KU.2H.CE ,N UCENC-RANJE-Majažumer _____________________________ Oddano: 11.11.2001 – Sprejeto: 14.12.2001 Presni znanstvenice* UDK 02 : 347.77/.78 Iz*** Sredi 90. let je ponudba elektronskih publikacij različnih oblik tudi knjižnice postavila pred probleme sklepanja licenčnih pogodb z dobavitelji. Kot pomoč pri tem zahtevnem postopku so knjižnice dobile pripomočke v obliki različnih načel licenciranja, pa tudi sicer se je poznavanje te problematike v knjižnicah vseh tipov zelo izboljšalo. Knjižnice se za doseganje boljšega pogajalskega izhodišča in ugodnejših pogojev združujejo v konzorcije. V članku so podrobneje predstavljena nova načela licenciranja in nekaj tujih in domačih izkušenj z oblikovanjem konzorcijev. «,*. besede: knjižnice, elektro„ske pu«acije, iicer^e po,,*.. »«i *,*,* Review article UDC 02 : 347.77/.78 In the mid 90s, the abundance of various electronic publications exposed libraries to the problems of licensing electronic content. Various licensing principles have been prepared recently to help libraries in the process; it can be said that in general, the knowledge of licensing issues has improved in libraries of all types. Libraries form consortia in order to gain stronger negotiating positions and obtain better conditions. In the article, new licensing principles are presented in more detail, as well as some domestic and foreign experiences with consortia forming. Key words: libraries, electronic publications, licences, library consortia * Cla„ek de,„o povze.a vse.no vablje„ega refera,a, ki ga je a.orioa imeia „a ,e,„i ko„fere„ci IFLA: »Licensing issues for Central and Eastern European libraries.« V: 67th IFLA Council and General Conference August 16-25, 2001 : Booklet 0. Boston: IFLA, 2001, str. 27-33. ŽUMER, Maja: Libraries and iicensin, Knji.nica, Lju.jana, 45(2C01,4, xx-xx za svoje uporabnike pridobivale dostop do podatkovnih zbirk velikih gostiteljev, kot so Dialog 1975 V srsaa t zzpletenimipos,ovnim o9ovo spnudn.MnlaCi Uporaoa eieJns.h vi J. oprsd ena in Žena v pogodbi s ponudnik Tako poood.0 navadno in^jelo Lnoa. .njiznioe imajo še vedno Icona.no v,ogo sporočilo za javnost ob sprejetju Načel licenciranja (IFLA, 2001). Zaradi vpliva, ki ga imajo licence na dostop do komercialnih elektronskih informacijskih virov, je licenciranje predmet številnih razprav. Rezultat teh razprav so tudi nekateri napotki dokumentov je v okviru EBLIDA pripravila Emanuella Giavarra (1998), nova izdaja pa je pravkar izšla (Giavarra, 2001). Dva razmeroma nova primera sta tudi Načela licenciranja (IFLA Licencing Principles, 2001) in Memorandum o dogovoru projekta TECUP (TECUP, 2001). izv^n, 0db0r IFlA je Naae,a licenciranja sprejel marca 2001, podrobneje pa so bila predstavljena na konferenci IF pLA v Bostonu (Okerson, 2001). ~—„, „ avtorskih pravicah, ki naj 'ne samo prizna pravico do priznanja in nadomestila nosilcu avtorskih pravic, ampak