List izhaja od oktobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 20. JANUARJA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 5 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Razgovor s predstojnikom bolnišnice za ginekologijo in porodništvo V novi stavbi Prva porodnica Marija Dolinšek — Ali so možnosti za porod v omami? Kranj, 18. januarja — Danes, 45 minut po polnoči je petindvajsetletna Marija Dolinšek z Lenarta na Rebri pri Cerkljah v novi bolnišnici za ginekologijo in porodništvo v Kranju rodila deklico in se tako uvrstila na mesto prve porodnice v novi stavbi. Prav zanimivo Je, da so v kranjski porodnišnici deklice prevzele »glavno besedo«. Zadnja v letu 1964 se je rodila deklica, prva v letu 1965 tudi deklica, •edaj pa je deklica tudi prvi novorojenček v novi bolnišnici. — Za normalno delovanje bolnišnice, ambulante in posvetovalnice bi potrebovali okoli 8 zdrav-nikov-specialistov ginekologov, ter anastezista in pediatra. So izgledi, da jih toliko tudi pridobimo, predvsem, če bomo lahko nudili stanovanja. Enako velja za potrebno višje in srednje zdrav- Marijo Dolinšek so skupaj z no dobo vsklajati s stanjem . enajstimi drugimi pacientkami drugih zavodih. Vsekakor je naš stveno osebje. Preselili iz stare stavbe na Gašte- cilj njeno podaljšanje. Kako se bo močnejša kadrov- JU, sicer pa novih porodnic še Rakš območje, s katerega *ka zasedba odrazila v ambulant- ne morejo sprejemati. Dobavite- . . , „ „ . , ~ • . Iji bolnišnice še vedno niso oskr- boste sPreJema" Porodnice? ni službi? beli z vsem potrebnim, kljub te- — Najprej je treba omeniti, da S povečanjem kadra bomo lah- jnu bodo verjetno še ta teden za- lahko pridejo od koderkoli, seve- ko razširili mrežo obstoječih or- celi s postopnim obratovanjem. da če jim plačnik dopušča. Si- dinacij ali pa vsaj čas ordinira- cer pa teži k nam območje ob- _ Ob tej priložnosti smo zaprosili, za razgovor predstojnika bolnišnice za ginekologijo in porodništvo dr. Igorja Vetra, ki nam Je povedal več zanimivih stvari v zvezi z delom v novih pogojih. Ali bo poporodna ležalna, doba Porodnic od sedaj občutno daljša? — Idealno bi bilo, da bi porodnice ostale v zavodu vsaj 9 do 10 dni, vendar bomo morali ležal- čin škofja Loka, Kranj in Tržič in delno območje občin Radovljica in Medvode. V porodni sobi imamo 7 postelj, s čimer je njena zmogljivost okoli 12 porodov dnevno. Do sedaj je v naši bolnišnici lahko rodilo 5 do 6 porodnic na dan. Nova stavba verjetno zastavlja tudi večje kadrovske zahteve? nja v obstoječih. Prav tako predvidevamo, da bi žene po porodih aii po operacijah prihajale na kontrolo v bolnišnico k zdravniku, ki jih je operiral ali nadzoroval porod. S tem bi ambulante znatno razbremenili. Ali so že dane možnosti za porod v delni ali popolni omami? Cilj zavoda je, da se začne ukvarjati tudi s porodniško ana-stezijo, ki bi ustrezala našim možnostim. 2al porod izredno podraži, ker je vezana na drago tehnično opremo in na močno kadrovsko zasedbo (trije anestezi-sti!), zato v tem času, kljub temu, da že imamo nekaj opreme; ne morem reči nič določenega. M. Sosič i Zdravstvena postaja v Žirovnici Zdravstveni dom Jesenice je v Žirovnici odprl novo zdravstveno postajo, ki so jo uredili ob občutni pomoči krajevne skupnosti in občinske skupščine. Zaradi nemogočih dosedanjih prostorov so v novi stavbi takoj pričeli z delom. Zdravnik v splošni ambulanti dela trikrat tedensko, in to v ponedeljek, sredo in petek popoldne, v ostalih dneh je v ambulanti le medicinska sestra. Prav tako bo trikrat tedensko odprta zobna ambulanta, za katero pa še niso določili dokončnega urnika. Posvetovalnica za matere z otroki bo sprejemala vsak tretji četrtek v mesecu. V stavbi so tudi prostori za patronažno sestro in zobno tehniko. Danes v skupščini Danes se bosta v Ljubljani sestala odbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov Prosvetno kulturnega zbora skupščine SRS. Predvidena je obravnava in sklepanje o zakonu O spremembah in dopolnitvah zakona o prosvetno-pedagošlci službi. Podan je tudi predlog za obravnavo gradiva o uresničevainju reforme v osnovni šoli ter o petletnem preizkusu učnega načrta za osnovne šole. Razen tega bodo poslanci razpravljali o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli. Obravnavana bo tudi problematika dvojezičnih šol in šol z učnim jezikom posameznih narodnosti. Končno bosta odbora sklepala o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakonu o dvojezičnih šolah in šolah učnim jezikom narodnostnih manjšin v SR Sloveniji. Gorenjsko prvenstvo v smučarskih skokih, ki je bilo v nedeljo na 40-metrski skakalnici na Gorenji Savi v Kranju, j« zelo uspelo v množičnosti. Nastopilo je več kot sto tekmovalcev z vse Gorenjske Malodušje ali neodgovornost? Odgovorna činitelji v kranjski občini, ki so se nedavno sestali zaradi ugotovitve vzrokov slabega delovanja sindikalnih šol, so prišli do marsikaterih zanimivih zaključkov. Program družbeno-ekonomskega Izobraževanja v sezoni 1964/65, ki le predvideval samostojne šole za upravljavce in politične šole, je več ali manj ostal na papirju. V ISKRI so sicer organizirali oddelek politične šole in dva oddelka Šole za upravljavce. V politično šolo se je vpisalo 25 slušateljev, obiskuje jo pa samo 17. V TEK-STILINDUSU je bilo dogovorje-*Oi da bo že ta mesec pričel delovati oddelek politične šole in dva oddelka šole za upravljavce, ^1 jih pa bodo izvedli kasneje. V se je prijavilo kar 30 kandidatov za politično šolo. Toda veliko število proizvajalcev *ole ne bo moglo oblikovati, Predvsem zaradi neurejene opoldanske prehrane in prevoza. V SAVI bo verjetno organiziran oddelek politične šole. Za program Izobraževanje upravljavcev pa zagotavljajo, da ga bodo sami izvedli. Kar 37 delovnim organizacijam D* je bil poslan razpis za skupno šolo pri občinskem sindikalnem ^etu. Odziv ni bil kaj prida, saj se je s ponovno urgenco direktorjem in predsednikom sindikalnih podružnic vpisalo v šolo za upravljavce 17 kandidatov, v politično šolo pa samo 11. Končno se je šola za upravljavce pričela ta mesec. S takšnim odnosom in politiko do izobraževanja ne bomo daleč prišli. Kvečjemu bomo zaman zapravljali čas za sestavljanje programov, ki bi morali postati sestavni del naših skupnih obvez in dolžnosti! Ce posredujemo sama nekatere misli s tega posvetovanja, kaj kmalu ugotovimo razloge pasivnosti na tem področju. Predvsem je napaka v tem, da se družbeno-ekonomsko in politično izobraževanje ne vrednoti koi strokovno izobraževanje. Hkrati pa takemu izobraževanju posvečajo premalo pozornosti družbenopolitične organizacije, organi upravljanja in kadrovske službe. Opaža se tudi zapostavljanje nekaterih vodilnih in strokovnih uslužbencev do političnih šol. Na drugi strani pa ugotavljamo, da so do sedaj politične šole močno vplivale na slušatelje. V podjetjih so postali aktivnejši in postavljali številna vprašanja in podali več predlogov. To pa nekaterim na vselej- všeč. Predstavniki občinskega sindikalnega sveta in Delavske univer- ze bodo obiskali nekatera podjetja v občini in se pogovorili o nadaljnih možnostih izobraževanja. Sindikalne podružnice pa bodo zadolžile člane, ki naj bi vodili skrb za družbeno-ekonomsko politično izobraževanje. V večjih gospodarskih organizacijah nameravajo celo imenovati posebne komisije. Vsi ti ukrepi pa ne bodo dovolj pomagali, če bo še v prihodnje določeno malodušje im neodgovornost V pogledu izobraževanja. Problem, M sicer ni nov, je pa še vedno aktualen, moramo skupno reševati z razumevanjem in preudarnostjo. Upamo, da bo v bodoče tako! DRAGO KASTELIC Deseta skupščina Počitniške zveze Slovenije v Radovljici Rekreacija delovnih ljudi Bilo je v času dopoldanske malice v manjšem kolektivu. Kot blisk se je razneslo med delavci, da »se je slučajno zvedelo, kako uprava že več let skriva milijone na nekem skladu.