgih hlačah ... In potem sta igrala. Pa je ma- tiral ne samo Toneta, marveč še dolgo vrsto drugih. Tisti dan ga ni nihče premagal. Rečem vam, res pravi fra- jer. Tokrat je šel mimo, kakor da nobenega ne pozna, Frajer! -an ZASTRUPITVE v minulih dneh je bilo na celjskem območju več zastru- pitev s hrano. Tako se je tio- je ljudi v Šentjurju zastrupi- lo zaradi uživanja pokvarjene- ga mesa. Nekaj dni zatem pa se je pet ljudi zastrupilo v Senovem, ker so uživali po- kvarjen sladoled v slaščičar ni Nebridina Sejdina v Seno- vem. šestnajst delavcev se je za- strupilo s hrano na Mozirski planini. Delavci, ki pomagajo graditi rekreacijski center na Golteh. med njimi je tudi sku- pina, ki se hrani v Mozirski koči, so dobili bolečine v tre- buhu, Po zdravniški interven- ciji so ugotovili, da so se za struijili s hrano. -ez OBEŠENČEVA VRVICA Tudi taka vrv, s katero se je kdo obesil, vam lahko vedno prav pride. Skrbno jo shranite. Čejo nosite v žepu, ne izgubite nobene pravde. Ce bi se pa kdaj zgodilo, da bi vas kakšen sodnik obsodil na denarno ali zaipomo kazen, se- zite hitro v žejp po obešenčevo vrv, mu jo pomolite tja pod nos in glasno recite: »Mejduš, jo vidiš vrv? Eden je že poginil na nji, zdaj si pa ti na vrsti!« Sodnik se bo tega prestrašil in vas oprostil vsa- ke kazni. ANTON LOKOVŠEK Sreda, 28, maja ob 20. uri: MachiaveUi: Mandragola, go- stovanje na Vranskem Četrtek, 29. maja ob If». uri: MachiaveUi: Mandragola, IV. mladinski abonma in iz- ven Petek, 30. maja ob 17. url: Busch: Cipek in Capek, go- stovanje Mladinskega gledali- šča iz Ljubljane. Za III, šol- ski mladinski abonma Sobota, 31. maja ob 1.5,30. uri: Busch: Cipek in CapeK, gostovanje Mladinskega gle- dališča iz Ljubljane. Za I. šolski mladinski abonama in ifT-irwt Nedeja, 1. junija ob lO.uri: Busch: Cipek in Capek, gostovanje Mladinskega gle- dališča iz Ljubljane. Za II. nedeljski mladinski abonma in izven Torek, 3. junija ob 19,'JO. uri: Tito Brezovački: Matijaš GrabencijariC)ijak, gostovanje Mestnega gledališča »Avgust Cesarac« iz Varaždina. Pred- prodaja vstopnic dan pred predstavo od 18. do 19,30. ure in na dan predstave od 17,39. ure dalje. UNION; Od 26. do 29. maja: fran- coski barvni film; Vražji po- zdrav Od 30. maja do 2. junija: ameriški barvni film: Slavni fantje Od 3. do 5. junija: franco- ski barvni film: Ljubezen moja METROPOL Od 29. do 31. maja: wigle- ški film: Vrnitev iz pepela Od 1. do 3. junij-a: ameri- ški barvni film: V /Jiame- nju revolverja Od 4. do 8. junija: danski barvni film: Odkritje ljubez- ni DOM: Od 28. do 31. maja: amerJ- ški barvni film: 101 Oalma- tinec. LETNI KINO: Od 1. do 3. junija ameri- ški barvni film: Teksaski volkovi Od 4-. do 6. junija: ameri- ški film: Tarzan, gospodar džungle NOVOSTI S POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Savič M., S. Music, S. Šlenc: Staroitalijanski tekstovi (XIII i početak XIV veka) sa u- vodnim beleškama, komenta- rom i rečnikom. Beograd 1966. S, 32342, Pešič Z.: Problemi savreme- ne teorije ličnosti. Beograd 1966. S. 32344 Grafenauer B.: Die ethni- sche Gliederung imd geschi- chtliche Rolle der westlinchen Südslawen im Mittelalter. Ljubljana 1966. S, 32346. t Baltic A,: Radni odnosi u teoriji i praksi. 2. izm. i dop. izp, Beograd 1968, S, 32352. Obradovič S.: Statistika spolja trgovine. Beograd 1968. S. 32356. Huibner A.: Organizacija rada u gradevinarstvu. I. Beo- grad 1967. S. 32357. Jelič S.: Strukturna analiza mehanizma i mašina. Beograd 1966. S. 32360. Špetko J.: Dejiny škarnic- lovskej knihtlačiarne v Skali- ci. Martin 1968. S. 32361. Runje D.: Proces integracije 1 agrarna politika zapadnoev- ropskih zemalja. Zagreb 1964. S. 32362/2. Todorovič B.: Uputstva za sastav opisa pojedinüi vrsta radova na gradenju savreme- nih puteva. Beograd 1967. S. 32363. Puni A. C.: Ogledi iz psiho- logije športa. Beograd 1966. S. 32366. STAROST SE V PETJU POMLADI v Latkovi vasi pri Prebol- du živita v idiličnem kotičku zakonca BLAZNIK. On, Ivan bo vsak čas napolnil dvain- osemdeset let, žena pa osem- deset; pred nedavnim sta ob- hajala svojo zlato poroko, o tem priča »diploma«, ki visi na častnem mestu, saj oba zatrjujeta, da slovesnega do- godka na matičnem uradu v Preboldu ne bosta pozabila. Na steni pa je še več di- plom: 50 let sodelovanja pri gasilskem društvu, priznanje vzornemu čebelarju, dobremu in vztrajnemu pevcu in tako naprej. Ivan je za svoja le- ta še ves mladosten in sam trdi, da mu je v največji uži- tek sesti na kolo in se ob vsakem vremenu odpeljati na pevske vaje. Rahlo se na- smeje in reče: Starost se v petju pomladi! In še pristavi Sodeloval bom, dokler bo kaj moči v meni. Žena je glede zdravja bo^ prizadeta: enajst let ni mogla brez bergel nikamor, bila je priklenjena na posteljo, se- daj pa se je zdravje vsaj malo popravilo. Nimata otrok. Druščino jima delajo čebele, rožni grmi okoli hišice prijetno dehtijo, oba bi ra- da še živela in zato ju pre- veva ena sama goreča želja: še nekaj let zdravja! To Jima želimo tudi mi, ki ju že vrsto let poznamo in vemo, da si to tudi zaslužita. Ivan, ti pa še mnogokrat zapoj: Mladost brez petja mlada ni, starost se v petju pomladi! -dk KREDITNA BANKA CEUE S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI OBVEŠČA VSE SVOJE VLAGATEUE, DA JE BILO 17. MAJA 1969 V ŽALC:U NAGRADNO ŽREBANJE VEZANIH HRANILNIH VLOG IZŽREBANIH JE BILO 151 NAGRAD IN SICER: 1 avto FIAT Zasta- va 750, 2 pralna stroja Gorenje, 20 devet-dnevnih potovanj v Holandijo, 2 električna štedilnika, 2 hladilnika, 20 garnitur posteljnega perila, 9 tranzistorjev, 15 garnitur posode NOVUM, 20 volnenih odej, 30 ur Darwil in 30 jedilnih priborov. Nagrade so prejeli lastniki navedenih hranilnih knjižic pri posameznih enotah banke. Kreditna banka Celje — osrednja enota in podružnica CMH 5306, 6700, 6979, 8027, 8204, 9199, 9663, 12133, 13083, 13184, 13845, 15288, 15709, 16890, 16895, 16967, 17432, 17850, 18168, 18654. P-139, P-154, P-451, P-867, P-1070, P-1539, P-1587, P-1833, P-19^, P-2238, P-2751, P-2987, P-3108, P-3696, P-4656, P-4752, P-4754, P-5007. 87576, 96550, 97885, 99563 103514, 104068, 108606, 109829, 109699, 110020, 110155, 110423, 110631, 110790, 111070, 112215, 112784,113660,113794,113955, 114341, 114919, 115443, 115896, 115927, 116094, 116296, 116303,116325,116563, 115548, 116787, 117036, 117159, 117678, 117817. Ekspoziture: Laško 2420, 3005, 3091 Mozirje 1715, 1980, 2029 Šmarje 2857, 3268 Šentjur 1059 Rog. Slatina 1720 Sevnica 108-1530, 133-1Ö29 Slovenske Konjice 2797, 30%, 3823 Brežice 2038, 2063, 2477, 2678, 3202, 4004 Žalec 3764, 5597, 5616, 7249, 7258, 7537 Podružnica Velenje: 916, 2232, 2662, 2840, 3696, 3854, 4064, 4361, 97908 Ekspozitura Šoštanj 825, 3306, 3771, 3970, 4001, 4722, 4755, 4843, 5130 Podružnica Slovenj Gradec P-11, P-42, P-379, P-400, P-643, P-1290, P-1307, P-1561, 4380, 4441, 5683, 5684, .">801, 5921, 6111, 6255, 6623 Ekspozitura Mežica: 654 Ekspozitura Prevalje: 2051, 2583 Ekspozitura Dravograd: 1840, 1908, 1997, Ekspozitura Ravne na Koroškem: 120, 123 Ekspozitura Radlje: 2826, Podružnica Slovenska Bistrica: 4148, 4346, 4798 , 5033, 5097, 5890 Izžrebane vlagatelje prosimo, da se zglasijo pri poslovnih enotah banke, kjer bodo prejeli nagrade. KREDITNA BANKA CELJE 3H. maj 1969 a STRAN J ŽVEPLAN PRVI NA QB- ČINSKEM PRVENSTVU Občinski strelski odbor v La3kem je organizi- ral občinsko prvenstvo v streljanju z zračno pu- ško. Sodelovalo je dvajset strelcev iz vseh strel- skih drvižin v laški občini. Rezultati: 1. Franc Žveplan, 2. Vinko Lavrinc, 3. Ehišan Gričar, 4. Karel Bovha itd. V. LAVRINC DVE PRVI MESTI ZA CELJSKO GIMNAZIJO v Ljubljani in Mariboni je bilo republiško finale za Atletski šolski pokal. V obeh kategori- jah so dosegli velik uspeh dijaki celjske gimna- zije, ki so osvojili dve prvi mesti. Zlasti preprič- ljivo so zmagali dijaki (zbrali so 8611 točk), dija. kinje pa 6828. Lep uspeh so dosegli tudi dijaki Šolskega centra Borisa Kidriča, ki so bili peti (7890). VISOKA ZMAGA NAŠIH KOŠARKARJEV v nadljevanju republiške košarkaške lige so celjski ljubitelji košarke videli v temi med Ce- ljem in Jesenicami (84:48) odlično košarko. Sre- čali so se predstavniki dveh različnih stilov igre. Jeseničani so v začetku s počasno in mimo igro imeli premoč, toda hitri (Deljani so po deseti minuti igre vsilili gostom svoj stil igre in pre- vzeli iniciativo V tem delu sta se zlasti izkazala Zorko in Tomažič. škoda, da je nekoliko neresni Zupančič zapravil številne možnosti za dosego koša. Strelci za domačo ekipo: Zupančič 19, Toma- žič 26, Zorko 24, čepin 10, Božič 2 in Sagadin 3. Sodnika Zule (Domžale) in Lotrič (Ljubljana) sta sodila pred 400 gledalci — odlično. Trenutno so Celjani vodilna ekipa v srednjem delu lestvice. Zbrali pa so šest točk. J. KUZMA TESNA ZMAGA NAD CELOVCEM v soboto in nedeljo so celjski šahisti gosto- vali v Celovcu in premagali tamkajšnjo ekipo s tesnim rezultatom 5,5 : 4,5. Proti pričakovanju so domačini gostom nudili velik odpor. Za Ce- ljane so zmagali Janežič, Bervar, Jazbec in In- kret, remizirali pa Draksler. Pešec in Pertinač. Drugi dan so se med seboj pomerili še v »brzo- poteznem dvoboju«, kjer so visoko premagali domačine s 75,5 proti 24,5 točke ter se tako od- dolžili za spodrsljaj v prvem dnevu. Za goste so v tem dvoboju zbrali največ točk: Draksler (9,5), Ojstrež in Pajk (9). DVOBOJ V POČASTITEV OBLETNICE — Srečali sta se ekipi EMO in Cinkarne. Zmagali so šahisti EMO z 19,5 : 16,5 točke. Pri zmago- valcih sta bila najboljša ing. Zelenovič in Per- tinač (6 točk), pri Cinkarni pa ing. Pipuš (3,5). S PERTIN AC V PRVEM KOLU 118 TEKMOVALCEV v prvem kolu občinskega prvenstva za posa- meznike je nastopilo 118 tekmovalcev. Vrstni red: 1. Štefan Krajnc 887 kegljev, 2. Franc Lešek (oba Celje) 868, 3. Roman Seničar (Kovinotehna) S65, 4. Viki Vanovšek 856, 5. Jože Lubej (oba Celje) 852 in 6. Simo Sodič (Invalid) 848. Na občinskem prvenstvu nastopa tudi 30 pa- rov, trenutni vrstni red pa je naslednji: Celje I. 1707 kegljev (Lubej 858 in Vanovšek), Celje II. 1684, Celje III. 1617, Kovinotehna 1609, Žalec 1607 itd. J. LfJBEJ SMUČARSKO TEKMOVA- VANJE POD PLANJAVO Pod Planjavo v Logarski dolini je bilo smu- čarsko tekmovanje v počastitev 25-letnice pohoda legendarne XIV. divizije. O pomenu pohoda je govoril dr. Kopač. Med člani je zmagal Gašper- šič, med članicami pa Zurajeva. Več kot sto tek- movalcev je nastopilo v dveh slalomih dolgih 700 metrov. VELIKO GRMENJA iHALO DEŽJA Zadnji mednarodni atletski miting Alpe-Adria, ki je bil v Ljubljani, je minil tako, kot so realni ljudje pričakovali. Obljubljen je bil nastop mno- gih mednarodno poznanih at- letov, zaključilo pa se je po- polnoma drugače. Razen dveh ali treh tekmovalcev so vsi ostali bih dokaj povprečni u- deleženci mednarodne prire- ditve. V disciplinah, ki so ve- ljale kot izbirne za nastop v evropski reprezentanci, pa so bile prav sramotno slabo za- sedene. če bi po njih sodil k%-aliteto evropske atletike bi prišel do kaj žalostnih za- ključkov. Tako je ponovno bilo veliko grmenja in malo dežja. V vseh časopisih so obljubljali in napovedovali, v resnici pa so se vse njihove obljube m napovedi razletele kot mibii mehurčki. Raz^nča- rani so bili gledalci in tisti ob televizijskih zaslonih, ki so videli povsem povprečno at- letsko prireditev z velikim številom nagrad in slabo or ganizacijo. Med Celjani je Ljubeje^a 7,magala dvakrat (100 m ovi re: 14,4 in 100 m: 11,8), Ur bančičeva je bila v metu kop ja šele tretja (52,48 m), Vi vod v skoku v višin j šesti (200 cm), Kuco\an tretji n'i 100 m (10,7) in Urankarjeva tretja v teku na 1500 metrov (2:46,3 — nov slovenski re kord). Presenetila je Samčeva v isti disciplini (4:48,8. kar je nov mladinski slovenski re- kord). Pionirka Pavšerjeva je v teku na 60 metrov za na slov najhitrejše Slovenke za sedla tretje mesto iS.O). Najkvalitetnejša rezultata na prireditvi sta dosegla Če škoslovaški skakalec v višino Baudis (211 cm) in Križan v teku na 100 metrov ao,4) - izenačen državni rekord). (Na posnetku je državna re- korderka v metu kopja Nata ša Urbančič.) T VR.ABL SLABA UDELEŽBA Na republiškem prveivsl >m v mnogobojih je bila slaba udeležba (samo iz štirih at letskih društev!) in povpreč ni rezultati. Med mlajšimi mladinci v peteroboju je zma gal Skok, ki je zbral 2872 točk (kopje je vrgel 61,41 m) pred škoremetom 2826, Dvor- šakom 2300, Planinškom 2180 točk itd. (vsi Kladiivar). Pri mlajših mladinkah je bila E*avšerjeva tretja (1786 točk) v deseteroboju za Peterka (5352) tretji in Hladen (53-17) četrti. Med boljšimi rezul tati: Kocuvan v teku na lOn m (10,7). PRVI MESTI ZA PIONIRJE Na republiškem prvenstvu v moderni gimnastiki so na- stopili tud pionirj iz Celja. Med pionirkami »nižja stop- nja« so zmagale Celjanke z 92,6 točkami pred drugo eki- po iz Celja s 85,8 točkami. Med posameznicami sta bili na prvih dveh mestih prav tako Celjanki. Belce rjeva (24,6) in Skaletova (23,4). ROKOMETAŠI DVAKRAT PRVI Trenta, 25. maja (telegram) — Mladi celjski rokometaši so nastopili na d>eh med- narodnih turnirjih v Trenti in Roverettu. Obakrat so zma- gali. Pri tem so premagali Inssbruck (12:9), Trento (34: 7) in Romo (22:11). Za naj- boljšega igralca na turnir- ju je bil proglašen Celjan Lu- bej. Na obeh turnirjih so Ce- ljani pokazali lep rokomet in so bih veliko boljši od vseh ostalih ekip. Celje, 28. in 29. 