poudari kot bistvene tudi potrebe javnega informiranja, izobraževanja ,n raziskovanja. To ravnotezje (...) se m0ra o*azati M v Ncenca. za Poormacijske vire’a so v «umen,u zorana v s.ope in naj s.uzijo Ko, oKvir v Katerem naj se M.nicepoaajajo. V opevanju s« p^^aaznaal,. ' Učence i za infonnec^ *. nej ne ^ujejo a« „eJo praW, W* P, Učence nej no nesene v on— JeAu uPorMkov knJSnice, v tem Je,ku nej se Učence in vrednote P, Učence nsj urevnote* pre,ce „ _ ooeh Pe«nene, P, Učence nej PredMI tes in ne,n režnje nesnro, Pred P„o Pogodbe in P, Pomene s,ranks ™* - Pra,co sVoJsga umika o, dog0mra pod _ ,„ Učence: Dostop in uporab PU. tac8n,^^«p^^ kiss,ranko, k„ra fanco niso P1, Ucsnca naJ omooo* M o^oo t o*_ o—, W so , sk,opU o,«, W P«. 0oS(oP M da„a,o na; oo omoooco„ z Upo_ ^ ™^ na spte(n; «* u»™, na; uporata,tom Drez o™^ ow na;ma„y ^. p™. PodaW(o, „ smj o, L«l, s,rankam VnaJnapoJanin ,ipa* & U™- ™ — o,oorarU, so L,cence/n zapora,,,,,*; P20. , iiosnoi in ori ,ssn Possgin _a sii P_a J, Po(ret„o „„ ,„ Licence in trajni dostop P22. Ucencs mors v„ ***, za csno.no dost0psn in orimerno i^sn irsjen ¦ :"*',„ po™«, Spo^e to „P, PoSetae ca„e za to™*. ,Wro P2, Cena za ete_ ^o „ay ne to _ z „ato,om fcka„a ^, Patona «, S(ran,a „a sme M/ „a noten ™», _a, fc odf,o,s tisksno ^ijo in nkrsii P2S. Vsoiotnen, so ***, o isjnosii***Pogodbs nennmsrns. in do Me^nJ^čna »posoja P2, V^čens norsjo biti do,o«a za „ni6no M in pMne *»*.. Poučevanje in učenje Naae,a No^anja so vzbu* precej pozornosti tako med k„znicami Ko« za,ozniki elektronskih publikacij. Da gre za pomembno problematiko, potrjuje tudi imenovanje skupne ,„teme,a za ko„čne Zor*bL Lls,js pj™ za r^očs L ML „ 3 Me—n o dogovcu (Me—un, C U—ndi„g) pr0jekta TECUP TECUP je bil mednarodni projekt (1998-2001), financirala ga je Evropska komisija, cilj rezultatov je tudi Memorandum o dogovoru, ki je zanimiv tudi zato, ker predstavlja skupni dogovor vseh udeležencev v distribuciji elektronskih publikacij: knjižnic, založnikov, ;r;:;ir »rr: ^Lrrr^nr" namenom, da se: olajša dostop do elektronskega gradiva; predlaga cenovno ugodno uporabo s spodbujanjem enostavnih in prikladnih rešitev. vedno pomembnejšo vlogo pri produkciji, razširjanju, dostopu in prezervaciji gradiva. Poleg tipial ***,. H J,h »d.* LL L*. v Ewop; že «0: avtorizirani uporabniki imajo dostop do gradiva ne glede na njihovo lokacijo; anonimni uporabniki ('walk-in users') imajo dostop do gradiva le v prostorih pogodbene - =p=— =": knjižnice lahko naredijo tiskane ali fax kopije iz gradiva za namen nekomercialnega M-p^» z. bed* ^pogodb.«: - iioenoirano gra*o naj bo neodvisno od ra6una,n,ske p,atforme in naj usfreza spio.no avtorizaciji z osebnimi gesli; - L„L spre:,jaIja naj bo „a ni^na^se L k, ; ,anko samost0jno Ob koncu so v d0kumentu naveden. poseona po^ja in odprti proo,emi, kjer bo potrebno potrebni so primerni modeli poslovanja za prehodno obdobje med tiskanim in digitalnim in »cross-linking«); sistemi za upravljanje s pravicami; - trajen dostop do elektronskega gradiva; - dolgoročno arhiviranje; razvoj novih poslovnih modelov; cene elektronskih publikacij. Vsi učenci so sog,aša,i, da je potrebno fc nadaUnje uspavanje in dejanje. 