« Stvar je šla od ušesa do ušesa, od mize do mize in Po malici v jbddelku, od stro- novodja in komercialni. Dolgo niso prišli do besede. »Ne boste nas več »farbali«, ne pustimo se« in podobno so vpili. Toda ne vsi — trije, štirje. Ostali so bili zraven bolj iz solidarnosti in poslušali. Zadeva je bila takoj jasna. Šlo je za vsoto, ki jo je prejšnji delavski svet določil namensko za nakup stroja. Ker zaželenega stroja še niso našli, imajo denar na žiro računu. In o tem je bilo govora že dvakrat na delavskem svetu. In obakrat so zglasovali, naj Hočemo svoje, pa konec! Ja do stroja. Sprva zelo strogo zaupno, zatem vse glasneje ni javno. Spotoma se je vest še dopolnjevala, tako da so nazadnje že vsi »vedeli«, kako je že tak denar nekoč šel za vikend nekoga, kako se tudi tokrat pripravlja prav nekaj podobnega. Skratka, stvar je bila zelo »jasna«. Slo je znova za »kriminal«, za »okorišča-, nje« kolektiva, za »izigrava-.nje« samoupravah organov. Razpoloženje je vzkipelo. »Hočemo takoj pojasnila! Hočemo čiste račune! Zahtevamo, da se denar razdeli na Plače!« je vpil nekdo. Zapustili so delovna mesta in prišlo Je do sestanka. »Hočemo svoje, pa konec!« so vpili nekateri. Nekdo je poklical direktorja. Prišel je, z njim še raču- denar ostane, dokler ne najdejo stroja. Toda ne takrat, niti tisto dopoldne niso člani delavskega sveta povedali delavcem, kako je s tem. Sestanek je bil kmalu končan. Delavci so se zgražali nad Vinkom, ki je tisto jutro te stvari lažno raznašal in huj-skal. Dokazali so mu, da je že hujskal sodelavce zaradi norm, zaradi podražitve sladkorja, zaradi štipendiranja in podobno. Zahtevali so, da se mu odpove delovno razmerje, da naj denar ostane za stroj, ki je nujno potreben in da člani delavskega sveta vedno povedo v oddelku, kaj so obravnavali in sklepali. Vinka pa po tistem sestanku ni bilo več na delo. K. M. zasluži večjo pozornost in konkretne pomoči V nedeljo je bila v Radovljici 10. republiška skupščina Počitniške zveze Slovenije. Izvoljeni delegati okrajnih ter občinskih odborov počitniških zvez so zastopali blizu 20 tisoč članov, kolikor šteje že sedaj ta organizacija. Med gosti pa je bil navzoč prvi predsednik te organizacije pred desetimi leti FRANC KIMOVEC-ŽIGA, predsednik centralnega izvršnega odbora Počitniške zveze Jugoslavije TOMO MIŠEVIĆ, predstavniki republiških počitniških zvez iz Hrvatske in Srbije, predstavnica republiškega odbora sindikatov DOLFKA BOŠTJANCIC, sekretar centralnega komitela mladine Slovenije FRANC HUDEJ, predsednik skupščine občine Radovljica FRANC JERE in drugi. — Poročilo o delu In nalogah Počitniške zveze je prebral član izvršnega odbora ZDR/VVKO KRVINA, no bogati ter vsestranski razpravi pa so izvolili nov Izvršni odbor in sprejeli program dela. Kot smo lahko razbrali iz poročila kakor tudi iz plodne razprave, se je Počitniška zveza Slovenije krepila in širila iz leta v leto, in se končno razvila v pomembno specializirano družbeno organizacijo, ki načrtno usmerja mladinski turizem in skrbi za splošno rekreacijo delovnih ljudi. Zlasti v lanskem letu se je število njenih člamov povečalo za 12 odstotkov, število družin pa za četrtino, in sicer od 307 na 441. Le 14 občin v Sloveniji še nima občinskih organizacij PZ. Vzporedno s tem se je tudi povečala dejavnost, zlasti število izletov in potovanj in letovanj v domovih. To kaže, da organizacija v veliki meri zadovoljuje interese mladih ljudi po sproščenem oddihu in razvedrilu. VEČJO POZORNOST MLADINI Nedeljska skupščina je obravnavala splošne kakor tudi konkretne probleme, ki se z njimi ukvarjajo vse počitniške zveze in družine tako na Gorenjskem kakor tudi v vsej Sloveniji. Zelo so poudarili eno od temeljnih nalog zvez in družim: poglobljeno vzgojno delo med mlado generacijo. Zato bo v prihodinje potrebno tem bolj razvijati in izpopolnjevati njene vzgojne funkcije, pri tem pa izoblikovati nek enoten vzgojni koncept z bogatejšo vsebino dela med mladino. Zato bo še nadalje potrebno proučevati interese mla- dih ljudi in hkrati izoblikovati vzgojne smotre in vrednote. Druga stvar, ki je nairtjo močno opozorila skupščinska razprava, pa so kadri. Lani jo republiški odbor pripravil več seminarjev za vodstveni kader in deloma so poskrbeli tudi za vzgojo strokovnega kadira za dolo v specializiranih službah počitniških organizacij. Potrebe po takšnem kadru so pre- cejšnje, bodisi za organizacijo izletov in letovanj, za vodstvo počitniških domov, za vodniško službo po turističnih in zgodovinskih krajih in podobno. Zategadelj se še naprej kaže očitna potreba po organizaciji kvalitetnih seminarjev in .=em.inarskih potovanj ter pohodov. Ob takih konkretnih oblikah se bo šele lahko izoblikoval pravi profil strokovnega delavca v počitniški organizaciji. Menda med najbolj pomembnimi vprašanji pa je materialna osnova za delo počitniških organizacij. Na skupščini so o tem govorili zelo veliko. Očitno je. da fj^ s tem problemom srečujejo in spoprijemajo počitniške organizacije pri svojem delu skorajda vsakodnevno. Za organizacijo zdrave in sproščene rekreacije in mladinskega turizma so potrebna srodstva. Današnje stanje materialnih možnosti pa že močno ovira nadaljnji razvoj, kajti ma- terialna osnova ni rasla vzporedno z razširjeno dejavnostjo. To velja za sredstva, ki so potrebna za tekoče poslovanje, posebej pa za izgradnjo objektov, za nabavo opreme v domovih in podobno. Čedalje bolj se tudi kaže neskladje med splošnim komercialnim turizmom in domačim počitniškim, ki pospešuje zdravo rekreacijo in nudi delovnemu človeku boljšo možnosti in cenejše usluge. Materialna baza slednjega v primerjavi s prvim močno stagnira. Razprava je ugotavljala, da so organizacije PZ pogostokrat razpravljale o svojih potrebah dm ■načrtih le preveč v zaprtem krogu, namesto da bi nastopili s svojo problematiko in s potrebami, podkrepljenimi z argumenti v predstavniških organih skupščin od občine do republike. Nadaljevanje _ na 2. strani * Kranjski kolektivi nad planom Po pravkar zbranih podatkih je bil plan izvoza v preteklem letu v kranjski občini presežen za 6,5 odstotka, v primerjavi z letom 1963 pa Je izvoz večji za 33,1 odstotka. Znatno so presegle plansko obveznost Izvoza tovarna Standard, Planika in Sava. Predvidenega izvoznega plana niso doseg)] v tovarni Iskra — obrat Kranj, Lesna industrija Kranj in Tekstlllndus. Lesna industrija je ostala izpod na pogodba, poleg tega pa tudi plana izvoza za 22 odstotka. Izvoz kvaliteta ni ustrezala zahtevam žaganega lesa je po količini moč- inozemskih kupcev. Zanimivo pa no pod planom, ker niso prejeli je, da je pri finalnih proizvodih vse hlodovine kot je bila sklenje- podjetje plan precej preseglo. Obvesilo našim bralcem ZARADI OBSEŽNOSTI URADNEGA VESTNIKA SMO BILI V TEJ ŠTEVILKI PRISILJENI SKRČITI OBSEG LISTA. NEOBJAVLJENO GRADIVO, KI NAM JE OSTALO V SVINCU, BOMO SKUŠALI PRIOBČITI V SOBOTNI ŠTEVILKI. UREDNIŠTVO V Tekstilindusu je znašal plan izvoza 1 milijon 605 tisoč dinarjev, v direktnem izvozu pa je bil dosežen v višini 1,602.731 dolarjev, kar znaša 88,8 odstotkov. Preko konfekcijskih podjetij pa je podjetje izvozilo še za 250 tisoč dolarjev tkanin, tako da znaša celokupni izvoz 1,852.731 dolarjev ali 102.6 odstotka letne obveznosti. Izvoz pa bi bil lahko še večji, če ne bi izpadlo iraško tržišče po nacionalizaciji in zapleti na italijanskem tržišču, zaradi česar so bila stornirana fiksna naročila, druga naročila pa niso bila izvršena zaradi zakasnitve rokov dobav in nepravočasnega odpiranja akreditivov. Največ težav pri izvozu pa je imela Iskra, ker ji niso bila pravočasno dodeljena devizna sred-Nadaljevanje ~ ( na 2. strani « IV fin i po sv€>im VABILO DE GAULLU V Parizu so sporočili, da je japonski cesar Hirohito povabil predsednika De Gaulla naj obišče Japonsko. Francoski predsednik je Vabilo sprejel. Datum bodo določili kasneje. ZASEDANJE VARŠAVSKEGA PAKTA V Varšavo so ež pričeli prihajati delegacijo posameznih držav, ki jbodo sodelovale na četrtem zasedanju političnega komiteja držav članic varšavskega pakta. Do sedaj so prišle vse članice razen Albanije, katera tudi v Moskvi leta 1963 ni sodelovala. ERHARD V PARIZU Kot poročajo, so so pričeli razgovori med nemškim kanclerjem Brhardom in francoskim predsednikom De Gaullom v Parizu že včeraj. O čem se razgovarjata, noče nihče ničesar povedati. PRISPEVEK ZA OZN Stalni sovjetski predstavnik v OZN je sporočil, da bo SZ takoj plačala prispevek za OZN, ko bo obnovljena normalna glasovalna procedura v generalni skupščini. OBNOVLJENA KAMPANIJA Nekateri kitajski časopisi so ponovno pričeli z načrtno kampanjo proti nekaterim državam. Na-KP SZ. Ponovno so objavili čla-padajo predvsem KP Indije in nek, v katerem napadajo nekdanjega sovjetskega premiera Hru-Sčova. COMBEJEVA BOJAZEN Tuje agencije poročajo, da Com-be ne bo odpotoval v