Po osmem kongresu slovenskih komunistov Reorganizacija-za akcijo Aktivnost šišenskih komunistov je v tem politično razgibanern obdobju po 8. kongresu ZKS in v zaključnih pripravah na 11. kon-gres ZKJ obeležena z vrsto aktivnosti. Takoj po slovenskem kongresu je komite občinske konference ZK organiziral seminar-je za sekretarje osnovnih organizacij ZK, na katerih smo opredelili najaktualnejše idejno-politične naloge, ki izhajajo iz resolucije 8. kongresa ZKS. Dogovorili smo se, da sleher-na osnovna organizacija ZK do 20. junija ob-ravnava rn izdela kongresne akcijske naloge. • Skladno s tem mora vsaka partijska organizacija dopolniti svoje akcijske progra-me akthmosti, ki morajo vsebovati tudi opre-delitve za izvajanje dopolnitev in sprememb statuta ZKS. Gre za bistyeno novo kvaliteto delovanja članstva ZK, kjer moramo zagoto-viti resničen akcijski pristop. Le-tega pa bo sleherna osnovna organizacija zagotovila s stalnim obvladovanjem samoupravnih in po-litičnih razmer v svojem akolju ter da bo razpolagala z oceno aktivnosti in učinkovi-tosti elanov svoje osnovne organizacije ZK pri uresničevanju začrtanih nalog. • Opredeljeno akcijsko naravnanost pa moramo razviti in utrditi tudi na ravni ob-činske konference ZK. V ta namen je poleg razprav na seminarjih za sekretarje tekla razprava tudi na dveh sejah komiteja občin-ske ikonference in na skupni seji statutarne komisije ter komisije za organiziranost in razvoj ZK pri občinski konferenci ZKS Ljub-Ijana-Šiška. • Komite občinske konference ZK je na podlagi usmeritev 3. seje predsedstva CK ZK Slovenije obravnaval nekatara aktualna idej-nopolitična viprašanja organiziranosti, oblik in metod dela občinske konference ZK ter njenih organov. • Ugotovil je, da je za opravljanje in ure-sničevanje nalog, ki jih mora ZK uresničevati na tej stopnji razvoja, občinska konferenca preštevjlna. Precej je še starega načina dela oz. fo-rumskega dela, to ,pa ne zagotavlja ugodnih razmer za razvijanje demokratičnih odnosov v ZK, kar je pogoj za resnično akcijsko učin-kovitost. Odprava posrednih organov ZK — svetov in komitejev ZK v OZD — je sicer pustila praznino, vendar pa moramo hkrati ugotoviti, da se je akcija občinske konferen-ce in komiteja pogosto ustavljala pri teh or-ganih in ni iprihajala do osnovnih organizacij ZK, kjer tudi ni prišlo do pobude. • V občinski konferenci in njenih orga-nih je del članstva, ki zaradi preobremenje-nosti ne more v celoti iizpolnjevati nalog. Če-prav hkrati ugotavljamo, da je bila razvita samo enostranska komunikacija, medobčin-sko konferenco in osnovno organizacijo ZK, iz katere je član izhajal, vse preredko pa tudi širša. • V komiteju niso bile dovolj natančno razdeljene zadolžitve in naloge, kar je po-vzročilo prenašanje nalog in dolžnosti na profesionalini sestav komiteja. • Na osnovi teh ugotovitev so člani komi-teja sprejeli naslednje usmeritve za izpopol-nitev organkiranosti občinske konference in njenih organov: — nova občinska konferenca naj bi v pri-hodnje štela 50 članov in mora biti dejansko najvišji organ občinske organizacije ZK v ob-čini. Konferenca mora postati življenjsko razgibano telo, ki bo resnično usmerjalo po-litično aktivnost članstva ZK v občinl. člani občinske konference ZKS bodo ne-posredno izvoljeni v osnovnih organizacijah ZK, po ključu in merilih, ki jih bo določila občinska konferenca; — vsak član konference bo odgovarjal za delovanje z določenimi osnovnitni organiza-cijami ZK ter vzpostavljal ustvarjabio demo-kratično komunikacijo med osnovno organi-zacljo ZK in občinsko konferenco. člani ob-činske konference bodo morali v celoti ob-vladovati in poznati politično situacijo v osnovnih organizacijah ZK oz. sredinah, za katere so zadolženi. Clani so odgovorni volje-ni funkcionarji, zato je treba te funkcije gle-dati kot zelo pomembne družbene zadolžitve, člani naj ne bi imeli drugih večjih političnih zadolžitev. Dolžnosti članov občinske konfe-rence so opredeljene v 22. členu, drugi od-stavek statuta ZKS; — komite občinske konference kot poli-tično izvršilni organ naj bi v prlhodnje štel 11 članov. Znotraj komiteja je treba zagoto-viti takšno delitev dela, da bo vsak član od-govarjal za določeno področje. V okviru komiteja mestne konference ZKS Ljubljana je tudi dogovorjeno, da bi za-radi potreb in zaradi uskladitve delovanja z drugimi nivoji ZK imeli v komiteju pet izvr-šilnih sekretarjev za posamezna področja, in sicer: za področje družbenoekonomskih od-nosov, za politični sistem socialističnega sa-moupravljanja in družbenopolitične organi-zacije, za kadrovske zadeve ter za organizira-nost In razvoj ZK, za področje družbenih de-javnosti oz. svobodne menjave dela ter za področje ljudske obrambe in družbene samo-zaščite. Za opravljanje teh funkdj je potrebno Iz-voliti ustrezne kadre, ki lahko te dolžnosti opravljajo tudi neprofesionalno, vsekakor pa nova delitev dela v občinskem komiteju ne bi smela pomeniti pritiska na profesionaliza-cijo partijskih kadrov; — pri občinski konferenci je treba ka-drovsko okrepiti komisije in ustanoviti nove — za politjčni sistem itd. ter oblikovati jedra teh komisij. V razširjene sestave komisij pa je potrebno vključiti vse ustvarjalne sile v občini. Predsedniki komisij naj bi bili člani občinske konference ali komiteja občinske konf erence ZK. • O vsch teh spremembah poteka organi-zirana razprava v osnovnih organizacijah ter v organih in delovnih telesih občinske kon-ference. •.Komite bo z vso pozornostjo in s poli-tičnim posluhom ppravil razigovore s tistimi člani občinske konference in komiteja, ki glede na reorganizacijo ne bodo več člani teh organov. Ob tej prriiki bodo usmerjeni na druga področja delovanja ZK ter v dmge družbenopolitične organizacije in v delegat-ska skupščinska telesa. • Reorganizacija mora biti, upoštevajoč sklep o reorgapizaciji in akcijski načrt, iz-peljana do 25. junija, kajti do konca meseca se bo sestala že občinska konferenca v do-polnjeni sestavi na svoji 5. seji, kjer bodo opravljene dodatne volitve ter sprejet akcij-ski program uresničevanja resolucije 8. 'kon-gresa ZKS in XI. 'kongresa ZKJ. Janez Elikan