6. 1969 Finale atletskega pokala SFR Jugoslavije ODLIČNI CELJSKI MODELAHji VELIK USPEH NA SLOVENSKEM PRVENSTVU Na letališču v Slivnic; pr- Mariboru je bilo letošnje re publiško prvenstvo modelar jev v kategoriji jadralnih mo- delov A-2. Poleg Slovenc8\ so se tekmovanja udeležili tudi predstavniki Avstrije. Uspeh Celjanov je bil pre- senetljiv: med prvo doseteii- co tekmovalcev se je uvrsti- lo kar sedem Celjan.^v. Nji- hov uspeh ni slučajen in je plod temeljitih priprav. Ce- ljani so tako že drugič zapo- vrstjo osvojili repubii^j.^ Skupni vrstni red- i gen (Avstrija) 1155" Stanko Mimik (Mšak o' 1151 točk, 3. Haagenii f* 1138 točk itd. Vrstni tI ' slovensko prvenstvo- 1 ko Mimik, 2. Petor k» ^ 3. Brane Leskovšek, 4 3 ko Majcen, 5. Vladimir Tf'"'' var in 8.-9. Vojko Sta^^ 1 ter Toni Berce. ^ '' T. bes,; TENIS IN KOTAL- KANJE Od ponedeljka dalje je športni prostor v celjskem mestnem parku znova odprt. Tokrat so drsalce in hokeji- ste zamenjali igralci tenisa in kotalkarji. Prostor je od- slej odprt vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 20. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12 ure. To seveda velja tako za igralce tenisa kot kotalkarje. Poleg tega so ob torkih in petkih od 19. ure napre-j športni treningi za kotalkar- je. Vodi jih Hinko Dermal iz Velenja. Kot lani, tako tudi letos celjski igralci tenisa sodelu- jejo v republiški ligi. Čeprav brez posebnih priprav, so u.s.i>ešno startali v prvem ko- lu. Tako so premagali ekipo trboveljskega rudarja s 3:0. Za Celje sta igrala brata Du- šan in Božo Godnik. Zaenkrat sta v parku ure- jeni dve igrišči za tenis, v bližnji prihodnosti pa bodo štiri. -mb NOVI 5 ŠPORTNI OBJEKTI ; v mesecu mladosti so širšem celjskem podrojj^ prli več novih športnin objt tov, ki bodo predvsem naj njeni šolski mladini. Tako ob bazenu v Šentjurju ^cj no dobili univerzalno igrlšj''' kjer bo možno igrati koš ^ ko, rokomet in odbojko ^ novim igriščem so zl^vsti • iiko pridobili otroci, iv. nji i' .jo telovadnice, staro spon ^ igrišče pa je povsem ne-^ rabno za telovadbo in špj " ne igre. Žalosten je tucJi; ® datek, da od osmih šol v §g , jurski občini nima rut,; e ' telovadnice. V Šentjurju razmišljajo tudi za napn ob igrišču in bazenu lia \ zgradili kegljišče ter igrä ' za nogomet in tenis i Nova športna objekra i k dobili tudi na Polzeli in p , I. osnovni šoli v Celju. Zlas slednje je pravi miniaturi ' športni stadion, ki bo siti dijakom osnovne in pos-tai šole, šole za blagovni pr« in intematu. Pri gradnji-iy vih objektov so sodehiii podjetja in dijaki ki so po magali s prostovoljn'm i lom. Prav njim pa novi špoi ni objekti največ pomeni; 4 28. maj 19(i9 STRAN TEDMKOVA AKCIJA - TEDNIKOVA AKCIJA - TEDNIKOVA AKCIJA Eno uro naša Saša iiralci, /a vas smo jo jdii- SAŠO ZAJC, uradno naj- e dekle v Evropi. To se nam posrečilo zalo, ker je Saša Jeken Gorenja in je v Slo- j Gradcu prvič kot »kronana stopila na slovenska tla, {i pa zato, ker je celjski oklul»» predvsem pa naš do- stari Maks Arbajter »vžgal« faj tako staro letalo, kot je I in se T nami spustil v pu- pvščino ... kipa »ugrabiteljev«: Maks, ,e Vrabl, Lojze Srše, Lojze pančič (Vjesnik — Zagreb) gost in Milan Božič, kot si- einineiiea in ambasador za avnavo morebitnih sporov, zamerite, neskromnosti tudi jaz. led ekipami velikih časopis- in RTV hiš smo bili male ivincionalne ribe. Ravno ta jomembnost je uspavala ... Kako je uspelo ni niti no, uspelo nam je ... Tega n se zavedel šele takrat, ko bila Saša z Maksom in ma- sama v »Kurirju«, med ne- n in zemljo. Odlomke naji- na pogovora preberite na prvi ani. in kruh, ki ga je Saša bila v Slovenj Gradcu ob ihodu je star slovenski obi- |, Če so pripravili »šranga- («, smo mi pristavili še ugra- ev, kar je bolj balkanski, kot iveiiski običaj ... Saše darilce sta bila zajčka. ! samo zaradi asociacije na iimek, temveč tudi zaradi pla- ■stva, ki jo je spremljalo v tat. Jdkar smo s Samom izgubili Ihjega slovenskega kralja, »venci nismo navajeni krona- k glav. Naša akcija je dokaz še republikanske malomarno- ^ oziroma nepazljivosti tistih, so si nad Sašo lastili prvo ivico. Stop ... Saša je ugrabitev zelo korajž- I prenesla. Priznam, s svojo romnostjo in duhovitimi od- nori me je skorajda tako pre- aečala, kot pozneje dobroduš- Rt njenega zaročenca (185 cm višino), kateremu sem se po- fje izognil v varno razdaljo. Več o naši akciji povedo sli- ^ Mi smo dolžni le Se zahvalo •ši za njen pog^m, organiza- »jem ščepec opravičila, bral- en pa, če bo treba, dodatna 'Rsnila. JANEZ SEVER Takole je Saša brez krone in narodne noše prikorakala v sprem- stvu Milana in Toneta v Šalek, šrangarjem in pričakujoči mno- žici za hrbet. (Foto: L. Srše) Skoraj neopazno sta jo Tone in Lojze odpeljala k našemu šport- nemu letalu, s prošnjo za nekaj »ekskluzivnih posnetkov«. Maks že pritiska na plin, medtem pa Janez dirja na svoj položaj v letalu ... (Foto: L. Srše) Zarotniška trojica s slučajnim sodelavcem Andrejem Polcem iz Celja, ki nam je pomagal popraviti »zločin«. V njegovem avto- mobilu smo Sašo vrnili v Velenje. Prišla je na cilj z druge stra- ni, kot pa jo je pričakovala množica radovednežev. (Poto: L, Srše) Po kruhu, soli in medici, ne- nadejan dogodek, kajti Celja- ni nismo brez soli. (Foto: J. Sever) Težko pričakovana v objemu zaročenca, trenutek za tem — ugrabljena. (Foto: J. Sever) H^^bitev je uspela. Saša na celjskih tleh. Dokaz za to je aero- J "anik Gajšek, ki je v Celju predstavljal sprejemni komite. ^^ Sever pa je žarel, žarel, žarel... (Foto: F. Guček) Konec dober, vse dobro... Po majhni avanturi je Saša prišla na cilj. Edo Hrauskj-, urednik re- vije Stop je pripeljal najlepše evropsko dekle pred direktorja Gorenja, Ivana Atelska. Sn^hjia vseh obrazih. (Foto: M.Bozič) TEDNIKOVA AKCIJA - TEDNIKOVA AKCIJA - TEDNIKOVA AKCIJA F^^^ ^^^^ ('Nadaljevanjtt s 1. strani) Teh in podobnih zakajev bi lahko našteli še veliko. Ko smo letos pozimi in spomladi hodili po različnih kmetijah v širši celj- ski regiji smo ugotovili, da veli- ko ljudi sploh ni bilo seznanje- nih s tem, kaj morajo narediti, da jim bodo priznali dvojno ali enojno dobo za aktivno sodelo- vanje in delo v NOB. Takrat smo prišU do zaključka, da se je pač na ljudi v odaljenejših krajih v začetku pozabilo. Najprej so za sebe poskrbeli tisti v dolini m si uredili vse potrebno za priz- nanje dobe. Cas pa se je odmi- kal in poleg objektivnih so na- stale subjektivne težave, ki so vse bolj preprečevale hitrejše re- ševanje. Očitki So leteli in še letijo na vse strani. Tisti s še nepriznano dobo napadajo in valijo vso kriv- do na Komunalni zavod za soci- alno zavarovanje, le-ta pa se bra- ni z drugimi argumenti. Da bi enkrat za vselej vso stvar uredili in pojasnili smo se odlo- čili, da stvar preverimo. »Pet rednih in sedem izrednih referentov rešuje prošnje.« je po- vedal Bruno šmajdek, ki je pred leti bil tajnik bivšega senata, danes pa je referent za prizna- valnine. »Edini vzroki za daljše čakanje so v tem, da ne dobimo kmalu mnenj posameznih občin- skih komisij ZZB NOV in da je zasliševanje prič iz leta v leto težavnejše. Mnogo prič je že umrlo in poiskati je treba nove, kar pa ni vedno lahko. Vse to podaljšuje postopek.« Ko sem mu omenil, da je rok za uveljavljanje prizaiavalnine po Temeljnem zakonu o pokojnin- skem zavarovanju in členu 184 že potekel 31. decembra 1966. le- ta in da kljub temu prihajajo še nove prošnje, je povedal: »Po- preteku tega roka lahko uveljav. Ijajo samo tisti, ki imajo objek- tivni vzrok, da tega niso naredili prej; na primer zaradi daljše od- sotnosti iz domovine zaradi biva- nja v tujini, daljša težja bolezen, prestajanje zaporne kazni, pa tudi okoliščine, ki vsaj posredno lahko vplivajo na zamudo roka kot da je stranka nepismena, živi v krajih, kamor skoraj nikoli ne sežejo javna informativna sred- stva itd. Pri takšnih stvareh ne smemo biti ozki in formalistič- ni, saj ne gre samo za finančni pomen, temveč tudi za moralno- političnega. Razumljivo je, da ljudje iz leta v leto postajajo vse bolj nestrp- ni. Hitijo nadoknaditi tisto, kar jim pripada in kar bi jim vsaj delno izboljšalo materialni polo- žaj in ne nazadnje tudi povrni- lo del tistega, kar so prestali ali pa žrtvovali pred več kot 25. leti. V najhujšem položaju so kmetje borci. Mnogo je še takš- nih, ki nimajo priznane dobe. Poleg tega so ostali sami na kme- tijah, ki propadajo. Ostareli so in onemogli ter dela na poljih, v gozdovih in sadovnjakih ne zmo- rejo. Mladi odhajajo v dolino. »Kmetje borci so veliko na slabšem kot pa borci, ki so bili ali so zaposleni.« je povedal na zadnji seji občinske skupščine v Žalcu kmet Ivan Kronovšek Iz Orle vasi, ki je tudi republiški poslanec, »če že ne moremo ure- diti priznavalnin vsem tistim kmetom, ki so med NOB aktivno sodelovali s partizani in jim po- magali, jim moramo omogočiti vsaj to, da zmanjšamo ali ukine- mo davke ostarelim in onemog- lim kmetom. Le-ti oddajajo zemljo, ker je ne morejo več obdelovati. S čim se naj sedaj živijo?« »Posebne komisije takrat, ko je reševanje prevzel zavod nismo ustanovili predvsem zato, ker je izredno težko dobiti člane komi- sije na sejo. Ponavadi so vsi še drugje zaposleni, tako da bi tudi zaradi tega delo komisije trpelo. Pomanjkanje finančnih sredstev ni bilo krivo, da nismo ustanovi- li komisije. Znano je, da kjer imajo podobne komisije naletijo vedno na težave, katere sem opi- sal zgoraj,« je zaključil tovariš šmajdek. »Komisija bi morala biti,« pra- vi Miha Petan, tajnik Občinske- ga odbora ZZB NOV v Celju. »To, kar delajo referenti sami, je vse premalo. Stvari zaradi te- ga pvo nepotrebnem zavlačujemo in ljudi vznemirjamo. Pri nas ni nobenega zastoja, kljub temu da imamo vedno v obravnavi po deset do dvajset primerov.« Tovariš šmajdek je med vzro- ki za nehitro reševanje prošenj za priznavalnine navedel tudi ča- kanje na mnenje ZZB NOV. Kdo bi se znašel sredi tega kaosa! Jasno je samo to, da kljub dobri volji in naporom de- lo ne poteka tako intenzivno, kot bi moralo in kot bi to ljudje zaslužili. Zaradi tega prihaja do trenj, ki povzrožajo nepotrebno napetost, medsebojno obtoževa. nje in nezaupanje. Prepričani smo, da je krivda na obeh ali vseh treh straneh. Navsezadnje pa so tudi leta naredila svoje. Spomini bledijo, priče umirajo ali odhajajo na različne konce sveta, dokumenti izginjajo; vse to in še druge stvari pa zavla- čujejo postopek za priznanje dvojne ali enojne dobe. Kljub temu pa se nam zdi, da bi ob večjem naporu lahko prišlo do hitrejšega reševanja. S tem ne bi pomagali samo ljudem, ki še nimajo priznavalnine, pa si jo zaslužijo, pač pa bi pomagali tudi družbi, ki navsezadnje za- radi tega, ker nekateri še nima- jo urejenih razmer, neposredno ti-pi. Dejstvo je, da bo tega zača ranega kroga kmalu konec. Vpra- šanje pa je, če bo ob nj^ovem koncu vsem ugojeno tako, kot bi moralo biti. Skoraj si upamo tr- diti, da zaradi vzrokov, ki smo jih v našem članku navedli, tako lie bo. TONE VRARL VINKO ZAVRŠNIK »Fedno sem rad delal z mladimi ljudmi. Zakaj? Rad vidim, če imam pri delu uspeh, če znaš delati z mla- dimi, se jim približati in ču- titi isto, kar oni čutijo do svojih nalog in obveznosti ter pri tem ne pozabiš na pri- jazno besedo, menim, da uspeh ne izostane^ Ni mladega fanta v C al ju, ki ne bi poznal Vinka Završnika, dolgoletnega ko- mandanta predvojaških ta- borov v celjski občini. Kadar je mladenič v vojaški suk- nji zašel v težave, se je ob^ nil na »komandanta Vinka«. Ve- dno in povsod. Rodil se je pred enainpet- desetimi leti v Šentjanžu m Dolenjskem v devetčlanski družini. Oče, vsestranski obrtnik, ni imel veliko zem- lje, zato so morali otroci zgodaj s .»trebuhom za kru- hom«. Vinko je zastavil svoj korak po prašni cesti 2e pri dvanajstih letih. Od kmeta do kmeta in rmio v tovarno. Prave mladosti ni bilo, vsaj takšne kot jo imajo danes njegovi otroci ne. Zato svoje in tuje toliko bolj razume. Vinko ima danes dva sina in hčerko. Dolgih je bilo de- set let, ko je sam kuhal in pral za vse, ker je bila žena bolna. Vsa leta ga je vodila misel: Omogočiti otrokom li- to, kar sam nisem imel. štu- dij. šole. Zabavo. Ob veliki selitvi 41. leta je pobegnil v Mokronog. Iz to- varne v kateri je delal, je odpeljal dva konja in ju pro- dal partizanom. Moral je po- begniti. Delo v ilegali za par- tizane ga je pripeljalo v za- por. Mokronog, -nato Ljublja- na. Internirali so ga še isto leto. Tri koncentracijska tabo- rišča so pustila na njegovem obrazu vidne sledove, takšne, ki pričajo, da njegovo življe- nje ni bilo lahko. Po kapitu- laciji Italije je odšel na me- sec dni dolgo pešpot proti domovini. Nato pa v Gubče- vo brigado za vezista. »Težko je bilo. Danes je mladim veliko laže, ni se treba boriti za vse, za kar smo se mi. Njihova borba je danes drugačna in mislim, da jih razumem. Nimam se kaj pritoževati. Vsakdo daje družbi po svojih sposobnostih in toliko lahko pričakuje od nje. Ne več.