Belgijo. Tja bo poslal bivšega katanškega ministra za finance. To so napravili vsled tega, ker Combejeva vlada meni, da je belgijska vlada dvolična. Vremenska napoved za danes In prihodnje dni Danes pričakujemo delno izboljšanje z delnimi razjasnitvami. Najnižje nočne temperature med minus 2 in minus 6 stopinj. Najvišje dnevne okoli 0 stopinj. Še naprej bo nestalno, vmes manjše snežne padavine. Večjih ohladitev ne pričakujemo. Vremenska slika: Frontalne motnje bodo prešle naše kraje tako, da se bo vreme le prehodno izboljšalo. Iznad Atlantika se pomikajo proti Evropskemu kontinentu manjše frontalne motnje. Brnik — oblačno, rahlo sneži — temperatura minus 1, zračni pri- Vreme včeraj ob 13. uri: tisk 991 milibarov — pada. Jezersko — oblačno, rahlo sneži, temperatura minus 3. Planica — oblačno sneži, temperatura minus 4. Tri-gSa/v-Kredarica — oblačno, sneži, govzhodtni veter. temperatura minus 12 — piha ju- Snežne razmere: Komna — 240 cm. Tamar — 175. Planica — 160. Kranjska gora — 120. Vitnanc na vrhu — 225. Vršič — 295. Pokljuka - 190. Bohinj — 95. Dom na Krvavcu — 130. Dom ma Zelenici — 150. Dom pod Storžičem — 120. Žičnica Spa-nov vrh — 220. Od včeraj je v lovskem dvorcu Rambouillet, ki leži v neposredni bližini Pariza, visok obisk. V ve-Ikih sobanah se pogovarjata nemški kancler Ludvvig Erhard in francoski predsednik Charles de Gaulle. Vsakoletno dvojno srečanje, ki je predvideno z nemško — francosko pogodbo, ima zaradi vidnega odtujevanja prijateljskih dežel v zadnjem času še dodatne čari. Na političnem semaforju med obema državama ne utripa več prava zelena luč. Različne poteze v zadnjem času zgovorno govorijo, da starega vzdušja, ki sta ga bila v tem dvorcu navajena de Gaulle in kancler Adenauer pač tokrat ne bodo mogli obnoviti. Važen pomen temu srečanju pripisujejo tudi zaradi drugih okoliščin. Ne ve se točno, koliko ur rj porabila bonnska vlada, da bi Izdelala stališča, ki jih bo kancler Erhard zagovarjal v dvorcu Ram-boullletu. Poročila govorijo o dveh dolgih sejah bonnske vlade v Zahodnem Berlinu, ki sta bile pretežno nasičeni s to snovjo. Pariz je bil v pripravah dvostranskih razgovorov vsekakor zmernejši in je o državnem dogovoru razmišljal največ general s svojimi najožjimi svetovalci. Veliko je znamenj, da bosta Imela oba državnika rdeča ušesa. To prav gotovo ne zaradi tega, ker kadi nemški kancler močne cigare. 2e bežen pogled na točke, bil molče presllšan, francoski zunanji minister pa ga je celo brez razmišljanja zavrnil. Potem so vse zahodne države začele zbolj-ševati svoje odnose z vzhodnimi državami. Nemški časopisi so ugotavljali, da je šel general de Nemški kancler v francoskem dvorcu ki bodo sestavni del razgovorov pove, da jih je veliko takšnih, pri katerih nimata de Gaulle in Erhard enotnih stališč. Vzemimo kot prvo temo nemški problem, ki je po običaju vedno med prvimi na sporedu. Nemci so zaradi volilnih računov zopet pritisnili na zaveznike, da bi dali pobudo za nove nemške razgovore. Polom, ki ga je Schrodcrjev predlog doživel v Parizu je znan. Predlog bonnskega zunanjega ministra je Gaulle pri odpiranju vzhodnih vrat najdlje. General, ki gradi svojo Evropo domovin na zaupanju z raspolovljeno Nemčijo, ki govori o prijateljstvu med dvema največjima evropskima narodoma, je po nemški oceni najbolj prizadejal nemško čast. čeprav ga prištevajo med prijatelje Nemcev, je general de Gaulle med zahodnimi zavezniki priznal mejo na Odri in Nisi za dokončno. Tudi s svojimi povabili vzhodnoevropskim držav- nikom Je bil najbolj prizadeven. Tisto, kar mu v Bonnu najbolj zamerijo, pa zadeva njegove odnose z Vzhodno Nemčijo. Pred nekaj dnevi Je bila v Parizu vzhodno-nemška delegacija, ki je sklenila novi trgovinski sporazum s francosko vlado. Po tem sporazumu se je vrednost trgovinske izmenjave znatno povečala v primerjavi s prejšnjo pogodbo. Rezultat teh razgovorov je tudi otvoritev stalnega trgovinskega predstavništva Vzhodne Nemčije v Parizu. Znano je na drugi strani, kako je bonnska vlada občutljiva, če gre za priznavanje vzhodnonemške vlade. AH Je potemtakem general de Gaulle obesil nemško-francosko sodelovanje na klin? Ali je res, da je postal de Gaulle do nemškega sodelovanja malomaren in dvostranskega sodelovanja med Zahodno Nemčijo in Francijo več ne moremo uvrščati med sestavine de Gaullove politike. Takšni zaključki bi bili zmotni. Za de Gaulla ostane sestavni del njegovih političnih teženj sodelovanje z Nemci. Edino na tej osnovi de Gaulle lahko gradi svoj načrt o tretji sili. In če je prišlo v zadnjem času do zastoja tega dvostranskega sodelovanja, de Gaulle ne izgublja časa. Njegovo odpiranje vrat Vzhodu ima svoj pomen. V Parizu po tihem že govorijo, da bo s takšno politiko do vzhodnih dr-| žav Francija edina, ki bo Nemcem lahko nekoč pomagala, da se združijo, ko bodo nastali zato potrebni pogoji, seveda brez ozemeljskih zahtev, ki so za sedanji čas pretirane. Oba državnika, ki bosta izmenjala stališča v dvorcu Rambouil-! letu, si bosta prizadevala, da na-, stalna nesoglasja odstranita. Pariz' brez Bonna ne more veliko doseči v Evropi, prav tako pa bi bil ; Bonn brez Pariza še bolj osam- : ljen kot je. JLjticfje Prašičja kuga na Gorenjskem Pred kratkim se je pojavila na Gorenjskem kuga med prašiči, in sicer v vaseh Peračica, v Begunjah in na Brezjah. Dosedaj je poginilo odnosno je bilo pobito 10 prašičev v teži okrog 900 kg, kar predstavlja vrednost okrog 450.000 dinarjev. Kuga se je pojavila tam, kjer so par dni prej razsekovali meso ustreljenih divjih prašičev (Peračica, Begunje). Domači prašiči so bili namreč krmljenj s pomijami od mesa od dveh divjih prašičev, kar je imelo za posledico popolno okužbo treh svinjakov. Ker se dosedaj pri nas ni zgodilo kaj podobnega, kljub temu, da so v literaturi znani podobni slučaji, ljudje na to nevarnost niso bili pripravljeni. V bodoče naj lovci, zlasti pa v tistih krajih, kjer imajo v svo- jih loviščih divje prašiče (Grofija pri Radovljici) dajo obvezno pregledati meso od ustreljenih divjih prašičev po veterinarskem inšpektorju. Prepovedan je vsak prevoz divjih prašičev brez veterinarskega pregleda. Ne bi bilo napak, če bi lovska družina Begunjščica, v citrar rajo-nu se nahaja največ divjih prašičev na Gorenjskem, organ i znala pogone na njih, saj vsi znaki govore, da so ravno divji prašiči v tem slučaju nosilci virusa svinjske kuge. Ker je zadnje štirinajst dni padlo že par prašičev, govori za to, da se niti preveč ne branijo, saj so bili zadnja leta odstreli le redki. O nadaljnjem razvoju te nove epidemije bomo šc poročali. — B. M. 86 milijonov za jeseniško gimnazi Pred kratkim so imeli na gimnaziji na Jesenicah sejo delovne skupnosti. Razpravljali so o poslovniku o delu sveta, sprejeli disciplinski pravilnik za dijake in obravnavali delovni program šole ter načrt potrebnih finančnih sredstev. Za posamezne predstavnike javnosti so določili mandatno dobo. Kot novo v osnutku disciplinskega pravilnika, so sprejeli strožje določilo po katerem M lahko dijaka izključi iz šole zaradi neopravičenih izostankov. Nato so sprejeli okvirni delovni program šole, kat o rog a predlog po izdelali na podlagi stvarnega stanja in dela v šolskem letu 1964/65. Na osnovi prednjega so ugotovili, da bi za delo pri sprejetem Programu v letu 1965 potrebovali okroglo 86 milijonov din, od tega 72 za osobne 'dohodke in 14 milijonov za materialne izdatke. Za ugotovitev in predlaganje pripomb k tezam zakona o gimnazijah, pa so izvolili tričlansko komisijo, ki bo le-te pregledala in poslala republiškemu" sekretariatu za šolstvo. — B. B. Beseda borcev V nedeljo jo imela organizacija Združenja borcev Bled letino konferenco. Ob zelo dobri udeležbi so člani Združenja borcev razpravljali o najbolj aktualni^h vprašanjih, ki jih rešujejo organizacije. Predvsem so v razpravi poudarjali pomen idejno vzgojnega dela med mladino in so zavzemali za večjo družbeno-politično vlogo borcev. Člani sodelujejo v različnih družbenih organizacijah. Člani Združenja borcev so na skupščini upravičeno grajali nepravilnosti v zvezi s poslovanjem v nekaterih delovnih organizacijah. Zlasti pa so obsodili nezdravo poslovanje in odnos do samoupravljanja v podjetju Vino-Bled. Tudi v Park hotelu odnosi do članov ZB niso najboljši. Nasprotno te- mu pa so ugotavljali, da nekatere delovne organizacije uspešno rešujejo