Kmetijstvo lep stan
L metijstvo je tako staro, kakor rod človeški. Adam je bil prvi krnet in Eva iprva kmetiea, ki sta zeinljo obdelovala in po storjenem grehu v potu svo-jega obraza živela vse svoje žive dni, kakor vsi Adamovi otroci. Delo je torej vseh Ijndi sveta dolžnost. Brez dela ni jela. A najlepše, pa tudi najtežavnejše je kmetsko delo. Kmet obdeluje zemljo ter nam pripravlja živež ali hrano, da raorerao živeti. Modrega kmetovanja ueiti se, mladini je potreba in dolžnost. Bila je uaša zeralja v začetku zarasena pustinja, a aaši pradedi so jo tako lepo obde-lali, moeirje izpreinenili v lepe zelene senožeti, goščave iu grraovje predelali v ro-dovito polje. Kmetijstvo je torej lep, Bogu prijeten in za vse ljudi potreben stan. Zato so pa tudi kralji in cesarji bili vže od nekdaj prijatelji in podporniki kraet-skemu stanu.
Oesar Jožef II. je bil posebno naklonen priprostemu knietskemu ljndstm. 0 njem se pripoveduje, da je nekoč celo za plug poprijel in oral na njivi. To je bilo tako: Leta 1769. meseca avgusta se je peljal cesar Jožef II. na potovanji po Moravskem skozi občino Slavikovec. Na njivi ob velikej eesti ugleda kmeta, ki je oral s svojimi konjiči. Oesar ukaže takoj ustaviti kočijo, stopi h kmetu in ga prosi, da bi smel brazdo potegniti. Kmetič se nasineje neznanemu gospodu ter dovoli v njegovo prošnjo. Oesar prime za ročiei ter gre za plugoiu. A kmet videfi. da gospod ni vajen orati, refie mu smijoč se: ,,Kakor vidirn, ste sicer irneniten gospod, a orati vender le ne znate."
„1 kaj pa da nezna," oglasi se nekdo iz cesarjevega spremstva, nkajti zuano je, da cesar ne orje, ker to ni njegovo vsakdanje opravilo." —
Ko je kmetič to slišal. zelo se je ustrašil, ker je spoznal, da je eesar sara vodil oralo po njegovej ujivi. Pač lehko uganete, otroci, zakaj je eesar to sto.ril in kaj je hotel pokazati s tem.