4 Konzorciji =:;=2rrji::7=:.-=i-:=: „ekega lpnega oiija. Tud, .njiznj, Kon^J, niso nlj novega. knjizn,oe v ZDA so L na primer povezovale že pred več kot stotimi leti (Bostick, 2001). Namen prvih konzorcijev je bilo usklajevanje nabave in skupna uporaba gradiva. Kasneje je prišlo obdobje centralnih o.anizao^o l.u.o. osnovan, na n^se.ojnin pogo*a, NaL o^anizai „ 7'z^z™:*^:^ ^ *,.*, * ie ^ Liber Quarterly letošnjo prvo številko v celoti posvetil tej tematiki. Zaradi podobnih razmer je za nas v tej številki posebej zanimiv članek J. Pilarja (Pilar, 2001), kjer opisuje stanje v Češki Le«, se t0rej orga„;zirajo Ko, odprta zrenja, L„oma za skup„o LJUU dostopa do elektronskih virov pod ugodnejšimi pogoji, kot bi jih dosegla vsaka organizacija \SKS III \VS V ^A I II u I \vs I l^_ VSI V>l I V^ V II V^ P' 1^—KS III lili VSI I I 1^^ V>l I Wl VI I I VII VS V III ^^ VS KS^A V I Lw I I V^ V ¦ / V V Lw I I \VS Lil ^^ I v V^^SI I vs VIII omenja tudi neizkušenost pri licenciranju in dejstvu, da knjižnice od svojih financerjev ne ^Zt^'^Z^^Zl.tl,,. v***. po^novan, kar po elektronskih virih, za katere so organizirani: . EIFL-Direct(EBSCO elektronski časopisi); . TAMTAM (Češki elektronski časopisi in podatkovne zbirke založnika Anopress); • Web of Science (ISI); • Science Direct (Elsevier); • OCLC FirstSearch; • CrossFire Beilstein; • COMPENDEX, INSPEC, Metadex, ICONDA podatkovne zbirke; • MathSci; • ProQuest in PCI Web; • BIOSIS. Nekatere _* «* naciona.na .njiznioa, oYuge .njiznica Akademije znanos,, ,n umetnosti ter posamezne univerze. Avtor po opisu uspešnih konzorcijev opozarja tudi na probleme: • premajhna izmenjava informacij med konzorciji; • pomanjkanje formalnega organizacijskega okvirja za usklajevanje sedanjega • ZZnTprZirnŽlacijsK, virov z obstoje« k^nienimi kata,ogi in drugimi bibliografskimi zbirkami; : ;r :ri:rt:r: :,::;financerjev;ysk.....«h „ uporabe in zadovoljstva uporabnikov. CELIP (Central and Eastern European Licencing Information Platform) (CELIP, 2001) je Koordinira ga EBLIDA (European Bureau of Libary, Information and Documentation line Evropi Boigar^, Ceske repub.L. Esto„ije LaWije. uL. Mavrske. Po^ke. vRomasunije, Slovašproiin Slovenijev vseh sodeluj0c,h d.ava, organizirane deiavnice, kater,h namen je seznaniti knjižničarje s pomenom licenciranja pri zagotavljanju elektronskih virov. Projekt smiselno nadaljuje prejšnje projekte: ECUP (European Copyright User Platform) (ECUP, 1996), ECUP+ in CECUP (CEE Copyright User Platform) (CECUP, 1998). Pomemben del so bili tudi pogovori o uporabnikovih pravicah v elektronskem okolju. Pri tem spletnimi viri informacij o avtorskih pravicah in licenciranju ter razvoju na tem področju v Evropski skupnosti. Mejniki in pričakovani rezultati so: ! IT ""loŽantaTZl« naj « * veaja osvešeenos, . prazumevaaX drugimi projek« na ,em podro.u, predvsem prodom TECUP. Ob za6etku pro^a je M pHp^en preg,ed stanja v sc,eMc,n «^ P™, poro» (Haavisto, p2001 povzema rezultate pregleda stanja......