« Zajahal je svojega konjička, le moped ima, in se odpeljal. Novim delovnim nalogam in novim mladim ljudem na- sproti. »Vedno rad gledam mlade, ko oblečejo suknje pri pred- vojaški vzgoji, čez dve leti uživam, ko vidim, kako so se spremenili. Dobili so ob- čutek dolžnosti in odgovor- nosti. Postali so pravi fantje.« M. SENIČAR PROSLAVA 50-LETNICE ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE V CELJSKEM MESTNEM PARKu TUDI DELEŽ CELJSKEGA PODROČJA JE POMEMBEN Petkova osrednja proslava ob 50-letnici ZKJ, ki je bila v celjskem mestnem parku na pro- storu umetnega drsališča, bi lah- ko bolje uspela. Proslave so se poleg družbeno- političnih funkcionarjev celjske občine udeležili: predsednik skupščine SR Slovenije tovariš SERGEJ KRAIGHER, častni predsednik Zveze združenj bor- cev NOV, predvojni celjski revo- lucionar in narodni hejroj FRAN LESKOŠEK-LUKA, sekretar CK ZKS inž. ANDREJ MARING in drugi. Predvideno je bilo, da bodo delovni ljudje iz kolektivov pri- šli v povorkah strnjeni na kraj prireditve. Edina takšna kolona je prišla z glasbo na čelu iz tovarne EMO. Ce bi vsi, ki so prišli v mestni park, šli na pri- reditA-eni prostor, bi bil le-ta poln, tako pja so mnogi ostali onstran ograje razgubljeni v gručah med drevjem, kjer so ieveda le malo slišali od tiste- ga, kar se je zaradi slabe czvo- Sitve prostora slišati dalo. Ne glede na to, da je bila ude- ležba manjša kot je bilo priča- kovati in da za uspeh proslave ni bilo vse najbolje poskrbljeno, je bila prireditev vseeno dogo- iek. Potem, ko je godba zaigrala internacionalo je sakretar občin- skega komiteja EMIL ROJC pre- dal besedo predsednici celjske občinske skupščine, predvojni partijski .aktivistki in skojevki, OLGI VRABIČEVI. V svojem govoru je Olga Vra- bičeva orisala petdesetletno zgo- dovino ZKJ, zlasti pa njena naj- bistvenejša In najusodnejša po- glavja, kot so bile konsolidaci- ja po prihodu tovariša Tita v i-^odstvo partije, njena vloga pri pripravljanju ljudstva na vdor fašističnih osvajalcev, njena zga dovinska vloga pri organizira- nju vseljudskega upora in za po- polno zmago. Orisala je tudi vse usodne trenutke v povojni epohi, zlasti pa njen dosleden boj za enakopravnost med delavskiini gibanji, za mir v svetu ter za našo samoupravno družbo. Ko je govorila o vseh teh zgo dovinskih zaslugah ZKJ je med drugim poudarila, da tudi celj- sko območje ni bilo nepomemb- no v graditvi udarne, uspešne m sodobne partije. Osebnosti kot so bili Slander, Kraigher, Vninč, Leskošek ter mnogi drugi, so kot revolucionarji našega ob- močja zelo veliko prispevali k razvoju ZKJ in ZKS. Govoru je sledil kulturni spo- red. Poleg godbe, mladinsWh zborov, komornega zbora »Fran- ce Prešeren« so sodelovali tudi člani SLG Celje, člani Ljudskega odra in šolskih recitacijskih sku- pin. Program je bil sicer zelo tenkočutno sestavljen, toda žal je bil predlog za poslu.šanje na nogah, k temu pa prištejmo še to, da so bili zvočniki slišni sa- mo v ospredju, potem delno ra- zumemo, da ljudje niso \7.tr» jali, temveč se počasi izgubljali. Veder, optimističen m tvoren del kulturnega programa je bil med izvajanjem črtan, tako da ga ti- sti, ki so vztrajali, niso mogli spoznati do konca. In ravno ko- nec, pravi avtor, je bil kot vsa- jen v dan pred dnevom miad(> sti, izvajali naj bi ga mladi. Žal. Ne gre vselej vse tako, kot si zamišljamo. J 6 28. maj 1969 STRAN RIBARJENJE V KALNEM ^ pred nekaj meseci se je v ,,jii začelo šušljati, da je vpra- pje, če se bomo v letošnjem ijetju lahko kopali v bazenu. , mnenju strokovnjakov, ki so pred časom ogledali bazen, je ■ta popolnoma dotrajal. V ko- je čez tisoč metrov pajče- j^stih razpok, filtri so potreb- čiščenja, klorirane naprave so (trajale, cevi so bile nezaščite- obnoviti pa je treba tudi gar- .'robe in prepleskati ograjo. Za ä obnovitvena dela bi po pr- ji izračunih potrebovali okoli I milijonov starih dinarjev, ka- ,eje pa so to vsoto zmanjšali , dvanajst. Bazen so zgradih pred dvajse- mi leti s prostovoljnim delom i pomočjo gradbenega podjetja igrad. Zaradi vremena, poman- Ijivega in delno nestrokovnega 5la, močnega kloriranja in ne- jslednega vzdrževanja je prišlo 3 poloma. Ker začasne rešitve iso bile ekonomične se je Pla- älno društvo Neptun, ki skrbi 1 vzdrževanje športnega in ko- lunalnega objekta odločilo za ■meljito obnovitev obeh baze- ov, garderob, naprav za klorl- anje vode in pleskanja ograje. Kot vedno pa se je tudi to- rat zataknilo pri finančnih redstvih. Po besedah funkcio- narjev društva so za finančna sredstva za obnovitev kopališča prosili že v mesecu decembru. Sele v drugi polovici aprila so zvedeli, da je celjska občina pri- pravljena dati jamstveno izjavo za posojilo. Kreditna banka pa je odobrila premostitveni kredit v višini 12 starih milijonov. Obno- vitvena dela je prevzelo gradbeno podjetje Ingrad v sodelovanju s Tekolom iz Maribora. Tako so že oba bazena očistili. Večji bazen bodo prevlekli s PVC folijo, ka- tero bodo Izdelali v Jugoslaviji, leplenje pa bo opravila neka fir- ma iz Avstrije. Manjši bazen bo- do prevlekli z RU-betonom ter tako sanirali oba bazena. Po po- godbi morajo obnovitvena dela biti gotova od 15. junija. Takrat bo strokovnjak, ki ga bo določi- la občina, pregledal opravljena dela in po posebnem dogovoru bo Neptun plačal samo tista de- la, ki bodo po oceni strokovnja- ka resnično dobro opravljena. Tako. Razpokan in dotrajan bazen so začeli obnavljati. Poleg Ingrada, Tekola, strokovnjakov za raziskavo materiala iz Ljub- ljane in občinske skupščine je za sanacijo celjskega kopališča pokazala veliko razumevanje tudi Kreditna banka. To je vse lepo in prav. Občani pa vseeno ne morejo razumeti, da so objekt, kot je bazen, začeli obnavljati tako pozno. V tistih pasjih dneh v prvi polovici maja so Celjani lahko opazovali delavce, ki so v lastnem znoju čistili in poprav- ljali bazen. To se bo dogajalo vse tja do 15. junija ali če smo vra- ževerni, še nekaj dni dalj. Vse to je davek za napake, ki jih tako radi zagrešimo pri objektih, ko jih delamo površno, hitro, ne- strokovno in ko jim kasneje ne omogočimo solidnega vzdrževa- nja, Istočasno se pojavljajo tu- di nova vprašanja. Do kdaj bo v Celju samo en bazen in kdaj bomo dobili zimski bazen. Se- danje kapacitete so popolnoma neustrezne in tudi tu je treba iskati vzrok za hitrejše dotraja- nje. In končno: večjo, predvsem pa pravočasno skrb bi morali pokazati odgovorni faktorji, ki naj končno sprevidijo, da bazen ni samo športnega, temveč tudi in predvsem komunalnega znača- ja. Prav zaradi slednjega naj zanj skrbi še kdo drug, ne pa samo Plavalno društvo Neptun s svojimi skromnimi sredstvi. Ribarjenje v razkopanem bazenu je v škodo kopalcem in vsem tistim stotinam otrok, ki se v njem vsako leto naučijo plavati. TONE VRABL ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE NA STARI GIMNAZIJI Spominsko ploščo na zgradbi slovenske nižje gimnazije v Ce- lju na Muzejskem trgu 3, ki jo je izdelalo podjetje »Obnova« Celje, bo v soboto, 7. jimija ob 9. uri. Po pozdravnem in spo- minskem govoru bo edini še ži- veči profesor te bivše gimnazije upokojeni gimnazijski direktor Franc Mravljak ploščo odkril. Odkritju bo prisostvovala di- jaška mladina celjske gimnazi- je, sodeloval bo gimnazijski pevski zbor pod vodstvom prof. Vertačnika. Po odkritju bodo bivši dijaki, ki se bodo zbrali tega dne iz raznih krajev Jugoslavije, ob- iskali grobova pok. gimnazijske- ga ravnatelja Emilijana Lileka in prof. Josipa Kožuha, katera grobova sta sedaj obnovljena. K odkritju so seveda vablje- ni vsi občani Celja, saj bo obu- jen spomin na izredno važen zgodovinski dogodek iz naše nreteklo.sti. Dr. Ervin Mejak MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL PROGRAM PRIREDITEV v četrtek, 29. t. m. se bo v Celju pričel osmi Mladinski pev. ski festival. Otvoritev bo združena s slav- nostnim koncertom zbora celjske gimnazije ob 19.30 v veliki dvo- rani Narodnega doma. 30. 5. bodo ob 17. in 19.30 uri nastopili mladinski zbori A kate- gorije iz Kotora, Skopja, Bitole, Sabca, Subotice, Zagreba, Čr- nomlja, Hrastnika, Maribora, Slovenjega Gradca, Velenja, Vid- ma pri Ptuju in Zagorja ob'Savi. 31. 5 ob 17. in 19.30 uri bodo nastopili mešani mladinski zbo- ri B kategorije iz Kumanova, No. vega Sada, Prizrena, Zagreba in Kranja in dekliški zbori — C ka- tegorije iz Mostarja, šabca. No- vega Sada, Ljubljane in Ptuja. 1. 6 bodo ob 17. in 19. uri mednarodni konce«rti, na katerih bodo sodelovali: mešani mladin- ski zbori slovenske gimnazije iz Celovca, dva zbora iz Gradca, praški otroški zbor, Gutenberg Korus iz Budimpešte in najbolj- ši jugoslovanski zbori vseh treh kategorij. Mednarodni koncerti bodo v Dobrni, Ptuju, Rog. Slatini in Velenju, Ravnah, Trbovljah in Zagorju ter v Mariboru. Množičen koncert bo 1. 6. ob 10.30 na Muzejskem trgu (nasto- pilo bo 1300 pevcev treh sloven- skih in dveh avstrijskih zborov). Posvetovanje glasbenih pedago. gov bo 30. in 31. t. m., v času festivala pa Ix) odprta razstava učmh knjig in pripomočkov za glasbeni pouk v Likovnem sa- lonu razstava M. Maleša na temo glasbe. UČENCI SVETA RAZSTAVLJAJO V CELJU Od 1. do 4. junija bo v Celju zanimiva prireditev mladih na hudinjski šoli. Učenci te šole bo do gostitelji okrog 250 pionirjev, ki bodo prihiteli iz raznih krajev Jugoslavije v Celje, da bodo stis- nili roke svojim vrstnikom. Pred- stavniki 18 osnovTiih šol, ki so za svoje vsestransko delo dobili vi- soko priznanje »KIPEC KURIR- JA JOVICE«, se bodo letos že osmič srečali. Vsako leto pripra- vi srečanje druga šola. Letos ga bodo priredili učenci osnovne šole na Hudinji, Ob tej priložno- sti se bodo tudi pomerili v pio- nirskem atletskem tekmovanju, priredili bodo skupno akademijo v našem gledališču in se sezna- nili z našim mestom in njegovo okolico. Ravnatelji šol, biologi, voditelji pionirske organizacije in učitelji telesne vzgoje se bodo sestali na posebnih posvetova- njih, izmenjali med seboj izkuš- nje o delu in se pogovorili o äe uspešnejšem sodelovanju. Hkrati bodo v šolskem parku odkrili spomenik narodnemu heroju Franju Vrunču, po katerem nosi šola ime. Vse sodelujoče šole so poslale likovne in foto izdelke za skupno razstavo, ki bo v pro- storih hudinjske šole. Mladi esperantisti te šole, ki letos s svojo šolo prav tako praz. nujejo desetletnico delovanja na šoli, bodo ob tej priliki uredili tudi zelo zanimivo mednarodno razstavo pod geslom: »UČENCI SVETA R.\ZSTAV- LJAJO« Iz 22 držav je 51 šol poslalo razstavne izdelke. Med njimi so zelo lepi izdelki in zanimive teh- nike. Bilo bi prav, da bi si raz- stave ogledalo čimveč učiteljev, zlasti likovnih pedagogov in mladina. SLAVA ŠALAMON Z Vekoslavom špindlerjfm sva se stikala tudi zaseb- no: obiskoval sem ga na stanovanju in tako spoznal prijetno ozračje njegovega družinskega življenja. Vse to je že nekje daleč: v zadnjih letih Špindlerjevega življe- nja sva si samo kdaj pa kdaj izmenjala kako pismo, ki je bilo v zvezi z njegovo neutnidno vnemo za preva- jaiijt- iz češke literature. Značilno je, kako je prav v starih letih oživelo v njem to, kar si .je pridobil kot študent nraške Karlove univerze: simpatija do češkega jezika, vaje v njem, zanimanje za nove dosežke češke literature. Kot upokojeni časnikar se je vsaj z delom književnega prevajalca vračal k temu, kar ga je toUkanj vnemalo v gimnazi.Jskih in univerzitetnih letih: k lepo- slovju. v čemer pa tedaj ni mogel doseči zaželjenega cilja \ ekoslav .Špindler je bil ena tistih osebnosti, ki jih "t* pozabi, kdor se ,je tesneje stikal z njim. Dober in plemenit človek. Znan mi ,je primer, ko je izpeljal v Wanlioru med svojimi znanci skrivno nabiralno akcijo '» seveda sam izdatno prispeval, da ,je omogočil študije nadarjenemu mladeniču, ki ga je osebno siromaštvo ^•■Rlo v obui>en položaj. Duhovno in etično je prerasel ok\ir tedanjega malomeščansko po.jmovanega liljeraliz- dasi .je na zunaj — kakor mnogi drugi — pripadal "jezovi struji, odločno odklanjajoč klerikalno u.smerje- k<>t njegovo najbolj stremljivo antitezo. Ali bomo "^^aj dobili to, kar srečujemo v literaturi drugih naro- dov: nekako hrestomatijo najboljših časniških člankov? ^^ obsežnega, danes že pozabljenega časnikarskega dela jpkoslava špindlerja bi bil mogel dober poznavalec na- iM^riodičnega tiska, kakor je dr. Fran Vatovec, iz- ""■»ti tudi kak tehten sestavek te.ga prizadevnega in sposobnega časnikarja, značilnega zlasti za nekdanje celj- sko in mariborsko področje slovenske politike in kulture. BOŽIDAR BORKO »Vekoslav išpindler sodi med tiste redke kulturne delavce, ki so že v nekdanji avstro-ogrski monarhiji na slovenskih tleh orali ledino in mnogo pripomogli k dvigu slovenske narodne zavesti na štajerskem,« je po osem- deseti obletnici njegovega rojstva zapisal mariborski dnevnik »Večer« dne 15. julija 1961. Špindlerjevo živl.jenjsko delo nam bo bolj razumljivo, če si ga ogledamo v luči zgodovinskih dogajanj. V slovensko javno življenje stopa v času, ko je šo- vinistični nemški imperializem povsod zlovešče netil žari- šče prve svetovne vojne, zlasti pa v prostoru obdonavske monarhije. Nemški državniki od BLsmarcka sem so pod- pirali nadvlado Nemcev nad slovanskimi narodi v .Av- stro-ogrski, pangermanski ideologi pa so vneto zago- varjali vključitev cele Avstro-Ogrske in balkanskih dežel v sklop »Velike Nemčije«. Svoje težnje proti jugu (Drang nach Süden) in proti vzhodu (Drang nach Osten) so nemški naconalisti hoteli opravičiti tudi z etičnimi raz- logi. Zato so se trudili, da s sredstvi ekonom.skega in političnega pritiska ponemči,H) dežele vzhodno in južno od nemških narotlnostnih meja Najbolj so občutili ta pritisk Slovenci, ker so si Nemci prek slovenskega ozemlja hoteli zgraditi nemški »most na Jadransko morje«. Dva močna stebra tega mo- stu naj bi bila Maribor in Celje. Zato je postala narod- nostna borba med štajerskimi Slovenci in nemškimi na- cionalisti vse bolj srdita. Seveda je to bila neenaka bor- ba glede na ekonomsko premoč nemškega kapitala, ki je pritiskal na slovenski živelj s finančno močnimi razna- rodovahiimi organizaci,)ami, kot so bile »Südmark« in »Schulverein«. Te raznarodovalne organizacije so odku- povale od obubožanih slovenskih kmetov, ki jih je davil avstrijski davčni vijak, zeml,io in so naseljevale nacio- nalno zagrizene Nemce, ustanavl,iale so nemške šole, nem.