Burja
Burja trese našo hruško,      Veje vije, lomi, lomi
vije njene veje —                   in se ne upeha —
ah, lepo je biti burja —         ali slabo, slabo biti
veje in se smeje.                   slamnata je streha.
Burja strehe vse podere, polja vsa prebega — če pa jaz le stol prevrnem, se že očka krega . . .
Srečko Kosovel