stanovanjsko probleme članov Zveze. Izrazili so zado-skupščine, ki je namenila za priznavalnine znatno večja sredstva kot v preteklih letih. V vseh krajih radovljiške občine je zlasti med člani ZB in tudi med ostalimi prebivalci naletela na velik odmev odločitev vi a le Zapadne Nemčije o zastaranju vojnih zločincev. Člani Zveze borcev so odločno obsodili vsak ukrep, ki bi zaščitil nekdanja zločinec in tako ostali za svoja početja nekaznovani. V krajih radovljiške komune jo bilo žo več krajenvih konferenc ZB. Med drugim je bila minulo nedeljo tudi v Gorjah. j. B. BELEŽKA Zasilna zavora* in pretep Kadar govorimo o huliganstvu med mladino, običajno iščemo vzroke za taka dejanja mladih ljudi. Naštevamo vse mogoče. Socialne razmere, potem ni prostorov, ne skušamo jih zainteresirati za delo v raznih organizacijah, prepovedujemo jim obisk lokalov, uvajamo horo — logalis. . . O dejanjih ne govorimo veliko, Zgodilo-se je v soboto. Električni vlak, ki je peljal iz Jesenic, je bil skoraj popolnoma poln. V Radovljici je prišla na vlak "skupina mladih fantov. Prisodil bi jim nekako šestnajst do osemnajst let. Večini izmed njih se jo poznalo, da so popili precej alkohola. Iz pogovora, v katerem je bilo slišati tudi marsikatero kletvico, sem zvedel, da 6e vračajo iz Grajskega dvora v Radovljici. Naenkrat so je vlak pred Tekst il i ndusom v Kranju ustavil. Nekdo izmed te skupino je potegnil za zasilno zavoro in slišali je bilo smeh. Verjetno so menili, da je to bil dogodek, ki se ga ne bo dalo zlepa pozabiti. Da je to na moč junaško dejanje. Seveda so bili potniki nad tem začudeni. Prav t«ko se sprevodniku to ni zdelo običajno. Krivca je kmalu našel. Bil je eden Izmed skupino, ki so je vračala s popivanja v Grajskem dvoru. Na vprašanje sprevodnika, da naj plačajo kazen za svojo dejanje so se mu zasmejali. »Kazen?«, so vprašali. »Kakšno kazen? . . . »Tisto, kar je sledilo temu dialogu, je skoraj nemogoče opisati. Sprevodnik, ki jo opravljal svojo službo, je obležal pod udarci. Vlak je stal in vrata so se lahko odprla. Odšli sq preko proge na cesto, ter se namenili proti Kranju. Spet lahko iščemo vzroke za taka dejanja. Se dajo preprečiti? To je vprašanje. Prav gotovo se dajo. In če se, potem pohitimo, da se kaj podobnega ne bi ponovilo. Treba je najti pot do teh mladih ljudi, da bodo spoznali, da vso tisto, kar počno le ni tako junaško kot oni mislijo, ter da to le meče slabo luč na večino tistih, ki podobnih stvari ne počno. \adaljevanje si. strani i Rekreacija delovnih ljudi NE V SKRAJNOSTI Materialno osnovo bi lahko-delno izboljšali tudi s pomočjo dobre organizacije in z združevanjem sredstev. Potrebno bo izdelati dolgoročne 7-lotne programe, na osnovi katerih bi lahko prikazali letne potrebe in zahteve. Za bolj učinkovito širjenje počitniškega turizma bi bilo treba najti v okviru zveze dosleden sistem delitve in združevanja sredstev za gradnjo materialne osnove: počitniških domov, ki bi jih zgradili v republiških središčih in bi bili odprti za vse, ki si želijo v njih oddiha in rekreacije, ne glede na socialno poreklo ali nacionalnost. Obenem pa bi pospeševali tudi gradnjo regionalnih domov, ki jih grade posamezne občinske zveze. Počitniške organizacije pa naj bi postale iniciatorji akcije za združevanje sredstev za ta namen. Svoj delež bi morali počitniškim domovom prispevati tudi zavodi za socialno zavarovanje, saj opravljajo počitniške organizacije s pospeševanjem letovanja in zdrave rekreacije v domovih in z letovanji pomembno zdravstveno preventivno akcijo. Ta predlog so podprli številni delegati, med njimi tudi predstavnica republiškega sindikata. V zvezi a tem bodo poslali interpelacijo republiški skupščini za socialno zavarovanje. Se en problem je prihajal v diskusiji na skupščini večkrat do izraza, namreč, aH bi združevali sredstva le za večje centralne počitniško domove ali bi še nadalje delili sredstva za gradnjo manjših domov posameznih občinskih zvez. Ogibati bi so bilo treba ene in drugo skrajnosti, marveč bo potrebno v zvezi s tem voditi neko smotrno in načrtno politiko. Predstavnik iz Kranja je poudaril, da so tam pridobili dragocena predtftva z lastno iniciativo in z organizacijO prostovoljnih akcij mladine. Na ta način so prihra- nili dragocen denar v pripravah na gradnjo počitniškega doma občinske zveze Kranj prj Puli. V takih domovih bi morali najti I tudi takšne oblike izmenjave, da bd kapacitete kar najbolje izkoristili. S tem v zvezi so predla- '■ gali nekatere konkretne rešitve. Skupščina počitniške zveze Slovenije je nakazala pomembne naloge za delo v prihodnje. Učinkovitost ter uspeh dela pa je odvisen od slehernega posameznika ali družine. Le s skupnimi prizadevanji bomo obogatili življenje delovnih ljudi ter jim omogočili aktivno in prepotrebno rekreacijo in počitek. Potrebna je le ustvarjalna iniciativa, dobra organizacija in razumevanje celotne skupnosti za te življenjske vrednote slehernega človeka. J. B. 2 Kranjski kolektivi nad planom stva. Del teh so prejeli šele v marcu in aprilu. Zato nekaterih glavnih naročil niso mogli izdelati v dovoljnih količinah in zahtevani izvedbi. Tako je ostalo 10 tisoč avtomatskih telefonskih aparatov in precej kinoprojektorjev KN 3 in induktorskih aparatov neizdelanih. Poleg težav z oskrbo reprodukcijskega materiala ima njihova zunanja trgovinska organizacija izredne težave z osvajanjem zunanjega tržišča. V Turčijo, Irak, Švico in Avstrijo so že uvedli nekatere proizvode: kinoprojektorje, števce, ojačcvalne naprave, telefonske aparate in drugo, medtem ko so v ostale države (okoli 35) dobavljali več ali manj na podlagi povpraševanja kupcev. Imajo Š8 druge težave. Kupci Bližnjega in Daljnega vzhoda zahtevajo tropsko izdelavo proizvodov, to pa dela precej težav zaradi preizkušenj teh izdelkov, prospektne-ga materiala in tehničnih opisov v različnih jezikih, strokovni kadri v izvozni dejavnosti itd. — R. C. Prisvajala si je denar Kranj, 15. januarja — Pred okrožnim sodiščem v Kranju se je zagovarjala 22-lctna Lojzka Lah zaTadi kaznivega dejanja protipravne pridobitve premoženjskih koristi. V podjetju, v katerem je bila zaposlena in kjer ji jo bil zaupan denar, jo v času od maja 1963 do januarja 1964 pridržala 33.610 din. Kot vodja pralnice Stanovanjske skupnosti v Skofjt Lokd je izdajala proti plačilu Oprano perilo in pralni prašek. Denar, ki bi ga morala oddajati v blagajno, si je pridržala. Zaradi tega jo je sodišče obsodilo pogojno na tri mesece zapora. Prevelika hitrost Kranj, 15. januarja — Pred senatom Okrožnega sodišča v Kranju se je zaradi neprevidne vožnje zagovarjal V. Koželj. Dne 29. 6. 1964 je vozil z osebnim avtomobilom po Rečiški cesti na Bledu. V avtomobilu so bili še trije sopotniki. Glede na slabo vreme je vozil s preveliko hitrostjo. Vsled tega je prepozno opazil pešca Alojza Lobarja pred križiščem s Kolodvonsko cesto. Zato ni mogel vozilo ustaviti odnosno ga pravilno prehiteti. Med zaviranjem ga je zbil okoli 9 metrov daleč v potok. Pri trčenju si je Lebar zadobil razne udarnine po hrbtu ter nekatere druge manjše telesne poškodbe. Pri tem se je razbilo tudi vetrobransko steklo, drobec tega stekla je priletel v oko sopotnice A. T. Ta ji jo 'oko poškodoval in s tem zmanjšal vid. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora pogojno za "dobo 3 leta. Prodajal teleta v lastni režiji Kranj, 15. januarja — j. Gaš-porlin je kot vodja mesnice in seknč bil zaposlen v poslovalnici št. 2 ZKK v Šenčurju. Obtožen je bil, da je v letih 1963/64 nnkupo-val teleta in jih nato zaklal. Meso od teh telet pa je na svoj račun prodajal v mesnici. V istem času je na kupoval v črevarni v Ljubljani nasoljene danke in jih v svoji mesnici prodajal na svoj račun. Kupil jih je okoli 150 komadov in s tem zaislužil 26.250 dinarjev. Sodišče mu je odmerilo 4 mesece zapora pogojno. Neprimerne ceste Škofja Loka, 19. januarja — Na področju Škofje Loko se je pripetilo v zadnjem času večjo število prometnih nesreč. Glavni vzrok vseh teh nesreč so bile nedvomno poledenele in- 6labo iz-plužene ceste. Tri prometne nesreče so so pripetile v mestu samem. Prva jo bila na Poljanski cesti. Pri srečanju mej tovornim avtomobilom in avtobusom je prišlo do trčenja. Vzrok temu je bila slaba cesta. Isto tako je prišlo na križišču pred v>Pctrolom« do trčenja zaradi poledenele in zasnežene ceste. Na Mestnem trgu je ponoči stal na parkirnem prostoru osebni avto. V tem času je s strehe zdrtsel sneg in padel na sprednji del avtomobila. Materialna škoda je znašala okoli 50 1 isoč dinarjev. Materialna škoda pri vseh prometnih nesrečah na škofjeloškem področju znaša okoli štiristo tisoč dinarjev. Na srečo ni bilo telesnih poškodb. — J. J. Prevelika hitrost Kranj, 19 januarja — Tudi na področju karnjske občine je bilo v zadnjih dneh precej prometnih nesreč. V Lužah pri Cerkljah je nasproti osebnemu avtomobilu pripeljal tovorni avtomobil. Tovornjak ni mogel zaradi neprimerne hitrosti, glede na stanje ceste, zaustaviti. Vsled tega je zadel v osebni avtomobil, ki je stal na skrajni desni strani cestišča. Poleg tega se je na tem področju pripetilo še večje število prometnih nesreč. Vzrok temu so bile slabo izplužene ceste in neprimerna hitrost voznikov samih. Vsekakor bi morali vozniki posvečati mnogo več pozornosti pri vožnji. Stanje cest se iz dneva v dan spreminja. Zato naj se šoferji vedno pred odhodom na vožnjo pravilno pripravijo. — J. J. Zaradi zasnežene ceste Kranj, 19. januarja — Pred dnevi so je pripetila smrtna nesreča na Mlaki pri Kranju. Voznik avtobusa je v večernih urah vozil iz Golnika proti Kranju. V omenjeni vasi je Zagleda! of) metrov pred seboj na tleh ležečega človeka. Bil je to :','Mclni j. M. Takoj je pričel zavirati, žal, pa zaradi zasnežene ceste ni uspel. Levo kolo je povozilo ležečega, ki je bil na mestu mrtev. — J. J. Kratke z Jesenic VEC ZA ODDIH Pretekli teden jc imel sejo Izvršni odbor sindikata v Železarni. Razpravljali so o regresih za oddih v letošnjem letu. Predvidevajo, da jih bodo člani prejemali po enotnih merilih, v splošnem pa bodo zneski zvišani. V tem času so v teku občni zbori pododborov, S katerimi bodo končali do 15. februarja, zatem pa bo konferenca sindikalnega odbora Železarne. BULDOŽERJI V BOJU S SNEGOM Sneg, ki je pričel močno padati pretekli petek popoldne Jeseničane ni več iznenadil. Komunalno podjetje je na Plavžu splužilo ceste že do 21. ure zvečer, na Savi in okoli Železarne pa že v jutranjih urah v soboto. Sneg je bil južen in so ga zaradi teže morali orati pretežno z buldožerji. ŠOLA NA PROSTEM Na zadnji seji sveta za šolstvo pri občinski skupščini so razpravljali o uvedbi brezplačnih učbenikov na šolah. Sklenili so, da zaenkrat tega še ne bi uvedli, pač pa so se odločili za šolo na prostem in sicer ob morju. Pri financiranju strokovnega šolstva so zaenkrat ostali pri dogovarjanju z občinami, za prihodnje pa so se dogovorili, da bi to urejali po številu učencev. 30.000 TON JEKLA VEC V četrtek so na centralnem delavskem svetu Železarne sprejeli plan proizvodnje, dohodkov in izdatkov za letošnje leto. Plan proizvodnje predvideva 30.000 ton jekla več od lanskega leta. To povečanje bodo dosegli z novo elektropečjo, v splošnem pa bodo dali prednost kvaliteti. Delavski svet jc soglašal s predlogom, da se žična valjarna preseli na Belsko polje, njeno sedanjo halo pa bo dobila jcklarna. KAJ Z OBJEKTI V ZAPLANJI? Planinska društva Gornjesavske doline že dalj časa razpravljajo o tem, kako bi na najkoristnejši način uporabili v planinske namene veliko stavbo na Zaplanji v bližini Kredarice (nekdanja italijanska vojašnica Morbene, v kateri je bilo qkoli tisoč vojakov). Nekateri menijo, da bi jo kazalo vsaj zavarovati pred razpadanjem oziroma da bi kazalo v njej usposobiti vsaj nekaj prostora za planinske in turistične namene. Seveda bi bila zalo potrebna znatna sredstva, ki pa jih ta društva nimajo. O tem, kaj bodo s to nekdanjo vojašnico naredili, bodo še razpravljali na prihodnjih sestankih KO PD Gorenjske in bodo poskusili najti najustreznejšo rešitev. S$- SREDA 20. fanuarla 1965 3 Prodam 6 pujskov po 6 i od no v starih. Bcrle, Nasovče 13, Komenda 222 Prodam skobelno mizo, ročni pletilni stroj in otroški voziček (Tribuna). Kranj — Skokova 9 223 Prodam moped Colibri in radio »Parat (Tesla). Velesovo 54 224 Prodam prašiča za zakol. Veho-Vec Anton, Voklo 65, Šenčur 22f5 Prodam dve svinji po 14 tednov breji ali zamenjam za klavnorra Prašiča. Pšenična Polica 7 226 Prodam dve kravi s teličkom. Vopovlje 12, Cerklje 227 Prodam kravo S četrtim teletom. 2eje 6, Duplje 228 Prodam 6 tednov stare prašičke. Rupa 6, Kranj 229 Prodam prašiča za zakol. Rov-te 12, Podnart 230 Prodam levi vzidljiv štedilnik in ročno greznično črpalko. Zgornie Duplje 26 231 Prodam 2 ara gozda. Cerklje 27 Prodam 3 prašiče. Dva po 110 kg težka in enega 180 kg. Luže 38 231 Prodam kravo, ki bo februarja tclctila. Bodeščc 13, Bled 205 Prodam kravo, dobro mlekarico. Viz.inčar, Ambrož 9, Cerklje 196 Predam dva prašiča. Trboje 30 Prodam nov tranzistor »Philip««. Zupan Ciril, Mošnje, Brezje 243 Prodam 6 tednov stare pujske. Sp. Brniki 65, Cerklje 244 Prodam prašiča za zakol. Vog-Ije 63 Uffodno prodam dva prašiča, to/ka 30—10 kg. Dvorje 42", Cerklje 249 Poceni prodam T-12 in navaden moped. Tenctiše 12 250 Gostinsko podjetje »Tabor« Gorenja vas — v likvidaciji nad Skofjo Loko r asz p i s u j e na podlagi sklepa likvidacijske komisije z dne 6. 1. 1965 JAVNO LICITACIJO naslednjih osnovnih sredstev 1 točilna miza 1 vitrina za živila 1 vitrina Za steklenlno 1 magnetofon »Grundlng« 1 pisalna miza, hrastova 1 pisalna miza, navadna 1 parni kotel 2 biljarda 2 tehtnici, kuhinjski, 10 kg 1 kuhinjska omara 1 radio (star — samo deli) 4 sobne omare Licitacija bo dne 28.1.65 ■ob 16. uri v Gorenji vasi -bivši vinotoč. Interesenti si lahko predhodno ogledajo osnovna sredstva na istem mestu. RAZPIS Delovna skupnost Glasbene šole Kranj razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE POGOJI: Ekonomska šola z najmanj 3 leta prakse ali administrativna šola z najmanj 5 let prakse in znanjem strojepisja. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Mlada zakonca z dvema majhnima otrokoma iščeta stanovanje v Kranju ali okolici. Gresta tudi Kupim Spaček AMI 6 Renolt TIP 60-61 ali dobro ohranjen Zastava 750. Ponudbe poslati pod »Spaček« 2"35 Kupim betonsko železo. Berdajs, Dvorska vas 18, Begunje 236 Kupim zazidljivo parcelo. Ko-krica ali Britof. Naslov v oglasnem oddelku 237 Takoj kupim hišo na Gorenjskem. Ponudbo z opisom in ceno na podružnico Glasa Jesenice, pod Plačam takoj 179 PRODAMO karamboliran osebni avtomobil Zastava 750, leto izdelave 1963, v nevoznem staniu. Izklicna cena din 380.000.— Ogled je možen v garaži Gasilskega doma, Kranj, Kidričeva 41. Priiave sprejema Zavarovalnica Kranj do petka, 22. ian. 1965 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Spre imemo SNAŽILKO za upravne prostore. Mesečni honorar din 20.000.— Trgovska podjetje Elita Kranj, Prešernova 14/1 Komisija za sprejem in odpust delavcev pri KOVINSKO OBRTNEM PODJETJU Kranj, Jezerska c. 40, razpisuje naslednje prosto delovno mesto: 1. Uslužbenka za delo v fakturnem oddelku Pogoji: srednja strokovno izobrazba, zaželjena srednja ekonomska šola. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Razpis velja do 30. 1. 1965, oziroma do zasedbe delovnega mesta. bdaja In tiska CP »Gorenjski tiske Kranj, KoroSka cesta 8. TekočI r*čun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni Urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75. 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese-4*. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. za hišnika. Ponudbe pod Redno plačam 238 Iščem opremljeno sobo v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 239 Dve pošteni dekleti iščeta sobo v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 240 Izgubila sem 15. 1. 1965 od Br-nikov do Šenčurja aktovko. Šenčur 69 241 Dne 18. januarja sem v Hraslju nov« naselje, izjrubila denarnico z večjo vsoto denarja. Prosim poštenega najditelja, naj proti nagradi vrne v ogl. odd. 246 Sprejmem honorarna dela pri hišnih svetih in pa tudi pri posameznikih. Ponudbe poslati pod »Vodoinstalater-« 247 Izgubi) sem denarnico z vsemi dokumenti in okoli 30.000 din sro-tovine. Poštenega najditelja na- prošam, cc mi vrne denarnico z dokumenti. Denar pa naj zadrži. Simnovec Franc, Prebacevo U, Kranj 248 Popravek k zahvali Metoda De-« beljaka je pomotoma izostala 'zahvala pevovodju in vsem pevcem iz Selške doline za ganljive ža-lostinkc. 