„. ™ „* h ^ E.ope gL „a tipe .njiznic ,n ,.eL. Poudariti J. potreb„o, da gre za prile ocene, v Tabela 1: Uporaba elektronskih virov odstotek knjižnic, ki vire uporabljajo (ocena) CD-ROM in multimedija visok. knj. splošne knj. spec. knj. Bolgarija 80% 10% Češka 100% 20% 80% Estonija Mažarska 90% 80% 90% Latvija 80% 10% 75% Litva 100% 80% 100% Poljska Romunija 40% 10% 30% Slovaška 90% 30% 70% Slovenija 100% 60% 60% e^ons.easopisi visok. knj. 50% 100% 60% 60% 100% 20% 90% 70% splošne knj. spec. knj. 10% 20% 80% 40% 4% 60% 30-40% 100% 10% 20% 70% 10% 20% bibliografske podatkovne zbirke visok. knj. splošne knj. spec. knj. 50% 10% 100% 20% 80% 90% 40% 40% 95% 4% 60% >90% 20-30% >80% 50% 20% 30% 90% 20% 80% 70% 10% 30% manjši konzorciji, najpogosteje okrog enega dobavitelja oziroma elektronskega vira. Druga vzajemnega kataloga) z novimi nalogami dostopa do elektronskih publikacij. Tretja oblika konzorcijev pa so tisti, ki so nastali na pobudo ponudnika elektronskih publikacij. 6 ~LH~.to.pH~ uspeha programa BudlU J. v ime„u 39 *za„, v ka,erin zave, .e.uje, dogo„oril ok„ir„o *JL pogc*o z EBSCO, znanim ponudnikom elektronskih virov. Pogodba pokriva uporabo šestih EBSCO-vih podatkovnih zbirk: Academic Search Elite, Business Source Premier, Newspaper Source Plus, MasterFILE Premier, Comprehensive MEDLINE Plus Full-Text in Health Source Plus, V okI te pogoL v p 0gramu ,ah o oluie^ ss av o financir ns ^nice nk „JB 1 veain, o4av so K^JI. « »d.,**, v p^, liLa.e «. Pozitivne izkušnje s programom eIFL Direct so se pokazale tudi na delavnicah projekta programu seznanili z elektronskimi viri, so jih pa hitro sprejeli in z uporabo nimajo velikih Tabela 2: Uporaba eIFL Dire. v*** s^nje in— Evrope ^T Bolgarjia I Število sodelujoah knjižnic v letu 2000 50 od 71 možnih 199 Estonija 9 Madžarska Latvija 19 Litva 33 Poljska Romunija Slovaška 100% univ., 40% splošnih, 80% spec. Slovenija 101 60 asas, pUftdk 45? 2000 - OSI/BG 2001 - knjižnice 210 proračun 12 knjižnice n 2000 OSI 2001 OSI + knjižnice 33 OSI/Litva + knjižnice + proračun 100% univ., 60% splošnih, 80% spec. knjižnice 150 knjižnice 60+x proračun 7Scie„ceDirect:primeruspeš„egaPogaja„javS,oveniji V S.oven* de.uje ve6 uspešni, konzoro,jev knjižn,c, katerih na.en „ skupna nabava ,n uporaba elektronskih publikacij. Eden od primerov je tudi konzorcij, ki ga vodi CTK, za nabavo elektronskih časopisov založnika Elsevier. Žaucer (2001) je lepo opisal zgodovino tega konzorcija: za pri ače,a i 200 ,ak a ,e z manjšim *viiom udeiezence Ob Koncu so o M US^Jd «itut ,n CTK siednja v