ška kultunia in športna društva, nemške pljuiinske postojanke, financirale nemško usmerjene časopise, s kreditno politiko so slabile slovensko zavest viničarjev in bajtarjev ter malih obrtnikov in i>odobno. K narodnostni mlačnosti med Slovenci je prisi)evala tudi avstrijska socialna demokraci.ia, ki zaradi svoje avstrij.ske usmerjenosti ni mogla odigrati odločilne vlo- ge pri reševanju narodnostnega vi>rašan,)a v bivši .\vstro- Ogr.ski. Slovenska buržoazija na Spodii.jem Šta,ierskean ni bila samo številčno slaba, ampak tudi idejno brezbarvna in politično izolirana od ostalih sloven.skih pokrajin Kranj-ske, Koroške in Primorske, Osamljena je bila tudi od širokih delovnih množic v mestu in na vasi ter je naravnost podcenjevala možnost mobilizacije kmečkih množic, ki so zlasti po uvetlbi splošne in neposredne volilne pravice v letu 1905 vse odločneje postavljale na dnevni red lastne ekonomske in socialne zahteve. Rojstna lesena hiša Vekoslava špindlerja, slikana leta 1931 o priliki 50-letnice poroke nje.8ro\ih staršev. Danes ne stoji več. 28. maj 1969 OTRAN Ko je leto naokoli, ni ga treba začeti s koledarjem, temveč z dnem, ki tebi kaj pomeni, so tudi razne ceremonije. Med drugim pride pomlad. Z njo pa več problemov. Eden izmed teh je prisoten v tisti dru- žini, ki ima otroka godnega, da postane »resničen« zrelež, zrel vernik^ Goden za birmo. To pa ni enostavno. Zaradi večih problemov ... Najprej mora otrok presedeti toliko in toliko dni v nekaj letih za mizo in se yia- učvti marsikatere resriice, V tem ni problem, kajti mala glava, sve- ža glava in tako hitro dojemljiva za uk. Ostalo, ttidi šola, je drugorazrednega zna- čaja. Problem je v tem, koga izbrati za bo- tra. To iz večih razlogov. Dober boter pomeni mnogo. Bogat boter — še več. Lepo vas prosim, kam bi pa prišli, če bi na primer Ivanov Ivanček dobil le ko- lo, ko dobi Janezov Janez moped. Ali po. Jvankina Ivanka samo rutico, Metina Met ka pa debelo ogrlico iz zlata. Tako bosta Janez in Metka še tu v očeh vrstnikov več, kot sta to že v šoli. Oho namreč obiskujeta isti razred. Toda potik spremljata v razredu, ki ni vsakdanji ra zred. V njem je tovariš ali tovarišica ra zredničarka kaj vem kako zbrala učence tistih^ ki nekaj pomenijo. Ne, ne, pri mis ni razlik. Le učence so dali v tisti razred, da vemo kaj in kako. Tako so ostali po- deželani podeželani, meščani meščani in tisti, ki nekaj pomenijo. Mickina Micka je letos maturantka. To. da žalostna maturantka. Nima obleke, ki jo je mama naročila tam in tam, niti pri- česke, ki bi jo naj v rezerviranem času pripravila ta pa ta. Oguljeno krilo, ki ga je nosila že na prenekateri svečanosti. Tu^ di takrat, ko so jo sprejeli v ZK. Njen oče je samo priden in pošten rudar. Knap Plača pa je enaka, kot je to znano. Nani CEIJE TEKMOVANJE FRIZERJEV v nedeljo, 1. jiunija bodo mladi in starejši ölani celj- skega kluba Mzierjev tekmo- vali v Mariboru v počastitev pete obletnice ustanovitve ta^ mošnjjega kluba. To bo prav- cati dvoboj, v katerem se bodo pomerili mladd člani obeh klubov oziroma učenci pa tudi pomočniki in moj- stri. MLADINSKI PLESI V PARKU Po prvem poskusu v pe- tek, 23. maja, ko so mladi ljudje s plesom mladosti za- ključili proslavo v počasti- tev 50 letnice Zveze komuni- stov Jugoslavije, SKOJ in sindikata, bo na športnem prostoru v celjskem mes^t- nem parku tudi v prihodnje več takšnih in podobnih družbenih prireditev, pred- vsem za mladino. Tako bo ta objekt v največji možni meri izkoriščen za športno in rekreacijsko udejstvovanje mladih pa tudi za razvedri- lo in zabavo. -an ŽALEC USPELA PRIREDITEV CICIBANOV Ob koncu meseca mlado- sti je VUU Žalec pripravila v dvorani kmetijskega kom- binata uspelo prireditev, na kateri je nastopilo več kot 100 predšolskih in šolskih otrok. Pred polno dvorano gledalcev, ki so z navduše- njem pozdravili prvi nastop najmlajših, so otroci, ki obi- skujejo vrtec, preoblečeni v Indijance, gozdne živali in cvetice pripravili pester in zanimiv program plesov, pe- smi in recitacij. T. V. VELIKO IZLETOV Planinsko društvo v Žalcu pripravlja za poletne mesece več ieJetov v zgomjo Sa- vinjsko dolino in na bli/Jije hribe. V začetku julija pa se bodo udeležili tudi otvo- ritve nove koče pod Kamni- co, ki jo bo odprlo Sloven- sko planinsko društvo iz Cc- lovca. Med izleti, ki jih pri- pravlja društvo, prevladujejo i22leti v Logarsko dolino. T. V. PEVSKA REVIJA Občinska zveza ZKPOS v Žalcu bo L junija pripravi- la v Gotovljah občinsko re- vijo moških, ženskih in me- šanih pevskih zborov. Prire- ditelj pričakuje, da bo r^a- Btopilo blissu deset zborov. Revija bo v krajevni dvo- rani. T. V. NA SEJMU OBRTI Za letošnji obrtniški sejem, kd bo od 27. septembra do 5. oktobra v Celju, je tudi med žalskimi obrtniki veliko zanimanje. Odločili so se, da bodo na razstavnem prosto- ru zgradili svojo halo v veli- komti 350 kv. metrov. V njej bo razstavljalo okoli šestnajst obrtnikov iz celotne žalske občine. T. V. VELENJE RAZVITJE PRAPORJA Taborniki odreda aJezer- skega zmaja« iz Velenja so pred dnevi razvili svoj ora- por. Ob razvitju prapora so tudi zaprisegli in s to v/et^a- nostjo popestrili večmesečno uspešno delo. ad ZAČETEK PREDAVANJ v Velenju so se začela predavanja za mlade komu- niste, ki se bodo preko pre- davanj seznanili z osnovami marxizma, marxističnega po- gleda na svet ter s cilji in nalogami komunistov. Pre.la- vanja obiskuje 30 mladih ko- munistov, ki so se pred ne- davnim vključili v organiza- cijo ZK. ad KONCERT PRANJA BERGERJA Ansambel Franja Bergerja iz Celja bo gostoval v nede- ljo^ I. jimija v sodelovanju z Novim tednikom ob 14. uri v Šentilju pri Velenju, ob 17. uri v' Ponikvi pri Vele- nju, ob 20. uri pa v Grižah. Hkrati se opravičujejo, ker so koncerti v nedeljo, 25. ma- ja odpadli, torej so prelože- ni na nedeljo. V petek, dne 30. maja pa bo ansambel Berger priredil koncert v I\>lzeli. HRASTNIK OBČINSKI PRAZNIK Hrastničani bodo tudi leto- šnji 3. julij — občinski praz- nik proslavili z nekaj prire- ditvami in nastopi kulturnih in športnih skupin. Z razliko od prejšnjih let, bo letos glavna proslava v Dolu pri Hrastniku. Slavnostna seja občinske skupščine bo v dvo- rani kina Dol, popoldan pa bo lovska družina pripravila na Mame prireditev na pro- stem in razvila svojo društve- no zastavo. Na svečani seji obeh zborov občinske skup- ščine bodo podelili prizna- nje »zaslužnega občana« trem Hrastničanom. M. V. VELIKA ŠKODA Nedavni sneg je, kot je vi- deti, zelo hudo prizadejal hrastniško kmetijstvo, zlasti pa je težak, moker sneg pre- cej uničil sadovnjak na povr- šini okrog 25 ha, last kmetij- ske zadruge Dol nad Hrast- nikom. Čeprav so delavci te kmetijske organizacije in ne- katere ekipe hrastniških po- djetij že navsezgodaj zijutraj začele odstranjevati sneg z vej sadnega drevja, so obline pa- davine snega uničile skoraj 30 odstotkov vsega sadovnja- ka. M. V. PRVA SEJA SKUPŠČINE Pred kratkim se je v Hra- stniku sešla prva seja občin- ske skupščine. Odborniki so po razpravi sprejeli izpopol- njen onutek resolucije leto- šnjega gospodarskega in dru- žbenega razvoja občine in predlagali, naj bi vse delov- ne orgnizacije brez odlašanja začele izdelovati razvojne programe perspektivnega go- spo/larjenja. Na predlog pre- dsedstva občinske skupščine, bo v prvi polovici junija po- sebjia seja zbora delovnih skupnosti. Na njej bodo po- drobneje spregovorili o vpra- šanjih nadaljnjega zaposlova- nja, zlasti mladine in letoš- njih rezultatih gospodarjenja v delovnih kolektivih. M. V. MALI INTERVJU Vprašuje: J. Krašovec Odgovarja: Danica K.\MS.\K Med odmorom sem pri se- del in jo vprašal, koliko po- mladi so ji natrosila leta. Vprašanje je preslišala. Od kod da je? Iz Šempetra v Sa- vinjski dolini. Koliko jih je doma? Starši so obdarjeni s tremi otroki. Kaj najraje dela in s čim bi si rada služila kruh? S petjem. Po,jem odkar se zase spominjam, javno pa že od svojega 10. leta. Pred nedavnim, mislim da lani, so vas izvolili za hmelj sko prin- ceso. Drobne postave pač ne dajete vtis dekleta, ki mora biti kos marsikateremu težav- nemu delu. Kako, da so vas vseeno izbrali? Ne vem. So že vedeli zakaj. Ste študirali petje? To še vedno počenjam. Sem v četrtem letniku glasbe ne šole v Cel.iu. Kdaj ste se odločili za petje zabavne glas- be? Pela sem že pri Osvajal- cih iz Levca. Ob petkih in so- botah pojete v baru »Celeia«. Mislite, da je to kaj narobe in kaj pravijo starši? IMislim, da petje v nočnem zabavišču ni nobena pregreha. Mnoge pevke so tako začele, mno- gim je to poklic. Da pa de- kletu zdrsne, ni treba biti v službi v baru. Je poklic taj- nice, pa primer, ravno tako nevaren. Vse zavisi od dekleta samega. Starši? Niso navdu- šeni, a se bodo že privadili. Igrate tudi kak glasbeni in- strument? Da, poleg solopetja študiram tudi klavir. ŠENTJUR PREHODNI POKAL V četrtek je v Šentjurju bi- lo končano sindikalno tekmo- vanje v šestih športnih disci- plinah. Ekipe prosvetnih de- lavcev so osvojile prva mesta v nogometu, odbojki in stre- ljanju, ekipe »Alposa« v atle- tiki in namiznem tenisu, eki- pa delavcev občinske upranre pa je bila prva v šahu. V končni uvrstitvi so na prvem mestu tekmovalci »AlpKDsa«, prosvetni delavci so drugi in delavci občinske uprave tret- ji. V sohobo, na svečani aka- demiji v počastitev 50-letnice ZKJ, SKOJ-a in sindikata, tekmovalcem »Alposa« je bil izročen prehodni pokal. I REGULACIJA PESNICE Skupščina občine Šentjur je sklenila gradbeno pogodbo z Splošno vodno skupnostjo »Savinja« iz Celja, ki bo iz- vajalec del na regulaciji po- toka Pe.šnice v skupni dolžini 355 m. Vodna skupnost bo iz- vršila še kanalizacijo levega pritoka Pešnice v dolžini 134 m, kot tudi armiranobetonski most na Pešnici. Vsa predvi- dena dela bodo končana do 30. 12. 19(59, njihova vrednost pa bo 599.687 dinarjev. POVODENJ OB VOGLAJNI 20. maja, takoj po polnoči, koj alarmirali enote civilne je Voglajna začela naglo na- raščati. V LIK »Bohor« so ta- zaščite, v katere so vključili tudi ostale delavce, tako da je zjutraj, ob 7. uri, za reše- valno akcijo bilo pripravljeno okoli 100 ljudi, proizvodnja je bila ustavljena, že takrat se je voda izlila, iz rečne stru- ge in zalila več kot polovico skladiščnega prostora na pro- stem, kjer je bilo vskladišče- no preko 2 500 kubičnih me- trov lesa Ekipe delavcev so bile prisiljene, da s kavlji lovijo deske, katere je voda odnašala. V nevarnosti je bilo tudi skladišče kmetijskega kombi- nata v spodnjih prostorih up- ravnega poslopja, toda reše- valnim ekipam je uspelo pro- dor vode preprečiti, čeprav je do neznatne škode vendar prišlo. Okolica in del naselja Gori- ca pri Slivnici sta bila pod vodo, ki je vdrla tudi v skla- dišče trgovine »Merx«. V is- tem naselju je deroča voda odnesla tudi del asfaltiranega cestišča, cesta proti Planini pa je nekaj ur bila popolno- ma zaprta za promet. Po- plavljenih je bilo tudi nekaj domačij blizna Šentvida in Grobelnega. Po bežni ocenitvi je bilo po- plavljeno okoli 400 ha zem- ljišč v dolini Voglajne in nje- nih pritokov. Najbolj priza- deti so travniki in posejane njivske površine. ZBIRANJE OBLAČIL 29. maja, od 17—19. ure bo občinski odbor rdečega križa v šetnjurju zbiral rabljena oblačila, obutev in posteljni- no. Občane so že pozvali, naj se na akcijo odzovejo. Priča- kujejo, da se bodo rezerve oblačil, s katerimi odbor RK že razpolaga, znatno povečale. POMANJKANJE SEMEN Kmetovalci v posameznih krajih občine se pritožujejo, da se je v letošnjem letu ču- tilo pomanjkanje semen žit za sp>omladansko setev (pred- vsem jarega ječmena, ovsa in koruze). Na planinskem ob- močju je tudi primanjkova- lo priznanega semenskega krompirja. Pravijo, da so do- ločene količine semen lahko dobili le po predhodnem na- ročilu pri kmetijski organiza- ciji, kmetje pa so se za naro- čila zelo težko odločali, ker niso vedeli kakšne vremenske pogoje za setev bodo imeli. V tem primeru | Ija \'prašanje, ali pjM organizacija doi^J!'