Iz tuje čebelarske literature FEROMONI ČEBEL Feromoni za zaznavo prisotnosti matice JANKO BOŽIČ Feromoni matice so najpomembnejši od vseh feromonov v čebelji družini. Vzdržujejo zadružnost in stabilnost v čebelji družini. Pomembnost matice vidimo ob pregledovanju čebelje družine. Matici delavke posvečajo posebno pozornost, obdaja jo stalno spremstvo čebel. V vsakdanji praksi spoznamo pomembnost matice v družini ob njeni nenadni izgubi. Če imamo ob normalni družini brezmatično družino, se le-ta postopno preseli k sosedi. Pogoj za to je, da brezmatična družina nima več zalege. Feromoni matice privlačijo čebele, spodbujajo izletavanje, spodbujajo nego zalege in gradnjo satja, zavirajo vzrejo matic in vplivajo še na mnoge druge aktivnosti v čebelji družini in v življenju čebel. Spremstvo matice omogoča stalen prenos feromonov na druge člane družine, hkrati pa tudi »skrbi« za matico. Čebele v spremstvu matico otipavajo z antenami in ližejo z jezičkom. Večina čebel matico le otipava, le ena desetina pa jo tudi liže po zadku. Čebele posvečajo največjo pozornost zadku matice. Čebele v spremstvu se matici ne upajo povsem približati. Videti je, kot da se je bojijo. Vedenje čebel v spremstvu bi lahko opisali kot konfliktno vedenje. Število spremljevalk se stalno spreminja. Odvisno je od aktivnosti matice, od letnega časa in od starosti matice. Povprečno ima matica okoli osem spremljevalk. Čas zadrževanja v spremstvu je tudi zelo različen. Polovica čebel, ki pride v stik z matico, je v njeni bližini manj kot 30 sekund, tri četrtine čebel pa manj kot eno minuto. Opazovali pa so že čebele, ki niso zapustile spremstva skoraj eno uro. Čas zadrževanja je verjetno odvisen od motivacije za približanje in umik matici. Starost čebel verjetno nima bistvenega vpliva na sestavo spremstva. V spremstvu so čebele, stare nekaj ur, pa tudi čebele, stare do 36 dni, verjetno pa tudi več. Najmanjše zanimanje za matico je v zimskem času, ne glede na njeno zaleganje. Največje zanimanje pa je meseca junija, ko je matica tudi najbolj produktivna. Feromoni se morajo z matice prenesti na čebele. Hlapni feromoni se prenašajo po zraku. Večina feromonov matice pa je nehlapnih, zato je potreben neposreden prenos. Prva možnost je z izmenjavanjem hrane. Čebele stalno izmenjujejo vsebino svojih želodčkov in izločke svojih žlez. Na »zahtevo« čebele sprejemnice druga čebela razpre čeljusti, zložen jeziček rahlo spusti navzdol in naprej in izloči kapljico vsebine želodčka. Pri prenosu tekočine se obe čebeli intenzivno otipavata z antenami. S prenosom tekočine se verjetno prenesejo tisti feromoni matice, ki jih čebela dobi z lizanjem matice. Če tekočina vsebuje več kot 5-10 odstotkov sladkorjev, je feromon neaktiven. Čebele iz spremstva oddajajo in sprejemajo hrano. Na ta način se verjetno prenese le manjši delež feromonov. Drugi, bolj pogosti način, je prenos feromonov z antenami pri medsebojnem otipavanju. To utemeljujejo tudi z dejstvom, da večina čebel matico le otipava. Čebele iz spremstva matice kažejo večjo aktivnost. Feromoni spodbudijo čebele k večji aktivnosti ali pa so bolj aktivne čebele, potencialne spremljevalke matice. Feromoni se ne prenašajop le z matice na čebele, ampak tudi s čebele na čebelo. Seveda se količina feromona pri tem zmanjšuje, to pa privede do neodzivnosti čebel. Da bi zagotovili uspešno delovanje matičnih feromonov, čebelje družine ne smejo biti prevelike. Matice izločajo feromone tudi v času ličinke in v času bube. Feromoni larve so verjetno drugačnega sestava kot feromoni odrasle matice. Matična buba pa verjetno oddaja že prave feromone matice. Dva do tri dni pred izleganjem matice čebele očistijo poklopec matičnika. To kaže na to, da čebele zaznajo prodiranje feromonov matice iz matičnika. Čebele_ razmeroma hitro zaznajo izgubo matice. Že po 30 minutah čebele iščejo matico po panju in začno prašiti na panjskem žrelu. Za