249 OBVESTILO Skupščina občine Kranj je s svojimi odloki, ki so bili objavljeni v Uradnih vestnikih okraja Kranj, št. 16/58, 37/60 in 1/64, določila obvezno oddajanje in odvažanje smeti na območju mesta Kranja. Ker delo do sedaj še ni potekalo povsem v redu, objavljamo raznored. po katerem bo naše podjetje od 1. februarja 1965 dalje obvezno odvažalo smeti, obenem pa prosimo prebivalce, da upoštevajo naslednja navodila, ki so zaieta že v odloku" 1. Podletje bc odvažalo smeti samo Iz tipiziranih smet-n lakov; 2. Vsi lastniki hiš, gosnodarske or i, Gregorčičeva, Stritarjeva, Cesta .TLA - desna stran. Mladinska ulica, Partizanska cesta do c. St. Z.afraria, Jurčičeva, Rotarjcva, Komenskcga, Trg revolucije ITnJe, Cesta talcev od št. 1 do 37. Cesta na klanec, Vide Slnkovčeve, Oprešnikova, Reševa ulica, Tomažičeva, LittnarJeva, štir-nova, Zanova, Kajuhova ulica in Ručigajeva ulica. TOREK IN PETEK: Jezerska cesta, Tekstilna ulica, Tclenčeva ulica, Knvačiče-va, Zadružna, Milene Korbarjeve, Krašnova. Kurirska pot, Partizanska, Mladinskih brigad, Mrakova ulica, Mencingerjeva, Mlakarjeva, Cesta Kokrškcga odreda, Ulica 31, divizije, Vidmarjeva, Mandelčeva pot, Beminiska. Kebc-tova, Ulica Moše Pijadc, Valjavčeva ulica. Draigoška, Na-zorjeva. Cesta JLA - Jeva stran, Stošičcva, Vrtna, Gospo-svetska, Staneta Rozmana. Gradnikova, Ulica 1. avgusta, Levstikova, Kidričeva, Krožna, Koroška cesta - leva stran, Zlato polje, Cesta Iva Slavca, Stara cesta, Ljubljanska cesta od št. 1—6. SREDA IN SOBOTA: Vodopivčeva ulica, Sejmišče, Savska cesta, Šmlecthiška, Planina. Tatjane Odrove, Cesta 1. maja, Skalica, Zupančičeva ulica, Cesta talcev od št. 37 dalje, škofjeloška, Ljubljanska od št. 6 dalje, Zc.škova ulica, Nartnikova, Mc-detova, Šolska, Seljakova. Stražiška, Trojaricva, Bičkova, Kocjanova, Delavska, Gasilska, Skokova, Pot na Jošta, Šemnetrska, Bencdikova, Sitarska pot, Pševska, Gorcnjc-savska, Kolodvorska in Savska loka. Prebivalce prosimo, da o morebitnem nerednem odva-žanju smeti in drugih nepravilnostih obvestijo upravo našega podjetja. KOMUNALNI SERVIS KRANJ PRODAMO karamboliran osebni avtomobil FIAT 600, 'oto izdelave 1959. Izklicna cena 200.000 din Ogled moežn pri TRANSTU-RISTU v škofji Loki vsak dan od 6. do 14. ure. Prijave sprejema Zavarovalnica Kranj do petka 22. januarja 1965 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Trgovsko podjetje »Kurivo« Kranj razpisuje prosto delovno mesto blagovne knjigovodkinje Pogoj: srednješolska aH druga odgovarjajoča tolska izobrazba in nekaj prakse. Zasedba delovnega mesta možna takoj ali po dogovoru. Prijave povšljite ali oddajte osebno komisiji za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju. Pekarna Kranj razpisuje prosto delovno mesto 1 kurjača po možnosti ga i" kvalificirane- 2 delavca NK možnost priučitve v karstvu. pc- »Prodamo elektromotor znamke Siemens z 945 obr. in 3,7 kw št. 1437. Prednost pri nakupu ima družbeni seKor. Cc se do 25.1.1965 ne bo javil interesent z družbenega sektorja, bomo motor prodali privatniku. ISKRA ŽELEZNIKI TRZNI PREGLED V KRANJU Jabolka 140 do 170 din, hruške 160 do 200 din, fižol 220 do 240 din, krompir 40 din, solata 220 do 260 din, radič 400 do 500 din, cvetača 220 do 240 din, šninača 400 din, zelje glave 50 do 60 din, kislo zelje 100 do 120 din, repa 80 do 100 din, hren 400 do 480 din, skuta 240 do 260 din, surovo maslo 1100 do 1200 din, korenček 70 do 80 din, zelena 180 do 200 din, čebula 80 do 90 din, česen 280 do 300 din za kg; kaša 200 do 230 din, ješprenj 160 do 170 din, koruzna moka 180 din, ajdova moka 200 do 220 din, proso 90 din, pšenica 80 do 85 din. oves 40 do 45 din za liter; kokoši žive 500 do 550 din, piščanci živi 500 do 530 din za kg; jajca 56 do 60 din za komad. V KRANJU Poročili so se: Jožef šubic, šofer in Ljudmila Peternel, šivilja; Ciril Jerala, šofer in Milena Golob, finančna knjigovodkinja; Alojzij Florjančič, strojni tehnik in Antonija Vidmar, knjižničarka. Umrli so: Mehmed šabič, upokojenec, star 55 let; Marija Me-žek, upokojenka, stara 83 let. Rodile so: Ana Lcskošek — deklico; Marija Roblek — deklico, Cecilija Šneberger — dečka, Vida-Lidija Bitenc — dečka, Pavla Bernik — dečka, Bernardina Omejc — dečka, Ida Ravbar — deklico, Stanislava Sajevic — dečka, Rafaela Flander — deklico. Stanislava Sovinec — deklico, Marija Pintar — deklico, Milena Čebuli — deklico, Ana Podlesnik — deklico, Jožefa Mesec — dečka, Kristina Bajt — dečka, Vida Fcnde —■ deklico, Hilda Mandič — dečka. Kristina Kopač — dečka, Veronika Baligač — deklico, Ana Prešeren — deklico, Bernarda Benčič — dečka, Ana Jelovčan — dečka. ŽIČNICA NA JEZERSKEM Ce bo šlo vse po sreči, bo v soboto, dne 23. t. m. žičniica-vlečmica na Jezerskem izročena svojemu namenu. Opravljena so vsa terenska dela in tudi napeljava električnega toka, tako da bodo žičnico, ki jo pričakujejo ta teden iz Graza. samo le postavili. Trenutno so jo določili na Sku-brovo, to je na terenu takoj za depandanso Planike. Dolga bo 300 metrov, celotna investicija bo znašala okoli 4 milijone dinarjev. Po potrebi bodo žičnico lahko tudi prestavili v druge ugodne smuške terene okoli Jezerskega, nad Češko ko.o pod smučišča Grirttovca. Ce bo ta varianta možna, bo praktično izkoriščena preko vsega leta. saj so smuški tereni ugodni pod Grintavcem še meseca avgusta in kasneje že oktobra ali novembra. Pričakujejo, da bo žičnica precej poživila zimski turizem v tem kraju. Na podlagi sklepa seje sveta delovne skupnosti dne 13. januarja 1%5 razpisuje Skupščina občine Kranj delovno mesto: — gradbenega inšpektorja skupščine občine Kranj Pogoji: — fakulteta za gradbeništvo - 7 let delovnih izkušenj — nastop službe I. marca 1965 Razpis ostane v veljavi do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj vlože pismene vloge pri občinski skupščini Kranj, Trg revolucije L MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA »Kako sem mogla biti taka,« je Stefi naslednji dan pisala do-toov. Franc jo priden, dober, dela. Skrbi za družino. Ljubi njo in otroka. Včasih tudi nesreča rodi srečo. Ko bi se v Innsbrucku ne ®Prl s Feifferjem in bi ga Feiffer ne odpustil, bi nikoli ne postal korektor v Lloydovi tiskarni. Direktor ceni moževo znanje jezikov. Samo jeziki so ga postavili na tako zavidljivo mesto. »Najini prihranki se množe. Tudi Franc je od avgusta, kar dela v Trstu prihranil čedno vsotico denarja. Ko bi v Trstu ne bila taka stanovanjska stiska, bi <$\ lahko najela komfortno stanovanje in ga morda lahko celo opremila, ne da bi se nama bilo treba preveč zadolžiti.« Da, stanovanje! Samo to si še želi, potem bi bila njena sreča Popolna. Stanovanje jo želja vseh njenih želja. »Samo vroče, Vroče si je treba želeti, pa so bo izpolnila,« je dan za dnem ponavljala moževo beSede, k] jih ji je rekel y oni noči. In res, ko so se •rodi februarja razcveteli v paricu mandljevei, ti znanilci tržaške Pomladi, je (podobno kakor v Grazu) zagledala v slovenski Edinosti oglas, s katerim je neka stranka v ulici Bollvedere ponujala tro-sobno stanovanje. Komaj jo prebrala to novico, je žo pohitela v Llovdovo tiskarno 3n jo sporočila možu: »Izprosi si dopust in pohiti, da ne bova Prepozna!« Hitela sta in si vso pot želela, da bi bilo stanovanje še neodda-"o. Zasopla sta 66 ustavila pred hišo v ulici Bellvedere in vstopila. " prvem nadstropju 6ta na nekih vratih zagledala listek, na ka- terem je pisalo, da oddajajo stanovanje. Razveselila sta ee, ker sta po tem listku sklepala, da sta prišla še ob pravem času. Pozvonila sta. Odprl jima jo sam ponudnik, poslovodja tvrdke Sirk. »Stanovanje bi lahko že oddal«, je rekel, a ga ni hotel, ker je bil človek, ki je vprašal po stanovanju, Italijan. Poslovodja (bil je slovenski nacionalist) Italijanov ni maral. »Slovence nas že tako in tako pritiskajo z obeh strani in bi nas najraje zanikali in izrinili iz Trsta,« je rekel in mi opazil, da je Franc Nemce Njima prav rad odstopi svoje stanovanje, za katerega je pred dvema letoma podpisal z lastnikom petletno pogodbo. A kaj ko 60 ga sedaj premestili v Split. Zato bosta morala vsaj tri leta ostati v tem stanovanju, ker je lastnik zahteval, naj dobi v zameno zase novo stranko, kakor da bi bil to v Trstu, kjer je stanovanjska stiska kronična, bogve-kako težaven problem. Povedal je, koliko bi ju stala najemnina, a če želita, bi jdma lahko prodal tudi opravo. »Človeku ko v današnjih časih ne splača, da bi se selil s pohištvom, ker je prevoz predrag,« je rekel, ker ni vedel, da to sama dobro vesta. Ko je povedal še ceno, se Stefl no cena ne najemnina za stanovanje nista zdeli previsoki. Komfortno stanovanje s tremi opremljenimi sobami je ocenila zase mnogo više kakor lastnik. Zato je rekla, da bi kupila kuhinjo in spalnico, a rada bi tudi dnevno sobo, a žal zanjo nimata toliko prihrankov. »Potem mi boste plačevali v obrokih, če želite,« je bil lastnik pripravljen. »Pohištvo za otroške sobe pa sem že tako in tako prodal.