^ ziko za preveliko > '^QsgJ bavljenih semen tualno, ostala nepr'M občinska ^ konferenca Koncem maja bo v m ^ ju občinska konferer,^ Razpravljali bodo o ^ di-užbeno ekonoinsW t voja občine, kot tudi^ fj lemih izvajajanja in ° njevanja samoupravijj ZA borce i Na zadnji seji obč> i odbora ZZB šentjur^R ostalim, razpravljali ^j» možnostih zdravljenja iP in večjih priznavalniJ terih bo deležno večj^ toj borcev kot doslej, n» nem redu so bile tu(}i 1> ječe možnosti nudenja ka in rekreacije borö ^^ njihovim družinam v & (tn kjer šentjurski borci na razpolago 13 ležišč j se počitniških hišicah. i ŠOŠTANJ AMATERJA RAZSTAVLJIV Ob 20-letnici likovne je »France Prešeren« j Ija, so člani sekcije i»i Ce smo pred nekaj leti vsako tujo revijo sprejeli z neizmerno ra- dovednostjo, bi danes ob poplavi najrazličnejše tovrstne literature do- mnevali, da se nihče več ne boji zanje. Račun brez krčmarja! Kajti v Državni založbi vam za »ogled« revije, ki je ne kupite, za- računajo 50 para! Človeku sicer nekoliko zavre kri, toda če je treba plačati svež zrak, zemljiški prispevek, proračimski in pa p" »Ta gaioj izdat« ill del v Na- ji V šoštai^ju. 3 40 del se- jrjev. Otvori- pokrovitelj ica skupščine Olga Vrabič. Iccije in dslu govorila ku- ;ega muzeja, ^lovinarka Mi- l/ANJE lENCEV so se zbrali gjokojencev iz spravljali o de- 1 obdobju. Cla- S)ljstvom ugo- ilo minulo ob- zelo uspešno, drugim zbrali prapor, Pranjo zložil »Himno dobili so svoj itor in pripra- vili tri uspel« izilete v Slo- venske gorice, na Mangrt in na Pohorje. vk KONJICE DRUŽBENA PRiZNANJA Občinska skupščina je spre- jela pravilnik o podeljevanju priznanj in častnih naslovov. Gre za pismena priznanja, de- narne nagrade in za podeli- tev naslova častnega občana. -an FILATELISTIČNA RAZSTAVA v okviru praznika mladosti in pod geslom »ljubim svojo domovino in vse njene brat- ske narode« so odprli v sobo- to v prostorih osnove šole zvezno pionirsko filatelistično razstavo, za katero je pokro- viteljstvo prevzel generalni direktor tovarne usnja Konus, Drago Pere. Razstava bo od- prta do 30 maja. PODALJŠANJE PRI- SILNE UPRAVE člani obeh zborov občinske skupščine so na svoji drugi redni seji sklenili podaljšati rok prisilne uprave v kovaški industriji Zreče ia eno ieto. To pa je tudi pogoj, da bo kolektiv povsem saniral vse probleme ter stopil na novo pot, ki se mu odpira že zdaj. Predlog za podaljšanje prisil- ne uprave so predvsem pod- prli kolektiv in njegove orga- nizacije. M. B. VODOVNIKOV VEČER v soboto in nedeljo b:/do v Zrečah jedli z veliko žli- co. Proslavili bodo sp.jinin na ljudskega pesnika s Sko- marja Jurija Vodovnika, ki je prvi pel o pohorskem kmetu — in po starih obi- čajih bodo poročili mlad par, ki se je odločil za skup- no ognjišče. Obe prireditvi priprav- lja zreška Svoboda, pri Če- mer imata odločilno besedo tudi oba pevska zbora — moški in ženski — ki ju vo- dita oče in hči iz družine Mohor ič. Vodovnikov večer bodo začeli v soboto in sicer s spevoigro, ki jo je posebej za to priložnost spisal prof. čar iz Slov. Bistrice. Gre za prireditev, v kateri bodo peli in deklamirali pesmi skomar- skega ljudskega pesnika Ju- rija Vodovnika, ki je živel in umrl na Skomarju od leta 1791 do 1858. Zato so za moto svoje prireditve izbrali verz ene njegovih pesmi namreč — »O pohorskem kmetu vam hočmo zapet«. Večer bodo seveda končali v prijetnem razpoloženju, na katerega vabijo vse prijatelje lepe pesmi in dobre vinske kapljice. Tako okrepljeni bo- do naslednji dan pospremili še čez prag skupnega življe- nja mladega dekleta in fanta, kar bodo storili po vseh sta- rih pohorskih običajih. Tudi tu se bo seveda veselilo, pilo in jedlo, kot se na pravi oh- ceti spodobi. Ohcet ima samo eno izjemo. Nanjo so vablje- ni vsi veseli ljudje, torej ne samo sorodniki in prijatelji. I. B. ^lOZIRfE PAREZNIK V DRVARJU Po uspeli razstavi, ki je bila prirejena v počastitev 25 obletnice službe javne var- nosti, dela je razstavljal sa- mouk-miličnik Vlado Parež- nLk iz Mozirja, so avtorja povabili, naj razstavi svoja dela tudi v Drvarju. Tam bo namreč zvezna razstava sli- karjev amaterjev iz vrst de- lavcev v javni varnosti. Vla- do Parežnik je edini pred- stavnik iz Slovenije. vk LAŠKO OD SVOJIH GOSTOV POMLAJENO LAŠKO Ob prazniku mladosti se je Laško pomladilo. K obi- čajnemu povprečju prišteto število pionirjev, ki so v so- boto in nedeljo bili gostje Laščanov, se je starostno pov. prečje ta dva dni močno zni- žalo. V soboto je bilo v Laškem slovensko srečanje pionirjev in mladincev kinoamaterjev. Pregledano je bilo 44 pio- nirskih in 23 mladinskih fil- mov. Popoldne je bila v ki- nodvorani predstava nagraje- nih filmov Semafor (Koper), 1.000 let Škofje Loke (Izola), On in ona (Kranj), »VATED« (Kranj), Črne sile (Kranj) m Smuk (Ljutomer). Med filmi v informativni sekciji je bil lepo sprejet tudi film domačega kinokrožka iz Laškega Snežna simfonija. Med mladinskimi filmi se je najbolje odrezal »Benatus«,- Mihaela Foka iz Kranja, dru- gi je bil »Kmečki kruh« Iva- na Straška iz Šmarij pri Jel- šah, tretjo pa si delita Ljub- ljančan in Ljutomerčan. Zvečer je po svečani razde- litvi nagrad, Laško je najbolj- šega nagradilo s kinokamero, je bil v Humu sprejem za mlade filmarje. Trinajst desetin mlajših in 14 desetin starejših pionirjev gasilcev se je v nedeljo na športnem igrišču pomerilo v gasilskih veščinah. živ-žav, kakršen je bil na igrišču. La- ško že dolgo ne poinrr.. Prvi zlet gasilskih pionirjev je bil v Laškem med drugim tudi zato, ker je laško gasilsko društvo med najstarejšimi na Slovenskem in je tako podan ustrezen uvod v praznovanje lOO-letnice gasilstva v Sloveni- ji. Med številnimi gosti, viso- kimi gasilskimi funkcionarji je bil tudi predsednik gasil- ske zveze Slovenije tovariš Metod ROTAR, ki je pionir- ski gasilski organizaciji Slo- venije razvil prapor. Prapor so prvi dobili v roke starejši pionirji iz Kotslj, drugo leto pa do naslednjega zleta pre ide v roke mlajših pionirjev iz Slivnice pri Celju, ki so bili prvaki v svoji skupini. Koteljčani so dobili tudi motorno brizgalno, ki jim jo je izročil predsednik občin- ske skupščine Miha PROSEN. S prireditve so poslali tudi pozdravno pismo predsedni- ku Titu s toplimi željami za njegov 77. rojstni dan. OBRTNI CENTER »ZARJA« ŽALEC RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: 1. vodja komerciale pogoj: višješolska ali visokošolska izobrazba komercialne smeri 2. sekretarja podjetja pogoj: višješolska ali visokošolska Izobrazba pravne ali upravne smeri. Prošnje sprejema splošni sektor podjetja. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. ' bomo , L^rodajal- , nekam i fc ^'■žavni I blagajno J ^^^ke in O NOVEM POKOJNINSKEM SISTEMU 2e dlje časa je v središču pozornosti predlog o novem zakonu o pokojninskem zavarovanju. Tako imamo v tisku dnevno priložnost spremljati razprave o spremembah in o tem, kaj si pravzaprav upokojenci od novega zakona lahko obetajo. Pri tem se zdi najvažnejše prizadevanje, s katerim naj bi pripomogli, da bi z novim sistemom od- pravili prevelike in neupravičene razlike med pokojnina- mi staroupokojencev m tistih, ki so jih upokojili v zad- njih letih. V dosedanjih razpravah, se zdi, je bilo vse premalo slišati glas neposredno prizadetih, to je upokojencev, saj mnogokje z novim predlogom sploh še niso seznanjeni. Da bi izvedeli, kaj mislijo oziroma ka.kšne pripombe in predloge imajo, smo povprašali za mnenje štiri upokojen- ce iz šmarske občine, pri čemer moramo dodati, da velja precejšnja neinformiranost o spremembah tudi za ta oko- liš. VIKTOR ROM, prof.: »Če govorim s stališča svojega po- klica, bi rekel, da bi morali v novem sistemu upoštevati tudi šolsko izobrazbo upoko jenca. Znano je namreč, da je prav prosveta vedno zao- stajala; tako kot smo imeii nizke osebne dohodke, tako imamo tudi nizke pokojnine. Mislim, da bi bilo prav, da bi bili upokojenci zopet razvr- ščeni v razrede. To bi bilo po mojem tudi najbolj pravič- no.« FRANC ARLIČ: »Ne vem če bo novi zakon prinesel kakšne bistvene sprememoe saj je znano, da hočemo do- seči vedno nekaj novega, a ostaja vedno vse pri polovič- nih rešitvah. Upokojenci smo s pokojninami vedno v zao- stanku za kakšno leto. Stvar bi morala biti urejena tako, da bi se nam pokojnine po večevale v skladu s povečeva- njem osebnih dohodkov za- poslenih.« IVAN VAN: »Po mojem mnenju je dobro tako, kot je bilo doslej, če pa bodo spre- membe prinesle kakšno iz- boljšanje, bo seveda še bolje S pokojnino sem še kar za- dovoljen, vendar bi lahlio z njo preživel le sebe. V novem sistemu bi morale biti stvari zastavljene tako, da ne bi do- puščale prevelikih razlik med starejšimi in mlajšimi upo- kojenci.« VERA CIGLENIČKI: »S svo- jo pokojnino sem kar zado voljna, vendar pa se tudi jaz ogrevam za razrede, ker je takšna razvrstitev bolj pravič- na. Pri tem bi morah stare upokojence razvrstiti v iste razrede, saj so opravljali isto delo, kot ga danes opravljajo zaposleni na njihovih mestih. Ne verjamem pa, da bodo razredi prodrli. Kakorkoli, mnogi upokojenci so danes prizadeti.« To je seveda le nekaj bolj kot ne improviziranih mnenj, kajti anketiranci, kot so menili, niso bili priprav- ljeni odgovarjati na vprašanje, ker doslej tudi niso imeli možnosti, da bi se z novim predlogom seznanili. Zato bi lahko ugotovitev veljala morda kot opozorilo, naj bi v mzpravo o novem zakonu o pokojninskem zavarovanju vendarle bolj pritegnili tudi vse tiste, ki so tako ali dru- gače prizadeti. dh-tv Mimo družine in šole ima določen vpliv na mladega člo- veka od najbolj rane mladcsti do odraslosti cela vrsta de- javnikov, ki počasi pronicajo v mlado osebnost, jo odliku- jejo, puščajo v njej občut- ne j še sledove in često tudi odločilno prispevajo k ne- ustreznemu obnašanju. To so tako imenovani »skriti so- vzgojevalci«, o katerih bomo spregovorili v današnjem se- stavku nekoliko besed. Odra- sli, posebno starši, se prema- lo zavedajo vloge teh skritih sovzgojevalcev, ki so posebno za sugestibilne mlade ljudi in za tiste, ki so k slabemu na- gnjeni, voda na mlin njihovih negativnih, protidružbenih de- janj. Pri mlajših otrocih igra pomembno vlogo dvorišče, pod katerim razumemo več ali manj zaprt prostor s stal- nimi druščinami otrok in od- raslih, kjer pa je vendarle še možno nadzorstvo starejših nad otroki. Dvorišče vpliva pozitivno, poznamo pa pri- mere, da se otroci niso na- vzeli mnogo dobrega. Vseka kor pa obsojamo tiste star- še, ki zapirajo svojega edinca pred otroško druščino, da se le-ta ne bi »okužil« v »slabi družbi«, ne da bi se poprej prepričali o kvaliteti takšne družbe, ki najčešče ni slaba. Drugačne j šo vlogo pa ima na otrokovo obnašanje, na njegova dejanja in značaj cesta. Tu je ob živahnem pro- metu, spreminjajočih se lju- deh, izložbah in sploh življe- njskih situacijah za mladega, nezrelega človeka toliko raz- ličnih vtisov, da nastaja resna zaskrbljenost za njegov raz- voj. Res je, da se mladi člo- vek ob mnogih vtisih umsko razvija, vendar pa ostajajo vtisi na površini, kar vodi gotovo k površnosti, k pože- Ijivosti po lepih predmetih, nerazsodnem prilaščanju tuje ali družbene lastnine, drob- nim krajam ipd. Omeniti moramo druščine. Tu ne mislimo toliko otro- kovih vrstnikov, marveč ne- odgovornih odraslih ali sta- rejših, ki navajajo mlajše na kriva pota. Poznamo primere, ko so žrtve takšnih starejših posebno deklice ali mlajše pubertetnice, pogosto tudi dečki, da jih spolno zlorabijo, navajajo k tatvinam, kupuje- jo od njih ukradene predme- te ipd. Zelo pogosto padajo pod vpliv takšnih oseb dušev- no prizadeti otroci in mlado- stniki ter mladostnice, za ka- tere vemo, da so še posebno ingestibilni in za posledice prestopkov premalo preu- darni. Seveda pa so druščine usodne tudi za normalne mladostnike in mladostnice, bodisi da se zbirajo v klape ali zabavne družbice po haus- balih z vsemi tistimi značil- nostmi, ki vodijo v seksualni razvrat, alkoholizem, narko- manijo, prestopništvo zoper varnost ali lastnino in podo- bne protidružbene akcije. Po- sledice alkoholiziranih in ze- rotiziranih mladih ljudi šo napadi na mirne posante, vlo- mi v tuje avtomobile, kraje avtomobilov, divje vožnje in povzročanje prometnih ne- sreč, nesmiselna nosečnost mladih ženskih bitij, splavi in tako dalje. Kaj vse se v škodo teh mladih ljudi in v škodo družbe, ki bo morala posledice mnogih takšnih »prireditev« nekega dne občutno plačevati, na teh hausbalih dogaja, se nam vča- sih še sanja; »delujejo« pa tudi mnogi notorični lovci na mlada dekleta, ki postajajo zanje usodna druščina — njihove žrtve so zelo pogosto naivne mladoletnice. Brez dvoma je velik škod- ljivec mladine tudi določen tisk. Zdi se, da še nikoli ni poneumljalo naših otrok in mladine toliko šundromanov, kriminalk, stripov, seksualno plitkih zgodb, pornografskih slikanic, »originalnih« spol- nih navodil, ipd., ki z vseh voglov kar tekmujejo iz ki- oskov in se v najrazličnejših naslovnih straneh ponujajo mladim bralcem, ki jih tudi množično kupujejo, požirajo in padajo pod njih vpliv, ka- kor lahko le-to opazujemo v današnji dobi. Izgleda, da smo za ljubi denar prodali duha! Prijatelj, ki je b:l ne- kaj mesecev v SZ, je pripo- vedoval. kako tam mladina ogromno bere, na vsakem vo- galu je kiosk