tako hiter odgovor čebel je verjetno odgovoren hlapen feromon, ki se prenaša po zraku. Celoten odgovor čebelje družine verjetno sproži le nekaj čebel, ki prve pogrešajo matico. Če čebele spremljevalke izgubijo stik z matico, iščejo po satju njeno sled. Matica na satju vedno pušča sled. To so feromonski izločki enoslojnih žlez na petem členu stopalca na vseh nogah matice. Žleze so iz enoslojne povrhnjice, ki tvori votlinico na stopalcu. Feromon imenujemo sledni ali tarzalni feromon. Najpomembnejši feromoni matice so izločki čeljustne žleze. Zavirajo vzrejo matic in razvoj jajčnikov pri delavkah, verjetno pa prispevajo tudi k vzdrževanju spremstva matice. Čebele reagirajo napadalno samo na čeljustni feromon, vendar ga tudi rade ližejo. Napadalnost lahko povzroči snov iz ekstrakta čeljustne žleze ali pa jo sproži alarm čebel, ki ližejo matični feromon, vzrok zanjo pa je lahko tudi velika koncentracija čeljustnega feromona. To so potrdile tudi raziskave. Za spremstvo matice čeljustna žleza ni bistvenega pomena. Matice, ki so imele operirano čeljustno žlezo, so imele ves čas 11-mesečnega opazovanja normalno spremstvo. Spremstvo matice omogočajo hrbtne žleze zadka, ki so na notranji strani 3., 4. in 5. zadkovega hitinskega obročka. Ta feromon stabilizira spremstvo matice. Za uspešen prenos je potreben neposreden stik. Delavke večkrat otipavajo osnovo obročkov. Feromon hrbtnih žlez naj bi bil odgovor tudi za zaviranje razvoja ovarijev. Od feromonskih žlez je vredno omeniti še Koschevnikovo žlezo. Leži v votlini žela kot tenak sloj žleznih celic. Izločki izredno privlačijo čebele delavke. Drugi učinki niso znani. Kemična sestava matičnih feromonov Prva kemijsko določena snov matičnega feromona je devet oksidekenska kislina ali krajše 9-ODA. Odkrili so jo leta 1 960. Izležena matica ima v čeljustni žlezi le 5 ug, zalegajoča sprašena matica pa ima v čeljustni žlezi od 1 50 do 200 ug 9-ODA. Na površini sprašene matice je okoli 0,25 ug 9-ODA. Ugotovili so, da matica začne z izločanjem 9-ODA skozi izvodilo čeljustne žleze šele tretji dan po rojstvu. Nespra-šena matica izloča največ 9-ODA 16. do 20. dan svojega življenja. 9-ODA je prisotna tudi pri drugih vrstah rodu Apis. Skupaj z 9-ODA je prisotna tudi 9-HDA (devet hidroksidekenska kislina) in 10-HDA (deset hidroksidekenska kislina). Pri delavkah 10-HDA zamenja 9-ODA. Posebnost so kapske čebele (Apis m. capensis), ki imajo v izločkih čeljustne žleze tudi 9-ODA. Značilnost kapskih čebel je, da se matica lahko razvije tudi iz jajčec čebel delavk. 9-ODA združuje čebele. Ta podatek je v nasprotju z dejstvom, da so nesprašene matice brez čeljustnih žlez bolj »zanimive« kot sprašene matice s čeljustnimi žlezami. Količina čeljustnega feromona je verjetno genetsko pogojena. V roju morajo čebele neposredno zaznati matični vonj. Poskusi s čisto 9-ODA niso bili uspešni. Popoln uspeh so dosegli s kombinacijo 9-ODA in 9-HDA, ki je popolnoma nadomestila matico v roju. 9-ODA privlači čebele, 9-HDA pa jih zadržuje. Za samo vzdrževanje roja je pomemben še Nasanov feromon, ki dodatno okrepi čebelji roj. Čista 9-HDA lahko zmanjša začetno oblikovanje roja. V roju lahko matica izloča drugačno sestavo feromona, poleg tega pa verjetno delavke različno zaznavajo feromone v panju kot feromone v roju. Roj se lahko vodi z Nasanovim feromonom. V letečem roju mora biti matica blizu sprednjega dela roja. 9-ODA je dovolj za zaznavo prisotnosti matice. Z Nasanovim feromonom pa čebele vodijo roj na poti in vzdržujejo njegovo združenost. Afriške čebele naredijo med rojenjem vmesne postanke. Večina čebel ob vhodu v novi panj prhuta s krili in izloča Nasanov feromon (praha čebel). Koje matica v panju, čebele še bolj intenzivno prašijo. 