imenu eh knjizn C Univerze Ljubi^n So oodbo je konzo cij pnUi, dostop do pl 1200 nanslih ,kovnih časopsov Ll ika upo abe pl, poiie.ju 2001 kaze spodbudne H (povprek 5921 oian.ov a mesecos bej e upo evl da uporaba ,ak h slol podali seie po ielu a„ dv h CTK a upo abn,e organiz,r tudi izobraževanje uspelo vsaki posebej. • hiter razvoj tehnologije zelo o,ezkoaa do.oo.oano pia.ranje ,ako Knjižnicam k0t ponudnikom elektronskih informacij; : pomanjkanje izkušen z licenciranjem; ^ „. ^ se ^ Pri ^ : ne^t pri pripravi (me^^ov;^ menjajo ,aS,n,e M • prodajnonjeitiko);oane podpore financerjev in pomanjkanje finan4ne slabiinosli Na vse te probieme Knjižnice ne morejo vpiivat, a„ jib oeio rešit, So pa podaja, kjer se k0, J, nosiici pelnenineoa stroJnega izollanja. Na nujnos, ,akega na«nega .oU.il » mo^o zaveli sovpogajat o Učenci enlvredn partnerji in da J,m ni elektronskih informacijskih virov. Cigani viri: 1. Bostick, S. (2001). Academic Library Consortia in the United States: An introduction. Liber Quarterly, 11 (1), 6-13. 2. CECUP (1998). Pridobljeno 21.5.2001 s svetovnega spleta: http://www.eblida.org/cecup/ 3. CELIP (2001). Pridobljeno 21.5.2001 s svetovnega spleta: http://www.eblida.org/celip/ 4. ECUP (1996). Pridobljeno 21.5.2001 s svetovnega spleta: http://www.eblida.org/ecup/ 5. Ciavarra, E. (1998). Ucens* *,a, resources: How to aTOW ,„e ,eSa, pWa„, The Hague: EBLIDA. 6. Ciavarra,,( 2001). Ucen^ *„ reS00rees, How to a,oW ,e teS, P,«s ^ edition). The Hague: EBLIDA. 7. Haavisto, T. (2001). CECUP Pre/im/hao. Report. Pridobljeno 30.5.2001 s svetovnega spleta: http://www.eblida.org/celip/documents/doc.htm 8. IFLA (2001). IFLA „ Ucencing Pr^es, Press re,esse, 2. 5. 2001. Pridobljeno 8.5.2001 s svetovnega spleta: http://www.ifla.org/V/press/pr05-02.htm 9. IFLA Licencino Principles (2001). Pridobljeno 8.5.2001 s svetovnega spleta: http://www.ifla.rg/V/ebpb/copy.htm 10. IFLA/IPA (2001). Joint press release - Publishers and librarians promote common principles on copyright in the electronic environment, 12. 10. 200. Pridobljeno 20.10.2001 s svetovnega spleta: http://www.ifla.org/V/press/ifla-ipa.htm 11.O^o^.(2001).^sne.U.ens^P^es. 67th IFLA Council and General Conference August 16-25, 2001, Boston. ( 2001). The Situation in the Sphere of Consortia and Licensing of Information Sources in the Czech Republic. Liber Quarterly, 11 (1), 42-52. 13. TECUP (2001). Memorandum of Understanding. Pridobljeno 21.5.2001 s svetovnega spleta: http://gdz.sub.uni-goettingen.de/tecup/mou.pdf 14. Žaucer, M. (2001). Digitalna univerzitetna knjižnica: So knjižnice Univerze v Ljubljani pripravljena na spremembe? V: Digitalna knjižnica. Strokovno posvetovanje ZBDS, Radenci, 10.-12. 10. 2001 (str. 107-122). Ljubljana: ZBDS. _____________________________ O, Maja žUmer je docentka na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Naslov elektronske pošte: maja.zumer@ff.uni-lj.si