toda v cenenih izdajah so mladim in starim na voljo domači in tuji kla- siki, ni pa prazne šare, s ka- kršno množično zasičujemo in pitamo našo mladino. Lah- kopa so med kriminalkami in avanturističnimi zgodbaani tudi kvalitetnejši teksti, je pa v tem blaigu v splošnean toliko surove sile, grobosti, krvi, mrzlice, pornografije ipd., da pojav vendarle zaskrbljuje. Tudi često senzacionalna po- ročila in plastični prikazi zlo- činov na Slovenskem v neka- terih naših listih so uspešna šola h kriminalu za labilne in k slabemu nagnjene mlade ljudi. O vlogi, koristnosti do- brih in škodljivosti negativ- nih stripov so razpravljali mnogi pomembni pedagogi, sociologi in kriminologi. Da je zadeva aktualna, potrjuje dejstvo, da so ustanovili pred šestimi leti v italijanskem mestu Bordighera ^ no združenje centri^"^ učevanje stripov, fo za razvoj mlade oseh® V pomembnih ugotovi^^ kakor kažejo iz^^vll šundliteratura in « ■ ■■ vračajo nmoge miad*^* od branja kvalitetne iV re, jih vodijo k pa'^ za redne življenjske V' in dolžnosti, jim jen^.? sel za kulturne dobrinJ l/ hovne vrednote, a la^jj H k negativnem-j ^^ M usmerjajo ali nj^ , vzpodbujajo k antisoS ^^ dejavnostim. Upamo si, ^ ' da bi lahko smatrali J ^ nje te vrste literature ? reč socialno-politični" ^ blem, ki mu bomo ß, skoraj posvetiti več » i'' nosti! " Si Končno bi omenili dej» ^^^ v sestavi skritih sovzg^ vi cev še prireditve, od tehj vsem športne priredita, jia kinopredstave. Od špoj ji i prireditev vzbuja pri nj ß ljudeh največ surovosti jie' silja in napadov nogoi^ O čemer beremo pogosto 5 len: ba poročila, navedenim P javnostim« pa smo lahiu ^ di neposredne priče ob sj d® njih sovražnih moštei s® brezobzirnemu, nešpoj ^ mu obnašanju navij ^ Drug dejavnik pa so idu reditve, kamor bi lahko ® li tudi gledanje televizije, je film v naši dobi — i stripov — eden najznaf; ših skritih sovz^ojevalcei L' ših otrok in mladostnika tudi usmerjevalec njiha ^ življenja, se bomo o tea j črpneje pogovorili v prj " njem sestavku. , sj Prof. ALBIN POD.TAVOP.š#' SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJEMO VAM - SVETUJE! ^ ^^ ^^ ^^^ ^^^ ^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^ ^^ ^^^ , / . • Cas dopustov je tu. Kam, premnogega skrbi, kajti po- vsod ni prostora, povsod ni- so cene ustrezne in vsakemu vsepovsod tudi všeč ni. »NO- VI TEDNIK« je sklenil za svoje bralce objavljati vsaj dvakrat mesečno »TEDNI- KOV POČITNIŠKI POT«, s pomočjo turističnih, potovalnih in drugih organi- zacij bomo objavljali infor- macije in sicer: ceno, ki ne sme presegati 50 Ndinarjev, glavne značilnosti kraja in stroške za vožnjo zraven. Ta- ko se boßte lahko odločali doma za mizo z družinskim proračunom v roki, ne da bi v turističnih poslovalnicah pred tujimi ljudmi morali od- krivati skrivnosti svojega žepa. še nekaj navodil za prebi- ranje našega kažipota: POLNI E'ENSION pomeni, da imate stanovanje in hra- no pod isto streho. POL PENSION pomeni, da je stanovanje ločeno od sta- novanja, da je stanovanje na- vadno pri zasebnikih. Ce posebej ni zapisano, je v ceno vključena TUDI T.\- KSA. CENE PREVOZA so tokrat še približne, kajti v drugi po- lovici junija se prevozniške usluge podražijo. Podrobnosti po izbiri z na- šo pomočjo boste zvedeli v potovalnih in turističnih agen- cijah. Turistična taksa 1.00 Ndin posebej. Avtobusne zveze direktno iz Celja 29.00 Ndin. RAB. otok s čudovitimi peščeni- mi plažami. V hotelskem na- selju San Marino moderne sobe s tuši in WC. Idealen dopust za družine z malimi otroki. Zabava zagotovljena. Cene v pred in posezoni (jimij in september) 32.00 Ndin. Cene v sezoni 42.00 Ndin po osebi. Turistična taksa 0.75 Ndin. Prevoz z avtobusom iz Ljub- ljane in trajekt od Sen j a 33.00 Ndin. T R O G I K , mesto muzej. Kamnita in peščena plaža obdana z bo- rovimi gozdiči. Cena polpensionov in pen- sionov od 28.00 N din na- vzgor. Turistična taksa 0.60 Ndin. Vlak od Celja do Splita, da- lje avtobus, cena okoli 72.00 Ndin. Prevoz s Kompasovim tobusom 60.00 Ndin. | B R E L A (Makarska riJI znana po čudovitih in borovih gozdičih. Stam nje v privatnih sobah, ' hrana v restavraciji Turi Cena v pred in pose 42.00 Ndin. Cena v sezoni 46.00 Nd Turistična taksa v si (1.00 Ndin) v nesezoni ' Ndin) plačljiva posebej. Prevoz z avtobusom ^ 60.00 Ndin. B A š K A V O I) A (Ma ska riviera) Tudi to je letovišče, je poskrbljeno za tišii" udobje. Polpensioni v pred i" P zoni 36.00 Ndin. Cena polpensionov v sei 40.00 Ndin. Turistična taksa 1.00 " v sezoni in 0.50 N din i«" sezone plačljiva posebej- Prevoz s Kompasovim tobusom okoli 60.00 Nd^ V vseh treh zgoraj na^" krajih (BRELI, BAŠKI ' DI in NOVALJI) imajo" ci do 7 let 30 odst. poP^ če ne koristijo lastnega ^ šča pa .50 odst. popusta. | (iORN.IA SAVINJ^" D O 1.1 N A , ^ v Logarski dolini i" ^^^ god polpensioni in od 30.00 Ndin naprej. KDOR OD BRALCEV ZA KRAJE IN POCENI LETOVANJA, ^ SI KAM POSEBEJ NAJ NAM SPOROČI V NIŠTVO S PRIPISOM »5 NIKOV TURISTIČNI ^ POT«. (il Naslednji »Tednikov stični kažipot« čez IZLETNIK B o v E c:, klimatsko letovišče v zgor- nji Soški dolini. 4^3 metrov nadmorske višine. V okoUci čudovite izletniške točke. Cena pensionov in polpen- sionov od 32.00 do 45.00 Ndi- narjev. Turistična taksa v pension ni vračunana. Prevoz od Celja preko Vr- šiča ali preko Nove Gorice z avtobusom približno 22.00 Ndinarjev. P O K E C , najstarej.še naselje na Istr- skem polotoku. Čudovite pla- že z borovimi gozdiči. Cena polpensionov in pen- sionov od 33.00 Ndin nav74gor. KOMPAS NO V AL J A (otok Pag), lepe plaže za plavalce in neplavalce. Plaže obkrožajo borovi gozdiči. Kompasov poseben aranžman bivanja v privatnih sobah in prehrano v restavraciji Jadran. Cena polpensionov izven se- zone .30..50 Ndin. Cena polpensionov .32..50 Ndin. Dodatno 1.00 Ndin t-uristič- ne takse. llf STRAN o ODPRAVITE GOLŠO 10 ima na vratu ne- jIcraseK: krofKa- jnebiti? Pazljivo po- sem moža, bil je in čokat človek, pa je imel ogromno 1 je pravi krofi. Ko 5 govorila, sva pri- rovoru tudi do kro- 'je: »To, da imam veliik krof, sem po- sani kriv.« Začude- na pogledal in vpra- jco pa to? Zakaj?« 1 je pripovedovati: sem bil dvajset let 1 bil krofast, pa ne 3kakor sedaj. Paše bil rad odpravil. Šel ašat znano coprnico, naj znebim krofa, je dala tale nasvet: m »iirkelcu« (po pr- jcu lune) tri dni pred pojdi v jasni noči ven ito, zaupljivo poglej n si začni božati krof le proti prsim in po- [ovori tele besede in se ne zmotiš: »Kar naj raste, kar božam k!« Tako reci trikrat orna. Nato se primi roko za golšo, je jez- aj sem in tja, na levo lesno in govori pri Eokus, rokus, pokus, igu, cigu migu, krof, krof, krof!« In krof bo izgi- nil. Ko sem prišel domov, sem šel takoj v pratiko gle- dat, kdaj bo prvi krajec in še par dni zraven. Zaznamo- val sem si s svinčnikom do- ločeni dan. Tisti večer je bila jasna noč. Pa sem zaupljivo gledal v ^no, božal in gla- dil po krofu od brade do prsi in izgovarjal počasi: »Kar božam naj raste, kar gladim, naj zgine.« Tako sem trikrat ponovil. Potem sem se jezno zgrabil z roko za krof, ga srdito majal na levo in desno in pri tem govoril: »Hckus, pokus, cigu migu, ci- gu migu, krof, krof, krof!« Tudi to sem trikrat ponovil. Tedaj sem se pa spomnil, da prvih besed nisem prav iz- govoril. Rekel sem namreč »Kar božam naj raste, kar gledani naj izgine.« Moral bi izgovoriti obratno. Toda, be- sede, ki je izgovojena, ni mo- goče poklicati nazaj. In tedaj mi je začel krof rasti do se- danje velikosti. Potrpežljivo ga bom nosil do konca živ- ljenja in še v grob bo šel z menoj.« In tako je tudi bilo. že več let prebiva ta mož v krtovi deželi s svojim krofom. * Kro.f ali golša ANTON LOKOŠEK I Bil je i>etdesetleten mož, visok in krepak. Dasi je F^m sluga, ravnal je ostro z delavci in kmeti, ki so Ni tlako delati njegovemu gospodu. Pri tem pa tih in pvoren; vedel je o samem sebi, da more človeku tudi beseda škoditi. On ni ljubil nikogar, in njega nikdo — *{> edine njegove hčere, najlepše deklice pod faro Sv. J^la, kakor je ondotni narodno slovenski govor krstil svetnika Vaclava (Večeslava), kateremu na čast cerkev zidana ob času, ko so Čehi pod Otokarjem ^^n jih je Rudolf Habsburški na Moravskem polju izkušali oblast dobiti in utrditi si tudi na Sloven- ci. Gornik torej je bil lepega dne avgusta meseca v velikih skrbeh in opraviti je imel okoli gosposke o v vinogradu toliko, da si je želel danes imeti štiri v jutru mu je namreč posel iz bližnjega Račjega kjer je bil njegov gospodar, mogočni grof Tatenbah ^ bival, prinesel poročilo, da se popoldne ali proti več gospode in veljavnih mož zbere v vinogradski jj^ med temi grof sam. Ukazano mu je bilo vse pripra- . ' je za pogoščenje potreba. Il^^fiju Gorniku se je to sicer, ker nenavadno, čudno ' kajti ob tem času. ko niti erozdle ni zrelo, ni bil običaj, da bi gospoda prihajala. Da, poslednji dve leti niti jeseni »v branje« ni nikogar bilo. Samo pisar ali tajnik grofov, mladi Baltazar Ribelj, je prihajal. Ta pač mnogopot; večkrat, ko ni bilo zaradi .gospodarstva in računov čisto nič treba. \ Jurij Gornik, star poznavalec sveta in ljudi, vedel je dobro, da grofov pisar Baltazar Ribelj prihaja — zaradi njegove hčere Ma- rijanice. Danes pa ni bilo časa ugibati, zakaj pride več gospode. Trebalo je v kleti stare pajčevine odpraviti, sobe osnažiti, posodo pripraviti, za jed misliti, okoli hiše in vinogradov iierednosti odstraniti. Popoldne je bilo precej vse prirejeno. Marljivo je Gor- niku in njegovim ljudem pomagala hčerka, lepa Marija- iiica. Zanjo je bilo v sobah, v kuhinji in kleti še dosti dela. Vendar, ko je oče videl, da se ura bliža, ob kateri imajo visoki gostje priti, ukaže hčeri, da mora za danes iz hiše proč, in sicer v malo viničarsko kočo, ki je dva streljaja od gosposke vinogradne hiše stala na gori, vrhu vinograda. .Marijanica se je veselila videti krasno gosposko druž- ilo. Ko so bili zadnjič tu, bila je ona še napol dete, in vendar so bili prijazni ž njo, ta in oni gospod jo je prijel za obradek in hvalil njene lepe oči, rumene lasce in pro- rokoval, da »bo lepo dekle«. In kako lepo so bili oblečeni! A danes ji oče ne pusti, da bi vse to gledala. Posebno pa enega je želela med njimi videti in tudi tega oče ne dovolil Stari Gornik ni dal prositi se, ena beseda pri njem .je bila volja, kateri se ustavljati nihče ni mogel, komur je on ukazovati imel. S solzami v očeh, a brez ugovora se je morala mlada deklica seliti v viničarsko kočo, kjer navadno ni nihče pre- bival. Sonce je popoldne še visoko stalo, ko so jeli od raznih strani posamič ali po dva, trije vkup prihajati gostje. Bilo je več duhovnikov iz obližja, od Svetega Martina na Po- horju, iz Tinj, od Sv. Benčesla, iz Poljskave, Prihove itd. Razen njih je bilo tudi županov in svobodnih kmetov s Pohorja in s Ptujskega polja prišlo. Videlo se je, da drug za drugega ni vedel, vsi vkup pa vzroka niso poznali, za- kaj so povabljeni. Stiskali so torej glave, ugibali in v glavni reči morda uganili. Kmalu za njimi pride grof Erazem Tatenbah sam. Tatenbah je bil lep, visok, viteški mož, ki je zanimal vsakoga, kdor ga je videl. — On in njegovi spremljevalci so konje pri cesti pustili in po stezah med vinogradi peš prišli. Spremstvo Tatenbahovo je bilo majhno. Razen dveh plemenitašev iz bližine, čijih imen ne znamo pove- dati, bili so žnjim samo še: Zrinjskega agent stotnik Bukovački, stotnik Kaldi, Rudolfi in pisar Baltazar Ri- belj; razen teh nekoliko služabnikov z jedili in drugimi za postrežbo potrebnimi rečmi. Duhovniki, županje in kmetje so sprejeli grofa s poniž- nostjo, kakor je slovenskemu značaju prenavadna in kakor se obično daje visokemu pogostniku. Pod podstreškom pred vinogradskim hramom je bila kmalu miza pripravljena. Tam posedejo. Tatenbah je bil prijazen z vsakom, akoprem ni bilo bistro oko opazilo, da se nekoliko sili; njegovi spremljevalci so storili vse, da bi se povabljencem prikupili. Pogovor je bil dolgo splošen, izpozivljali so gospodje od duhovnikov, županov in kme- tov, da so le-ti pravili o različnih pritožbah in javnih neprilikah, katere imajo. In ko je kmalu močno, staro vino iz grofovske kleti jezike razvezalo in gosposka ne- navadna prijaznost odvzela prvotno boječnost: ni manj- kalo gradiva. Navezali so govor brzo tako, da se je ostro zabavljalo o cesarskih in drugih gosposkah, o hudem sti- skanju ubogega ljudstva in krivičnosti mnogih davkov in davščin. Vse to je može navdušilo, tembolj ker je tudi vino burilo duhove. Hrvat Bukovački, velikanski mož, istotako dober vojak kakor dober govornik, napije grofu Tatenbahu, katerega slavi kot prijatelj slovenskega ljudstva, kot plemenitaša, ki je pripravl.jen braniti »stare pravice«, kakor jih branijo ogrski in hrvaški plemiči. Enako govori etlen od duhovnikov in to ohrabii prepro- stega navzočnega kmeta, da vstane in pove, da se bo vse vzdignilo za tistega, ki bi davek in tlako odpravil. Ta odkritosrčnost kmetova ni bila po volji Tatenbahu, kateri je poslednji čas že večidel tiho sedel in bil prepu- stil govor svojim spremljevalcem. Mrklo je obrvi zavlekel in obrnil se proč. To je opazil njegov tovariš Kaldi in boječ se, da bi gospodar ne spritlil vsega dobrega vtiska agitacije, skrbel je z drugimi vred, da se je društvo poslovilo in razšlo. Pred odhodom so možem zabičevali, ne govoriti o tem shodu, skrivnostno pristavljaje, da se bodo kmalu velike spremembe godile. Tatenbah sam je na migljaj Kaldijev vsakemu posebej pri slovesu vendar še v roko segel. »Ta komedija s kmeti in podkmetenimi popi, ki mi .je napravljate zdaj tukaj, zdaj tam, je precej dolgočasna, gospodje,« pravi Tatenbah, ko je bil sam s svojimi drugi. »Ali potrebna,« odgovori Bukovački. »Ako hočemo, da ob pravem času z veliko močjo udarimo, moramo ljudi pridobiti, da bodo za na.s vstali.