9-HDA sproži delovanje Nasanovih žlez pri čebelah. Kako pa pri drugih vrstah rodu Apis? Spremstvo matice je značilno za vse vrste rodu čebel. Pritlikave čebele (Apis flora) imajo šest do deset spremljevalk. Matice ravno tako izločajo 9-ODA. Matice indijske čebele (Apis cerana) imajo v spremstvu le pet do osem čebel. Med matico in čebe-Igmi spremljevalkami je večja vrzel kot pri medonosni čebeli. Čebele ne ližejo matice, pač pa se jo le občasno dotikajo z antenami. Za uspešno komunikacijo prisotnosti matice je 4 mm vrzeli premalo. Nujno je tudi dotikanje z antenami. Pri indijski čebeli se roj oblikuje nad matico. Verjeten vzrok je v prenašanju matičnega feromona znotraj roja. Manj so raziskovali orjaško čebelo (Apis dorsata), kljub temu pa je tudi pri njej kot matični feromon prisotni 9-ODA, ki ima privlačne lastnosti za brezmatični roj. Praktična uporaba Razumevanje komuniciranja o prisotnosti matic v čebelji družini je zlasti pomembno pri menjavi in dodajanju matic čebelji družini. Vsaka matica ima svoj značilen vonj. Zato je neposredno dodajanje matic pogosto zanjo usodno. Čebele zaznajo neznan vonj, zato jo napadejo in v klobčiču zadušijo. Čebelarji običajno uporabljamo različne matičnice, ki omogočajo postopno osvoboditev matice, pri tem pa se zamenja tudi matični vonj. Drugi razlog za neuspeh pri menjavi matice je lahko različna sestava matičnega feromona. Najlažja je menjava enako starih matic ali menjava starejše matice z mlajšo. Pri menjavi med maticama ne sme biti prevelikih razvojnih razlik. Čas brezmatičnosti prav tako povečuje uspešnost dodajanja nove matice. Free in Butler (1958) sta predlagala uporabo mrežaste matičnice, ki omogoča čebelam dotikanje in lizanje matice. Plastična matičnica z dnom iz lepenke, ki jo zadnje čase uporabljajo pri nas, za dodajanje matic ni najprimernejša. Zanimivo dodaja matice čebelar Jalen iz Žirovnice. Iz papirnatega robčka in voska naredi umetni matičnikza matico. Tulec na enem koncu zapre in naredi štiri luknjice, skozi katere lahko kasneje čebele porinejo svoje jezičke. V tulec vstavi matico, ga zapre še na drugem koncu, namoči del z odprtinami v med in ga vstavi v brezmatično družino. Več o tem postopku vam lahko pove vzre-jevalec Jalen. Postopek je zanimiv, saj je podoben izleganju matice. Morda zadostuje za uspešen sprejem le lizanje čeljustnega feromona. Le-ta povzroča pri čebelah, zlasti v večjih količinah, napadalnost. Večje količine pa lahko nastanejo tudi za- radi vznemirjenja matice v času dodajanja. V nadaljevanju si bomo ogledali zavirajoče in spodbujajoče učinke matičnih feromonov na čebeljo družino. ČEBELJE PAŠE NA OLJNICAH - SR HRVAŠKA Naslov kombinata ha Oseba zadolžena za čebelarje v kombinatu Oseba zadolžena za čebelarje v ČD 1. IPK Osijek RO Poljoprivreda 54540 Donji Miholjac 200 ing. Miladinovič Stojan tel.: 054/791-226 2. RO AGROMA Magdalenovac 54540 Donji Miholjac 200 ing. Dražkovič tel.: 054/797-114 3. IPK Osijek RO Ratarstvo 54500 NAŠICE 370 ing. Katič Ouro tel.: 0560/13-335 Tomljanovič Milan tel.: 0560/14-243 4. RO PZK Varaždinka OOUR Poljoprivreda Optujska 1 54 42000 VARAŽDIN 130 5. PIK Virovitica OOUR Gradina Lj. Gaja 16 4341 1 GRADINA 650 ing. Šivalič tel.: 046/721-144 (obč. kmet. inšp.) Miholovič Stevo tel.: 046/721-906 6. Agroposavje Sl. Kolara 7 41410 Velika Gorica 460 Zaprešiči: ing. Petošič Biserka tel.: 041/700-545 Velika Gorica: ing. Soldo Tadija tel.: 041/713-120 7. Posavka 44000 SISAK 450 ing. Palčič Franko tel.: 044/405-555 8. Moslavka PRO Kutina Trg. N.BJuga 16 41320 KUTINA 561 Kutina: 045/21-993 ing. Novačič Ivan Potok: 045/79-479 ing. Trbušič Ivan ing. Vraneševič Jagica tel.: 045/22-740 (obč. kmet. inšp.) 9. Poljoprivreda 42230 LUDBREG 100 ing. Fučkar Marjo tel.: 042/661-941 Namjestnik 10. PIK Belje RO Karanac R. naselje 7 54315 KARAVANAC 180 ing. Drača Danko tel.: 054/771-145 ČD Karanac dr. Laktič Žarko 054/41-722 11. PIK Virovitica Antunovac 20 43400 VIROVITICA 200 ing. Koletič Mirko tel.: 046/721-011 12. PIK Virovitica 200 ing. Čučuk Miroslav OOUR Lukač tel. 046/723-193 43406 LUKAČ