« Vprašala je Franca, kaj misli. Franc je bil zadovoljen. Sklenili so pogodbo in 1. marca so se že vselili v novo stanovanje. »To ni nomadski šotor,« je rekel Franc. »Tu se bo dalo živeti.« Hvaležno ga je pogledala. Sobo, ki je nista potrebovala, sta oddala gospe Heleni, vdovi pokojnega cesarsko-kraljevega sodnika dr. Krasnlka. Vprašala je, če bi lahko bila pri njima tudi na hrani, in jima za najemnino in hrano ponudila fiO kron na mesec. Strinjala sta se in s temi kronami plačevala obroke za dnevno sobo. »Da bova kdaj imela tako stanovanio, si nikoli nisem mislila«, je sredi marca pisala Stefi domov. »Zdaj lahko pride Rozika k nama, da se bo šla kaj pametnega učit. Srečni smo vsi — Slavko, Franc in jaz...« Cez teden dni ko je k njim presolila Rozika. »Saj stanujeta kakor gospoda,« Je sestra presenečena občudovala stanovanje. Pomlad se je razcvetela. PoboffJe s tera.saKt.imi vinogradi pod Prošekom je ozelenelo. Ko je obalni potniški parni k zapustil pomol svetega Karla so v daljavi zagledali na sinjem obzorju le za odtenek temnejše vrhove oddaljenih Alp, nežnih kot venec svilenih sinje nazobčanih čipk. Vsa pokrajina je bila položena kakor v ogromno, pol odprto školjko morja in neba, v kateri je blestel kot biser beli Miramar k svojim nazobčanim stolpom, lop in svež, kakor da niso minila žo dol .rta desetletja, ko ga jo daf sezidati zase cesarjev brat Max Ferdinand, kasnejši mehiški cesar, ki ga Mehikanci niso hoteli in so ga zato g revolucijo odstavili, potem pa ga ustrelili. Mar bi ostal v Mira maru, je razmišljal Frane. Na njegovem mestu bi ne silil iz Miramara in so dal oklicati za mehikanskega cesarja Maksimilijana. Najbrž jo hudo obžaloval, ko je stal pred puškami. Prav gotovo bi Taje živ ostal v Miramaru, kakor gledal s spomenika na Piazza Ciuseppina. Včasih, kadar je ljudstvu dovolj tlake in trpljenja, lahko postane tudi usoda vladarjev negotova in tragična. Vozili so se z ladjo na nedeljski Izlet v Miramar. »To je življenje! To je sreča,« je šepetala StefL Bil je zares lep dan. Cm fj A. $ 67. Poni ekspres je bila poštna zveza, ki je povezovala vzhod z zahodom. Tvrdka Kussel, Majors in VVaddel je poleg znanih postaj za karavane postavila na vsakih 15 milj še posebne postaje za pošto. Vsaka tretja postaja je morala imeti dovolj konj, hitrih in vzdržljivih kalifornijskih mustangov, ki so bili sposobni v polnem diru preteči petnajst milj. Jezdeci so morali biti izbrani mladi možje, hrabri, vztrajna in odlični jezdeci ter strelci. Nanje so vsak čas prežale razne nevarnosti, napadi Indijancev in roparjev, ki so se hoteli polastiti denarja v poštnih vrečah. Odločala je hitrost jezdecev. 68. Postaje so bile zgrajene iz kamna in opeke, v krajih, ogroženih od Indijancev, so bile to prave trdnjave. Na vsaki teh postaj sta skrbela dva človeka za nadomestne konje za jezdeca s pošto.. Po programu je smel jezdec za menjavo konja in prenos vreč z enega konja na drugega porabiti samo dve minuti. — BiH je v Julesburgu zveđel za poni ekspres in takoj zaslutil ugodno priložnost za zaposlitev. V tem mestu je urejal poštno postajo mister Chrisman, ki ga je Bili poznal Se od poprej. Bili se mu je ponudil, čeprav je vedel, da je za službo, ki je zahtevala drznost in junaštvo, še premlad. 69. »Potrebujem jezdeca med Leavenworthom in St. Josephom,« Je dejal Chrisman, »to je najlažji in najvarnejši odsek. Majors ml je naročil, naj ne sprejmem nikogar, ki še nima osemnajst let, a tebi bom dal priložnost, da so izkažeš.« Bili je bil nekoliko razočaram nad tem odsekom, ker sta ga mikala nevarnost in tveganje. O novi službi je obvestil svojo mater, ki mu je odgovorila, naj se vrne k njej, ker je sama in bi bila potrebna njegove pomoči. Bili ji je odgovoril, da ji bo vsak mesec od 120 dolarjev, kolikor bo zaslužil, pošiljal sto dolarjev. To ji bo verjetno najbolj dobrodošla pomoe. Sport 0 Sport • Šport • Sport • Šport • Šport © Šport ® Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport O Šport • Spo Sindikalna olimpiada Kranjčani Mesec, Bogataj in Stefančič so bili med najboljšimi mladinci na nedeljskem gorenjskem prvenstvu v skokih Občinski sindikalni svet v Skofji Loki že vrsto let organizira v marcu tradicionalno tekmovanje v veleslalomu za prehodni pokal LTH. Lani spomaldi pa so sprejeli obširnejši program športnih prireditev. Menili so, da je tekmovanje med Najuspešnejši v lanski sezoni Student gradbeništva VLADO SVAB (20, 183 cm, 73 kg) je eden najbolj talentiranih gorenjskih atletov. Svoje odlične rezultate je dosegel skoraj brez treninga, saj se je v Klavnem udeleževal samo mitingov in tekmovanj. Do sedaj je imel dva nastopa za republiško mladinsko reprezentanco. Lani se je odlikoval posebno pri skoku v daljino, kijer se je z rezultatom C83 cm uvrstil prav v vrh slovenskih daljinajev. Tudi v troskoku je dosegel zelo dobrih 13,69 metrov. Njegova želja za letošnjo sezono: premagati mejo sedmih metrov v daljino. Pečar goren Odlične Jeseničanke Na zveznem iiamiznoteniškem turnirju, ki je bil končan v nedeljo v Novem Sadu, je med vrstami mladink zmagala ekipa Jesenic (Pavlic, Krajzelj), med mladinci pa so bili drugi triglavani. V tekmovanju posameznikov je bila Jeseničan ka Krajzeljeva šesta med članicami (najboljših sedem ni nastopilo), Kranjčanka eZrovnikova pa osma. Pri mladinkah sta bili Pavličeva in Krajzeljeva tretja oziroma četrta. Prva mesta za Gorenjce Na republiškem mladinskem prvenstvu v veleslalomu, ki je bilo v nedeljo na Vrheh nad Trbojami, so imeli gorenjski tekmovalci precej uspeha. Osvojili so kar tri od štirih naslovov prvakov ter se več najboljših mest. Rezultati — starejši mladinci: 1. Leibacher (Tržič) 1:27,4, 2. Forte (Trb.) 1:33,5, 3. Lausedar (Tržič) 1:34,2; starejše mladinke: 1. Novak (Enotnost) 2:03,4, 2. Magušar (E), 3. Kleindinst (Jes.) 2:10,5; mlajši mladinci: 1. Zidan (Kranjska gora) 52,8; mlajše mladinke: 1. Mlej-nik (Škofja Loka) 1:04,0. Tečaj za plavalne trenerje V soboto se bo v*prostorih kluba gospodarstvenikov v Radovljici pričel prvi tečaj za plavalne trenerje na Gorenjskem. Preseneča veliko število prijavljenih, čeprav plavalna zveza Slovenije vsako leto zatrjuje, da za take tečaje ni zanimanja. Vodja tečaja Miran Kenda je povedal, da bo teoretični del tečaja izveden v Radovljici, praktični pa v zimskem bazenu v Kranju, Pričakujejo, da bodo po končanih izpitih konec februarja dobili na Gorenjskem 20 novih plavalnih trenerjev. — P. C. Na 40-metrski skakalnici na Gorenji Savi v Kranju je bilo v nedeljo tradicionalno tekmovanje za ekipni prehodni pokal Kranja, ki je veljalo tudi za gorenjsko prvenstvo. Prireditev je zelo uspela glede množičnosti, manj pa je bilo okrog 500 gledalcev zadovoljnih s samimi skoki. Nastopilo je več kot 100 tekmovalcev iz 20 gorenjskih klubov ter še iz nekaterih drugih slovenskih krajev in iz Zahomca v Avstriji. Na startu je bila skoro ,vsa jugoslovanska elita skakalcev z Zajcem na čelu, med njimi pa tudi nekaj starejših tekmovalcev. Pri članih je prepričljivo zmagal državni reprezentant Ljubljančan Oman pred Pečarjem, ki je osvojil naslov gorenjskega prvaka. Zaje je bil šele četrti, ker je imel prvi skok zelo kratek. Presenetil je mladi Smolej z Javonnika, ki je s 37 metri dosegel najdaljši skok. Solidno se je uvrstil trener naših skakalcev Lojze Gorjanc. Od starejših sta nastopila tudi Rogelj in Zidar. Zidarju se pozna, da že dalj časa ne skače. Še. vedno pa je rutiniran tekmovalec, saj se je obakrat obdržal na smučeh, čeprav je kazalo, da bo padel. Med starejšimi mladinci je izstopal Kranjčan Stefančič z lepim slogom in sorazmerno precejšnjimi dolžinami, pri mlajših mladincih je s precejšnjo prednostjo zmagal Mojstrančan Krznarič, ki je edini skočil 30 metrov. Ekipni prehodni pokal je tako kot lani osvojila Enotnost po zaslugi obeh članov. Na drugo mesto se je plasiral Triglav, ki pa je osvojil naslov gorenjskega