« »A .jaz bi rajši videl, da to pridobivanje sami opravite, meni se gnusi.« Bukovački se od jeze v usta ugrizne. Ali premagati se mora in pravi: Nadaljevan.je prihodnjič Soamk vrhovnega soaišča ZDA Abe Portas je odstopil, ker je leta 1966 prejel 20.000 dolarjev od nekega sklada. Če bi z istimi merili merili po- četje ameriških senatorjev, bi jih morala odstopiti polo- vica — pravijo kritiki. Toda kdor kroji zakone, jih po na- vadi zelo milo izvaja proti — sebi. Nihče v Britaniji ne stavi več prebitega penija na to, da bodo prihodnje leto taburisti spet zmagali na vo- litvah. Nekateri ne stavijo ni- ti na to, da bo sedanji premi- er in voditelj stranke Wilson vzdržal do prihodnjih voli- tev.. . Zdaj so začeli Ameri- čani in Rusi na veliko po- stavljati medcelinske rakete z več atomskimi naboji. Naj- večje rakete bodo lahko »no- sile« do :tiset atomskih na- bojev. Pogajanja, da bi ome- jili to smrtonosno dirko, pa se niso še začela. Morda eni in drugi čakajo, da bodo iz- delali take rakete, ki bodo lahko prenašale sto atomskih nabojev .. Na študente na univerzi Berkeley v Kalifor- niji so vojaki streljali s ši- brami. Vojaki so nosili plin- ske maske, podpi^-ala pa so jih oklepna vozila. Doslej ta- ke metode niso kaj prida za- legle ne proti študentom ne proti Vietnamcem . .. Ameri- ški diplomati, ki zdaj priha- jajo v Saigon, so deležni »predvojaške vzgoje«, ki traja teden dni. Učijo se rokovati z orožjem za vsak primer. Morda bi bilo dobro tudi ge- nerale pošiljati vsaj na eno- tedenske tečaje — diplomaci- je ... Lani so v Italiji odkri- li velikansko goljufijo s po- narejenim chiantijem. Polici- ja je zapečatila nad milijon takega »vina« in pred nekaj dnevi so si ga šli sodniki o- gledovat, ne poskušat. Na ve- liko presenečenje so ugotovi- li, da je dobršen del ponare- jenega vina izginil. Sodnike je v sodih pričakal pristen chianti... Po junijski vojni 1967 so izraelski vojaki radi služili svoj rok ob Sueškem prekopu. V prostem času so se sončili in kopali. Oktobra lani so Egipčani nenadoma, začeli streljati iz vseh topov. 29 vojakov, ki so gledali no- gometno tekmo, je bilo ubi- tih. Odtlej ni več nogometnih tel^m, a tudi ne sončenja in kopanja... Spremembe na vasi Kako se hranijo kmečke družine - Kaj nam ka- žejo podatki za povprečno jugoslovansko dru- žino na vasi, ki ima navadno po pet članov Med mnogimi sprememba- mi, ki jih vidimo v življenju kmečkih prebivalcev, je vse- kakor najzanimivejši način in sprememba prehrane. Ta se na vasi namreč močno me- nja in je čedalje podobnejša prehrani v mestu. Tudi s tem se kaže družbeno-ekonomski, materialni, socialni pa tudi kulturni razvoj vasi. Znano je, da je povprečen Jugoslovan po porabi kruha in drugih jedi iz moke na vr- hu evropskega prehrambene- ga seznama, med tem ko je Q0 porabi mesa nekje spodaj. Z drugo besedo: sestava in kakovost hrane je pri nas pod evropskim povprečjem. Med nami pa je kmečko pre- bivalstvo spet pod jugoslo- vanskim povprečjem, vendar pa v zadnjih letih znatno iz- boljšuje svojo prehrano. Manj moke - več mesa! Kmečke družine so porabi- le leta 1967 povprečno 824 kg raznih vrst moke. V povsem kmečkih družinah je vsak član porabil okrog 140 kg moke. Računa se, da je po- raba močnatih proizvodov bi- la zmanjšana za 6 odst. v pri- meru z letom 1965. Vsaka jugoslovanska vaška družina (imajo povprečno po 5 članov) je leta 1967 porabila 79 kg presnega mesa. To je še vedno malo, vendar za 13 odst. več kot prej. Poraba mleka je znašala 392 litrov (12 ost. več), jajc 445 (17 odst. več), sladkorja in medu 51 kg (5 kg več kot 1965). Družine v mestih porabijo za prehrano več kvalitetnej- ših živil, štiričlanska delav- ska družina v mestu je pora- bila za 46 odst.. več mesa kot povprečna kmečka družina, sladkorja za 55 odst. več, ol- ja pa skoraj dvakrat več. Po- raba moke, krompirja in fi- žola je na deželi precej več- ja. Sestav hrane na vasi se sicer izboljšuje, vendar je še vedno slabši kot v mestu. Več kalorij Kalorična vrednost hrane je po številu ustrezna. Je ce- lo večja, kot v delavskih dru- žinah. Vsak vaški prebivalec »poje« na dan 2820 kalorij. To bi bilo dovolj, če ne bi vir teh kalorij bil preveč eno- stranski. Komaj četrtina vseh kalorij je živalskega izvira, vse drugo pa rastlinskega, zlasti žita (87 odst.). Znan- stveniki sodijo, da bi moral biti odnos rastlinskih in ži- valskih kalorij ena proti ena, To pomeni, da bi moral vsak prebivalec na vasi pojesti let- no 80 kg mesa — torej toliko kolikor ga sedaj poje vsa družina. Pa tudi v samih vaseh sc velike razlike. Okrog petina članov družine ima svoj do- hodek v mestu ali drugje zu- naj doma. Tudi to vpliva na kakovost prehrane, največ- krat ugodno. Nasploh pa si kmečke dru- žine večino svojih živil pri- skrbijo iz lastnega pridelka. Le tam, kjer so člani družine zaposleni tudi v gospodarskih dejavnostih, kupujejo več hrane v trgovinah. Sploh tista vaška družina, ki ne živi sa- mo od kmetijskega dela, hi- treje spreminja način svoje- ga življenja in se skuša pri- bližati ravni, pogojem in na- činu življenja družin v me- stih. V. Po osmem sejmu »Alpe-Adria« 18. maja so v Ljubljani za- prli 8. mednarodni sejem »Alpe-Adria«, na katerem je uspešno razstavljala vrsta proizvajalcev iz obmejnih po- krajin Avstrije, Italije in Ju- goslavije, razstavljali pa so tudi podjetniki iz Anglije, ČSSR, Danske, ZR Nemčije, Švice in Lichtensteina. Sejem je znova doprinesel h krepit- vi blagovne izmenjave in k utrjevanju medsebojnega spoznavanja ter sodelovanja. TELEGRAMI CAPE KENNEDY — Trije ame- riški astronavti so v Apollu 10 uspešno opravili svojo nalogo. Najtežja preizkušnja je bila, ko sta se dva astronavta v posebnem vo- zilu približala Luni na 15 km. MOSKVA — 5,5 sovjetskih držav- ljanov je rodpisalo ' pismo, ki so ga izročili tujim dopisnikom v Mo- skvi. Pismo, ki je naslovljeno na komisijo OZN za človekove pravi- ce, poziva svetovno organizacijo, naj se zavzame za zaščito človeko- vih pravic v Sovjetski zvezi. MOSKVA — V sovjetskem glav- nem mestu zaseda komisija za pripravo mednarodnega posvetova- nja komunističnih partij, ki se bo začelo 5. junija v Moskvi. Seje ko- misije so tajne. PEKING Kitajska vlada je v na- čelu sprejela sovjetski predlog, da bi se obe državi začeli pogajati o mejnih vprašanjih. Toda Peking postavlja pogoje, riied katerimi je ta, da bi se morali pogajati o ce- lotnem problemu sovjetsko-kitajske meje, ne pa samo o posameznih odsekih meje. GRENSBORO — Nacionalna gar- da je v naskoku zavzela univerzi- tetna joslopja v Gieensboroju v Severni Karolini, v katerih so se zabarikadirali študenti. Študenti so streljali z oken, helikopterji in le- talha pa so jih obmetavali s sol- zi Icem. HAJDERABAD — Ciklon, ki je te dni divjal v indijski državi Andhra Pradeš, je povzročil velike povodnji. Tisoč ljudi je izgubilo življenje, porušenih pa je bilo 15.000 hiš- NEW DELHI — Svetovna zdrav- stvena organizacija je sporočila, da je lani zbolelo za kolero 50 odstot- kov več ljudi kot leta 1967. Žari- šče kolere v Indiji se je premak- nilo iz zahodne Bengalije v južno Indijo. NASMEJANI »VELESILI« — Sodeč po široko nasmejanemu preaseaniku Ni^^ in nasmehl,ianem sovjetskem veleposlaniku v .ZDA Dobrininu se je v odno^ med ZDA in ZSSR marsikaj zboljšalo. Nixon se je nasmejal Dobrininovi š.i Moža sta se srečala ob nekem koncertu na vrtu za Belo hišo. Telefoto: ^^ tedenski zunanjepolitični preglei Predstavniki vojaških pak- tov so po navadi pogovorijo več na sestankih za zaprtimi vrati, kakor potem beremo v njihovih uradnih sporoči- lih. Tudi zunanji ministri ob- rambnega pakta za jugo- vzhodno Azijo (SEATO), ki so se prejšnji teden zbrali v Bangkoku, so se najbrž mar- sikaj pomenili brez vsiljivih poročevalcev. Toda to, kar je najvažnejše, ne more ostati tajno. In najvažnejše za pakt SEATO je to, da se je pre živel. Druga svetovna vojna s pri- hodom Japoncev in potem z razsulom evropskega koloni- alnega imperija je bila od- ločilna prelomnica za Azijo. Kolonialne slie v prvih letih po vojni niso razumele — ali niso hotele razumeti — kaj se dogaja. Azijski prerod jih je kmalu poučU. Toda ena izmed »belih« velesil, ki sicer ni bila kolonialistična v »klasičnem« smislu besede — ZDA — je bUa na koncu vojne s tisoči ladij, desetti- soči letal, stotisoči vojakov in z atomsko bombo nespor- na gospodarica necelinskega dela Azije in Tihega oceana. Prav zaradi svoje velike moči so Združene države mi- slile, da bodo lahko obliko- vale azijski prostor »po svo- ji volji in podobi«. Toda šele zdaj, po toliko letih strašne vojne v Vietnamu, ki pomeni vrh njihovih azijskih zablod, se je Washingtonu začelo svi- tati. da so bile skoraj vse milijarde dolarjev, zmetane v brezno Dullesove doktrine o »brzdanju« komunizma, propadla investicija. Zakaj ZDA so se ves čas po drugi svetovni vojni bojevale v Azi- ji proti nečemu, kar so ime- le za komunizem, oziroma so trdile, da je komunizem. Brez dvoma, komunizem js zmagal na Kitajskem in v Severnem Vietnamu in na Severni Koreji. Toda komu- nizem kot mednarodna zaro- ta, ki jo vodijo iz enega sre- dišča — Dullesov nauk — to ni bil. Bilo je gibanje, ki ga nekateri imenujejo azijsld nacionalizem, drugi drugače. Bil je »novi val«, ki je pre- plavil Azijo, val neodvisnosti. Kako si je sicer mogoče raz- lag ti, da nekomunistična In- donezija še danes noče nič slišati o vojaških paktih? Ali Indija ali Burma? Američani so začeli spozna- vati, da ne morejo več biti »svetovni orožnik«. Ne more- jo, ker kratko malo celo oni niso tako močni. Zato se sku- šajo zdaj izvleči iz Vietna- ma, ne da bi morali v celoti odpisati vseh svojih orjaških investicij tam. Svojim zavez- nikom v SEATO govorijo, da bodo ZDA še naprej sta- le za njimi, da pa morajo predvsem sami poskrbeti za svojo varnost. To je an ški zunanji minister Ro, povedal svojim zaveznikij Bangkoku. Kaj je po,, ameriškim zaveznikom v gonu, je več ali manj s ugibanja, toda znano je, jim je v bistvu to, da j ričani ne morejo večno tati v Vietnamu — ne ker Amerika ni dovolj j na, da ne bi mogla vzdi vojaško v Vietnamu še go vrsto let — ampak i ker Amerika izgublja s namsko vojno v Ameri Ameriško ljudstvo je m sled dodobra spoznalo, dä vietnamska vojna najb »nepotrebna« vojna v ara ški zgodovini in po vsej f jetnosti edina, iz katere Ai ričani ne bodo izšli kot a govalci. V nedeljo 1. junija lx francoski volilci glasovali novega predsednika repo ke, ker je predsednik de ulle konec aprila odstopil, so Francozi na referenda zavrnili njegov predlog upi nih in socialnih reform. V slabem mesecu dni de Gaullovem odstopu se položaj v Franciji v nekatf ozirih razčistil, v drugih še bolj zapletel. Razčistil je v tem smislu, da je ^ francoska desnica dobila ^ kandidata. Prvi je bil ^^ od samega začetka. T" Pompidou, bivši mimstf predsednik v de Gaullovi^ di. Drugi kandidat, pre^s« nik senata Poher, se j«J kratkem omahovanju odi«® da bo kandidral, ko so ' rezultati anket javnega nja povedali, da ima pr^ upanja na izvolitev. P»^^ li so mu celo to, da bo gal, če bo prišlo do dr«- volitev. (V Franciji se ' rajo volitve ponoviti, če didat za predsednika »«J vTh volitvah ne dobi » lutne večine). ^ Francoska levica je * , sti slabšem položaju. se ni znašla lani po nia' ^ študentovskih nemirih ^^ rizu, tako je ostala tudi ^ razcepljena. Zdaj še je okupacija CSSR -še P, čala nezaupanje med ^^^ munistično levico i« j, nisti. Zato ni potrebno bati, kdo bo v nedelj» gal v Franciji. Zmagai»., desnica ob podpori ^^^ tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled m TOVARIŠ TITO, ŠE NA MNO- GA LETA! Ob dnevu mladosti in svojem 77. rojstnem dnevu je pred- sednik Tito v nedeljo v Belem dvo- ru v Beogradu gostil pionirje, mla- dince, predstavnike delovnih in družbenopolitičnih organizacij iz vse države, ki so mu prišli č^titat. Pionirjem je Tito želel vse naj- boljše v prihodnosti, 2elel je, da bi bili dobri učenci, strokovnjaki in državljani. Pri tem so mu slovenski pionirji pokazali dnevnik s 720 km dolge poti, ki jo je prešla kurirč- kova pošta. Predstavnikom mladine je Tito dejal, da računamo na mlade ljudi. Dejal je, da si bo prizadeval izpol- niti željo mnogih mladih, naj bi imeli v prihodnje več mladinskih akcij. Delegati iz vseh republik so ga vabili, naj spet pride na obisk. »Pridite v Novo mesto, v Maribor, V Kranj«, so ga vabili Slovenci. »Saj v Kranj tako večkrat pride- va«, se je nasmejala Jovanka. Pogovor je tekel zelo sproščeno, pogosto v šalah. Ko so mu pred- stavniki beograjskih kolektivov za- želeli zdravja, dolgo življenje, da bi manj delal in več počival, je Tito odvrnil: »Saj sem vendar zdrav! Niti rev- me nimam več v nogah, pa ne mo- rem več napovedovati vremena. Veste, kot država imamo veliko uspehov. V tem čutim tudi del svo- jih uspehov. Kadar pa je človek pri delu in v tistem, za kar se bori, uspešen, mu to daje moč in zdravje. Naša dežela se hitro raz- vija. Kraji in ljudje naglo napredu- jejo, pa čeprav naši ljudje veliko- krat vidijo samo tisto, kar je sla- bega, pa čeprav imamo toliko do- brega in pozitivnega.