prvaka. Uspešna plavalna sezona V nedeljo je okoli 150 članov plavalnega kluiba Triglav iz referata predsednika Igorja Slavca izvedelo, da Plavalna zveza Jugoslavije še sedaj ni odgovorila na protest kluba zaradi diskvalifikacije kranjske štafete na državnem ekipnem prvenstvu. Po pravilniku bi bili dolžni odgovoriti v roku 8 dni. Tako še sedaj ni znan uradni plasma kluba v preteklem letu. Če ne bi prišlo do diskvalifikacije, bi Triglav zasedel četrto mesto, tako pa je šele sedmi v državi. Plavalni klub je dosegel v pretekli sezoni dobre rezultate. Mladinci so na državnem prvenstvu zasedli peto, na republiškem pa 3. mesto. Pionirji so bili prvi na Gorenjskem in drugi na slovenskem prvenstvu. Vaterpolisti so se obdržali v drugi zvezni ligi, klub temu da je v moštvu manjkalo precej stalnih članov (Koc-naur, dr. VeliČkovič, Pičulin in Brandner). Pionirsko moštvo je na republiškem prvenstvu v vaterpolu osvojilo 3. mesto. Klubu tudi v letošnji sezoni ni uspelo oživeti skokov v vodo, čeprav zasluži Dejan šink za svoje požrtvovalno delo vse priznanje. Na občnem zboru so povedali, da je za naslednjo sezono v načrtu Gorenjska liga, ki bi poleg plavanja vključevala tudi vaterpolo in skoke v vodo. Ob koncu je predsednik Slavec podelil diplome, ki so jih tekmovalci osvojili v Kropi. PK Triglav je sprejel nov statut, ki predvideva samostojnejše delovanje vseh treh sekcij: plavanja, vaterpola in skokov v vodo. Zanimivo je, da se občnega zbora ni udeležilo večje število članov prvega moštva, tako da so zaupnico upravnemu odboru za dosedanje delo izrekli predvsem vaterpolisti in številni mladi tekmovalci. Peter Čolnar Kot že rečeno, tekmovanje po kvaliteti ni toliko uspelo. Počasen sneg na zaletišču je namreč onemogočil večje dolžine, tako da je bilo le malo skokov čez 30 metrov. Rekord skakalnice, ki ga z 42 metri drži Stefančič, sploh ni bil ogrožen. Nekoliko dlje so skakali šele v drugi seriji, ko so s snežnim cementom popraviti za-letišče. Rezultati — člani: 1. Oman (Enotnost) 208.7 (34 m, 34,5 m), 2. Pečar (Mojstrana) 195.1 (30,5 m, 35 m), 3. Koprivšek (E) 193.8 (31 metrov, 34 m), 4. Zaje (JLA) 192,0 (28 m, 36,5), 5. Smolej (Javornik) 191,6 (28,5 m, 37 m), 6. Dovžan (M) 181,3 (29,5 m, 33,5 m), 7. Gorjanc (Triglav) 171.4 (27 m, 32 m), 8. Tolar (Podnart) 165.9 (28,5 m, 28,5 metra), 9. Rozman (Jesenice) 162,2 (27 m, 32,5 m), 10. Babšek (E) 152,6 (30,5 m, 35 m p.); starejši mladinci: 1. Stefančič (Triglav) 211,0 (31 m, 34 m), 2. Dolhar (E) 177,2 (28 m, 30,5 m), 3. Zemva (Bled) 165,7 (28,5 m, 28,5 m), 4. Bogataj (Triglav) 163,2 (25,5 m, 28,5 m), 5. Podlipnik (Škofja Loka) 162,4 (28,5 m, 27,5 m), 6. Za-krajšek (Jesenice) 155.9 (26,5 m, 28 m), 7. Križnar (Janez Peternelj Šk. Loka) 150,7 (27,5 m, 28,5 m), 8. Mesec (T) 150,1 (23,5 m 305 m), 9. Malej (Javornik) 149,2 (27,5 m, 29,5 m) 10. Auguštin (E) 146,1 (23,5 metra, 21,5 m); mlajši mladinci: 1. Krznarič (M) 203 (29,5 m 30,m), 2. Brane (Jesenice) 170,9 (28 m, 27,5 m), 3. Faganel (Podnr.) 168,9 (27 m, 26,5 m), 4. Razinger (Jes.) 158,8 (26 m, 28 m). 5. Finžgar (Kropa) 163,7 (26 m, 28.5 m), 6. Bizjak (Kr) 162,7 (20,5 m, 24,5 m), 7. Kavčič (E) 159,3 (25 m, 29 m), 8. Schnabl (Zahomc) 158,9 (25 m, 27 metrov), 9. Bruz (M) 153.5 (25 m, 26 m), Vovk (Jav.) 149,5 (25.5 metra, 27,5 m); ekipno — za pokal: 1. Enotnost 885,1, 2. Triglav 846,9, 3 Javornik 755.6, 4. Jesenice 716.9, 5. Logatec 700,1; za prvenstvo Gorenjske: 1. Triglav 976,1, 2. Javornik 900.0, 3. Jesenice 885.7. člani sindikata prav tako ena od stalnjh aktivnosti sindikata. V svojem okvirnem programu predvidevajo letne športne igre članov sindikata v aprilu, sindikalno nogometno prvenstvo z jesenskim in spomladanskim delom ter zimske športne igre. Medtem ko so lani že izvedli letne športne igre in jesenski del sindikalnega nogometnega prvenstva, se posebna športna komisija pri občinskem sindikalnem svetu sedaj pripravlja na izvedbo zimskih športnih iger. Ze tradicionalno tekmovanje v veleslalomu na Starem vrhu so razširili še na druge zimske športe: sankanje, Skoke in teke. Program prireditev predvideva, da bo v nedeljo, 24. januarja tekmovanje v sankanju in skokih, 7. februarja v teku in konec marca v veleslalomu. Da bi k temu tekmovanju pritegnili čim več članov sindikata, so tudi tekmovanja v/ različnih krajih. Tako bodo sankaške tekme v Selcah, tek v Skofji Loki, skoki v Skofji Loki ali v Poljanah, veleslalom pa na Starem vrhu. Stroške športnih prireditev bodo krile sindikalne podružnice in občinski sindikalni svet. Vso tehnično pomoč pa nudijo društva Partizan, smučarski klub Ločan in druga športna društva. Ze dosedanja tekmovanja so dosegla pričakovan odziv in zanimanje med Člani sindikata. Zato predsedstvo ObSS meni, da naj bi športna tekmovanja ostala ena od stalnih oblik, sodelovanja Članov sindikata. Tako zanimanje so deloma dosegli tudi zaradi osnovnega pravila vseh tekmovanj: »Ni važno zmagati, važno je sodelovati!« Zato se za letne športne igre v aprilu in za spomladansko nogometno prvenstvo že sedaj temeljito pripravljajo tudi šrtevilne manjše sindikalne podružnice, ki lani še niso sodelovale. — V. P. Protest anov V nedeljo je bil v spodnji telovadnici kranjske gimnazije turnir v okviru tretjega kola slovenske judo lige, na katerem so nastopili Triglav, Ljubljana in Alpina it žirov. Pokazalo se je, da mladi kranjski judoisti precej obetajo, čeprav so brez rednih treningov, ker nimajo stalnega trenerja. Zaradi pristranskega sojenja Petro-nijevića iz Ljubljane so Kranjčani vložili protest. Rezultati — Ljubljana : Alpina 22:0, Ljubljana : Triglav 7:0 (Pro-kofjev : Pavčič 0:0, Bofolin : Ca-deš 7:0, Sevnik : Gašperlin 0:0, Ja-kelj : Govc 0:0, Trontelj : Stare 0:0), Triglav : Alpina 10:10 (Pavčič : Mazini 10:0, Cadež : Krivina 0:10, Gašperlin : Naglic 0:0, Vilfan : Vehar 0:0, Stare : Mlakar 0:0). — P. Govc Cop prvi na Joštu Na Joštu pri Kranju je bil v nedeljo tradicionalni Ručigajev slalom, ki je veljal hkrati za člansko in mladinsko občinsko prvenstvo. Udeležba je bila zelo številna, saj je nastopilo kar 105 tekmovalcev. Proga, ki jo je postavil Pavle Blažič, je bila dolga 350 m in imela 80 metrov višinske razlike ter .56 vratic. Vsi tekmovalci so jo prevozili dvakrat. Snežne in vremenske razmere so bile zelo ugodne. Med člani je zmagal Jeseničan Cop pred Tržličanom Križajem. Občinski prvak je postal triglavan Jamnik, ki se je uvrstil na četrto mesto. Rezultati — člani: 1. Cop (Jes.) 99,8, 2. Križaj (Tržič) 102,4, 3. Sporn (Kranjska gora) 103,0, 4. Jamnik (T) 104,1, 5. Svetina (BI. Dobrava) 105,0; čalnice: 1. Tolar (Podnart) 282,9, 2. Eržen (Sk. Loka) 322,7; starejši mladinci: 1. Kero (Jav.) 125,6, 2. čebekli (Tržič) 132,8 3. Peternelj (Sk. L.) 135,0; mlajši mladinci: 1. Semrov (Jezersko) 136,2, 2. Faganel (Podn.) 148,2, 3. Fulle (Bled) 170,7; mladinke: |i Smolej (Jav.) 157,5, 2. Križaj (T) 296,1. V petek začetek prvenstva S skoki za kombinacijo, ki bodo v petek ob 14,30 na 40-metrekl skakalnici na Gorenji Savi v Kranju, se bo pričel.o letošnje republiško prvenstvo v smučarskih tekih in klasični kombinaciji. Otvoritev prvenstva bo zvečer ob 18. uri. S stadiona v Športnem parku se bodo prvi tekači podali na progo v soboto ob 9. uri. Dopoldne bodo nastopili člani, članice in starejši mladinci. Da bi ustregli željam gledalcev, ki so v tem času na delu, so organizatorji start mlajšim mladincev in mladink določili za popoldne. V nedeljo dopoldne so na sporedu štafetni teki za vse kategorije. Start prvih tekačev bo ob 8.30, popoldne ob 14. uri pa bo zaključek prvenstva z razglasitvijo rezultatov in razdelitvijo nagrad. Kobentar spet prvi Na gorenjskem prvenstvu v tekih, ki je bilo v nedeljo v Gorjah je nastopilo več kot 100 tekmovalcev. Pri članih je bil spet najboljši Jeseničan Kobentar, ki je prepričljivo premagal vse tekmece. Med mladinci so imeli največ uspeha domačini. Rezultati — 61anl: L Kobentar (Jes.) 52:00, 2. Kalan (Gorje) 52:59, (T) 53:36, 5. Peternel (E) 53,52, S. C. Pavčič (E) 53:01, 4. Seljak starejši mladinci: 1. Dornik (Gorje) 39,55, 2. Krišelj (T) 40:54, 3. Mrzlikar (E) 41:26; mlajši mladinci: 1. Jakopič (Gorje) 18:51, 2. Bolčina (Gorje) 19:55, 3. Kalam (Gorje) 20:58; članice: 1. Grilc (Lovrenc) 56:35, 2. Mlatej (Fuži-nar) 59:20; mladinke: 1. Repinc (Bohinj) 23:33; 2. Pšenica (Mojstrana) 24:20. 3024^^^16114470109