« ■ ZBOROVANJE V UMAGU — V nedeljo je bilo v Umagu veliko zborovanje ob 25-letnici ustanovi- tve Italijanske unije za Istro in Reko in 50-letnioi ZKJ, SKOJ in sindikatov. Zborovanja se je udele- žilo kakih 30.000 prebivalcev Istre in Slovenskega primorja, kjer živi italijanska manjšina v enakopravni skupnosti s hrvaškim in slovenskim življem. Navzoči so bili tudi šte- vilni antifašisti in demokrati iz Italije. Na zborovanju je govoril član sveta federacije in član izvrš- nega biroja predsedstva ZKJ Ed- vard Kardelj. Med drugim je pou- daril, da je Italijanska unija za Istro in Reko čedalje bolj tudi ob- lika samoupravne organizacije pri- padnikov italijanske narodnosti. ■ USPEŠNA VARNOSTNA SLUŽ- BA — Predsednik republike Tito je sprejel predstavnike varnostne službe in jim ob 25-letnici te služ- be čestital k uspešnemu delu. Ob tem je Tito poudaril pomen stro- kovnega usposabljanja pripadnikov te službe ter dejal, da morajo ime- ti pri svojem delu več podpore kot doslej. Opozoril je tudi na večjo budnost, ker ponekod prelahko in preveč strpno gledajo na razne ne- gativne pojave. ■ RATO DUGONJIČ PROSIL ZA RAZREŠITEV — Predsednik zvezne konference SZDL Rato Du- gonjic je zaprosil, naj ga razrešijo te funkcije. Svojo željo je uteme- ljil s preobremenjenostjo, saj je hkrati tudi član predsedstva ZKJ in poslanec zbora narodov zvezne skupščine. ■ SEJA CK ZKS BO 3. JUNIJA — Na svoji VI. seji bo centralni komite ZK Slovenije dne 3. junija razpravljal o razvoju samouprav- ljanja in sodobni organizaciji dela. ■ KONGRES SAMOUPRAVLJAJ CEV PRIHODNJE LETO — Vse kaže, da bo II. kongres jugoslovan- skih samoupravi j avcev oktobra pri- hodnje leto, v okviru 20-letnice uvedbe delavskega samoupravlja- nja. ■ JOŽE LAMPRET UMRL — V petek je umrl profesor teološke fakultete v Ljubljani Jože Lampret, ki je bil med vojno verski referent slavne XIV. divizije. ■ NA TUJEM ŽIVI PET MILI- JONOV JUGOSLOVANOV — Raču- najo, da živi v šestdesetih državah po svetu kakih 5 milijonov Jugoslo- vanov, ki so se tja preselili že pred drugo svetovno vojno. Tistih, ki so se v zadnjih letih začasno zaposli- li v tujini, je 400 000, od tega samb v ZR Nemčiji 200.000. ,,Postanite dobri strokovnjaki in državljani'' 12 POHORSKI ŽENIN IN NEVESTA PRAVITA HenČa smo najprej iSKaa doma, v črešnovi. pod Gore njem. Pa zaman. »Menda je šel v Loče,« so nam rekli domači. Tako smo šli v Loče tudi mi. Tam je namreč doma nevesta. Toda bila je sama. Pan: je moral v Maribor po zadnje »papirje«. Zardela je, ko smo ji po vedali, po kaj smo prišli. Se bolj pa, ko smo jo vprašali, če si še ni premislila. »To pa ne. Ce sva se že odločila, bova menda ja dr- žala besedo.« »Pa se že dolgo poznata?« »2e kar. Enkrat se je že skoraj razdrlo, pa sva popra- vila .. .« Olga, ki bo avgusta izpol- nila dvajset let, si najbolj želi, da bi bil njun zakon trden in lep. Sicer pa — katera nevesta nipa takih želja? Henča smo naslednji dan dražili, da je šel v Maribor verjetno h kakemu dnigemu dekletu. »Seveda, človek si mora ustvariti rezervo,« nam je vr nil. »In kako se počutite prec odločitvijo?« »Kar v redu. Saj se ^e ne ve, kdo bo hlače nosil.« Henrik Hren in Olga Sroi sta se sicer nameravala vzet) šele avgusta. Toda organizator- ji so mislili, da bi bila pri- meren »Pohorski par«, pa so ju prepričali, da bosta svoj »da« rekla nekaj tednov prej. Poročili ju bodo po star.h pohorskih običajih in Ker je nevesta doma v Ločah, si bodo za njen »dom sposodi- li kar eno od bližnji sreških hiš. Mladi par bo poslej ži- vel na nevestinem domu, ne- vesta pa ne bo klasična go- spodinja, kajti še naprej bo hodila v službo v Konusov obrat za izdelovanje cjpat v Ločah. Henč bo imel v zre- ško kovaško industrijo suer nekoliko dlje ko zdaj, toda če seštejemo pot od Crešnove 7 Zreče, od tam v Loče, pa spet nazaj, bo tudi on na boljšem. Torej, vsi so srečni m zadovoljni, pa bodimo še mi. Mlademu paru pa seveda želimo dolgo življenje m — ravno dovolj otrok! I. B. 28. maj 1969 ^ i« STRAN IJ 27. - Kot rečeno, avtomobil je bil poln vode. Ravnotežje, ki je vse doslej držalo vozilo trdno v precepu, je začelo popuščati. Limuzina se je začela nevarno nagibati in bi se prav gotovo prekucnila, če ne bi zdaj z vrha priletelo še nekaj... Zajetna skala je lopnila na pokrov mo- torja in tu obstala. Dragoceno ravnotežje je bilo tako spet vzpostavljeno! - Kot se v planinah nevihta nenadoma pojavi, tako se rada tudi po- slovi. Oblaki so se nepričakovano razklenili, posijalo je ljubo sonce in mir se je vrnil med vrhove. Turisti so stopili iz koč in hotelov po nov zalogaj rekreacije. - Sto metrov pod škrbi- no, kjer je visel ukleščen avto. so iz zavetja v skali stopili trije alpinisti: Pepca, Šim^^ Polde. Trmasto so se spet zagrizli v sten^^^ kmalu pomolili glave izza škrbine. - ^ , Paradižnik! Vi tukaj?« so ostrmeli. Kako ^ ostrmeli? Smer, ki so jo ubrali Pepca. Polde, je bila ena najdrznejših smeri, pričakoval, da jih je Paradižnik prehitel P^^ 14 Ž8. maj I9(i9 STRAN Sekunda, dve, tri — in 80 tulp v štirih skupinah zgrabi, prenese in vloži v štiri plastične nosilke 80 steklenic novega svetlega piva EXTRA OL, ki v osnovni sladici vsebuje 10 odst. ekstrakta ter po aromi, barvi in okusu sega v evropski vrh. Se- kunda, dve tri — in spet štiri plastične nosilke z nadaljnjimi 80 steklenicami novega piva podalj- šajo neprekinjeno vrsto na valjčni progi nove polnilnice Talisove pivovarne, ki sodi med najso- dobnejše v Evropi. In tako se ves dan odvija za- ključni del proiz\'odnega procesa, za katerega v celoti velja ugotovitev: na vsej 300 metrov dolgi avtomatizirani poti skozi pralni in polniLii stroj, skozi etiketimo, pakirno in druge strojne naprave se človeška roka steklenice sploh ne dotakne. Ko- maj napolnjene in zaprte steklenice potujejo tudi skozi pasterizator, ki pivu EXTRA OL podaljša rok trajanja na skupaj 60 dni. 15 LETOŠNH MAJSKI SNEG Ker pol leta še ni okoli, je letošnji majski sneg, 21. maja, treba šteti še pod »lansketja«. Prava sreča, (ia ni šlo dlje in da je opoldanska ra/Aedritev povzroči- la naglo otalitev. Toda kakorkoli že, škode je bilo za- radi zakasnelega zimskega dne veliko. Največjo ško- do so utrpeli vinogradi, tudi sadnemu drevju ni pri- zaneslo in pa posevkom. Nagla odjuga pa je seveda povzročila svoje, tako na primer v okolici Šentjurja, kjer so potoki prestopili bregove in poplavljali. (Foto: IVI. Savič) V CELJU JE OD MINULEGA ČETRTKA 71 KOMUNISTOV VEČ. Svečani sprejem novih članov ZK je bil minuli četrtek v Narodnem domu. Članske izkaznice, knji- go IX. kongres ZKJ in tople čestitke ob sprejemu je dobilo 71 novih članov, pred- vsem mlajših po letih. Ker pa so se svečanosti udeležili tudi tisti mladi komuni- sti, ki so bili sprejeti v osnovnih organizacijah v minulih mesecih, je bilo v Narod- nem domu navzočih nad 120 mladih novosprejetih komunistov. Svečanost je bila toliko pomembnejša, ker je potekala v okviru proslav 50. obletnice ZKJ in dneva mladosti. Kulturni program so za navzoče priredile dijakinje in dijaki celjske pe- dagoške ginmazije, (Foto: L. Srše) Pionirji občine Žalec so z lepo slovesnostjo prosla- vili 50-letnico ustanovitve KPJ in SKOJ pri znani šmiglovi zidanici, kjer je bila 18. aprila 1938. leta I. partijska konferenca KPS. O revolucionarni po- ti Partije in velikih napo- rih njenih članov s sničitev zastavljenil lov in ciljev je zk; pionirjem spregovo; voborec in udeleža partijske konference tov. Andrej Stegnai nirji so tu med f izvedli lep kulturn gram. Za najboljše na temo Partija so' priložnosti podelili' de in priznanja. Foto: Sneg, ki je v celjski kotlini zapadel 20. maja, je povzročil veliko škodo na tjJ drevju in posevkih. Zelo sta bili prizad^i rž in pšenica, ki je šla v tistem^ v klas. Cele njive so ostale zravnane z zemljo. Pridelek bo kajpada zara^ dosti slabši. Na sliki: pšenica pod snegom v bližini Medlega. Foto: Besedo ima: TONI HERCFELER Maj gre h kraju in brh- ke maturantke —- teh je namreč skoro v vseh sred- njih šolah največ — si pripnejo rdeče nageljne. Zrelost, hm ... — Sploh je marsikaj »zrelo«, ugo- tavlja moja soseda, ki ima nekoliko več stika s Če- bularjevimi, Sočkovimi in Miničevimi. V omenjenih družinah imajo namreč letos maturantke, take, ki že tri leta zapored nosijo minice. Pa mi je soseda pred dnevi zaupala kakšne grand skrbi imajo one, matere namreč, da bi bile njihove punce kar se da izvirno oblečene za ta zreli trenutek. Zadnje ča- se sploh o ničemer dru- gem ne teče beseda kot o oblekah. — Pomisli, Hercfeler, mi pravi soseda. Miničeva je bila prejšnji mesec dva- krat v Udinah zaradi bla- ga. Pa veš zakaj prav v Udinah? Povem ti: zato, ker je Sočkova hodila ne vem kolikokrat v Gradec, da je spravila vkup gar- derobo za svojo punco. Miničeva je namreč čisto slučajno pri frizerju zve- dela, da bo Sočkova ime- la nekaj posebnega in tudi to je zvedela od kod. — Nak, je dejala svoji fri- zerki, mene že ne bo, ter jo odcvimala v Udine. Pr- vič ni vsega opravila in je morala še ehkrat dol. V drugo je šlo bolj zaradi čevljev. — In prosim, da mi tega ja ne poveš kje na glas. Saj veš, kako bi me potlej... sploh tista čebularjeva... Ja, a ti nisem povedala, da njiho- va špelca ni takšna Jerca kot kaže na videz. Te pun- ce, da ti rečem. Zadnjič sem slučajno šla po hod- niku in se naredila kot da ne slišim klepeta. Po- misli, samo o tabletah so čvekale... no saj veš, o tistih tabletah in matu- rantskem izletu... ti re- čem! Kaj človek vsega ne doživi v maju, kakršen je letošnji; vse od pasje vro- čine, snega, maturantskih skrbi do namakanja v Pa- ki, Sotli ali Savinji. To slednje se lahko kot edi- na možnost rekreacije raz- leze čez vso poletje, seve, če ga bo kaj. DOL S PLAKATI! Sosedski odnosi vsebujejo najrazličnejše oblike: obiske, opravljanje, odlaganje odpadkov na sosedov vrt, skoke čez plot in podobno. Ni redek primer, ko je sosed zadavil sosedovo kokoš, ker se je spre- hajala po njegovem travniku in je potem ta v po- vračilo zastrupil najljubšo mačko njegove žene. IVInogo pa je tudi takih dogodkov, pri katerih ni mogoče odkriti storilca, pa jih zato preprosto uvr- ščamo v kategorijo »prijateljskih sosedskih razme- rij«. In ker se medčloveški odnosi raztezajo tudi na področje družbenega življenja, so se sem pre- selile tudi sosedske navade. Konkurenčna gasilska društva tekmujejo, na čigavi veselici se bo bolje jedlo in ple.saIo, prosvetna društva si prizadevajo, da bi samo ona imela polne dvorane gledalcev, go- stilničarji, da bi se o njili razširil sloves kot o najboljših gostiteljih v bližnji in daljni okolici ... V konkurenci, »prijateljstvu« se primeri vse mogoče. Tako uvrščamo v kroniko sosedskih odno- sov tudi tale veseli dogodek: štorsko prosvetno društvo je napovedalo v Re- čici ob Savinji gostovanje »Poroke ženitnega golju- fa«. Kot je ob takih priložnostih običaj, so poskr- beli tudi za to, da se igralci po predstavi ne bodo lačni vmUi domov. Z enim od domačih gostilničar- jev so se dogovorili, da bodo večerjali pri njem, on pa jim bo razobesil plakate, ki bodo vabili na predstavo. Volk bo sit in koza cela, so si dejali in zadovoljno udarili v roke. Toda nekdo jo je štorskim igralcem in rečiške- mu gostilničarju pošteno zagodel. Ponoči, ko je vas zaspala in se nikomur ni več ljubilo postopati naokoli, je hudobna roka potrgala vse plakate, ki jih je popoldne nalepil gostihiičar. Ker se je mož brigal za druge reči, je skri\-nostno izginotje pla- katov opazil šele nekaj dni po tistem, veliko prepo- zno, da bi nalepil nove. Tako so prišli štorski igralci v Rečico skoraj nenapovedani. Posledica — dvorana je bila le slabo zasedena, igralci rnalce razočarani, gledalci pa kljub vsemu zadovoljni, saj je predstava uspela. Gostilničar je kljub vsemu večerjo prodal, igralci pa so se vrnili s precej prazno blagajno. Zdaj ne vedo, komu oziroma čemu naj pripišejo svoj minus — rečiškim gledalcem se niso še ni- koli zamerili. Dogodek ostaja torej nepojasnjen, kajti tega, da je plakate iz konkurenčnih nagibov odstranil kakšen pristaš di-ugega krajevnega gostil- ničarja, tudi ne moremo trditi! NOVI FEDNIK - S ništvo in uprava J^ Gregorčičeva 5, pos^ dal 161 Urejuje «f^ odbor. Glavni_^ BERNARD STBl»«ja odgovorni urednik 2 KRAŠOVEC. NOV^ NIK izliaja od dj^ 1968 kot naslednik J SKEGA TEDNIKA. hajal od 195.5 let» O TEDNIK izhaja "^jii trtek. Izdaja CGF ' p( - enota inform»«-'^ pagandna Celje^ ( klileji CGP .DEI^o ' kopisoT ne ^-raca^y na posamezne gir par (60 SD), le'"» (}J nina •iO novib s? SD). polletna y fcf din (1.5(MI SD) ^ j«^ znaša naročnina ^^^ din (6.00Ü SD) čun 507-1-1280 'gg ff NI: uredništvo W . if oglasi in naročij nom^tc' »rona«'!'''