POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Harotntna v Jugoslaviji znaša mesečne Din 10.—. v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravai Maribor. Ruške cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana. De* lovska zbornice — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda Din 1.—, maU oglasi. M slutijo v socialne namene delavstva In nameščencem, vsaka beseda Din 0-50 Žtev. 100 t Maribor, sobota, dne 31. avgusta 1940 t Leto XV Nepresl ani letalski napadi Angleži o ciljih svojih letalskih napadov na Nemčijo Irska — vrata v Anglijo Švicarski dnevnik »Thurgauer Arbeiterzei-tung« piše: Edini član Britanske zveze, ki v nasprotju z vsemi drugimi z Nemčijo ni v vojni ter je še vedno nevtralen je Irska. Vlada Irske sicer zatrjuje, da se bo Irska bojevito- zoperstavila vsaki tuji invaziji in se borila do že dobro znane »zadnje kaplje krvi«. Pri tem pa je treba omeniti, da ima Irska neznatno kopno armado ter še neznatnejše letalstvo, njena mornarica praktično pravzapravi ne obstoja. Razumljivo je torej, da vse to Angliji dela- skrbi, Posebno še, ker je nemški poslanik v Dublinu, dr. Hempel, zadnje čase povečal svoje osebje za 60 ljudiu Leta 1916 so poskušali irski nacionalisti z juga dežele izvesti z nemško pomočjo upor Proti Angliji. Izklicana je bila irska republika, ki je pa kmalu končala. Upornike so postrelili, med njimi tudi sira Rogerja Casenenta, ki je v podmornici prišel iz Nemčije, da bi vodil irski upor proti Angliji. Uporniki so postali znani pod imenom »Sinn Fein«, kar v keltščini pomeni »mi sami«. Po vojni so pričeli pristaši »sinn fein« z državljansko vojno, napadli britansko ekspedicijsko armado ter delali nasilje civilnemu prebivalstvu; požganih je bilo tudi mnogo zasebnih hiš, 73 članov »sinn feina« v angleškem parlamentu je odstopilo in stvo-rilo v Dublinu narodno skupščino, dail Eireann imenovano. Šele leta 1922 je nastalo znosno razmerje, ko je bila sklenjena angleško-irska Pogodba med londonsko vlado in irskim parlamentom. Stvorila se je irska svobodna država, ki je znana pod imenom Eire in tvori samostojen britanski dominion. Eire zavzema le južni del Irske, dočim je Severna Irska sestavni del Združene kraljevine. Samostojna Irska država, katere ministrski Predsednik je že osem let De Valera, šteje tri milijone -prebivalcev. Uradna deželna jezika sta irščina in angleščina. Ustava imenuje deželo »suvereno, neodvisno, demokratično, katoliško državo«. Državna zastava je zeleno-belo-oranžna. Parlament tvorita »dail Eireann« (spodnji dom) in seanad (senat). V parlamentu sta dve glavni stranki »fianna fail« de Valere in »firme gail«, ki ji predseduje Cosgrave. Dobro organizirana delavska stranka ni mnogoštevilna. Do sem bi bilo vse v redu in opravka ima-61° torej z malo meščansko demokratsko državo. Stvar pa ima- težave v tem, da obstoja v državi majhna skupina republikancev, ki hoče vzpostaviti republiko iz leta 1916 in ki pravi, da sedanja angleško-irska pogodba iz leta 1922 ne velja. Kaj je ta stranka in kaj hoče? V prvi vrsti je treba poudariti, da ta stranka deluje ilegalno. O sebi trdi, da je armada irske republike iz leta 1916 in hoče, da bi bilo šest se-verno-irski-h provinc tudi priključenih svobodni Irski. Pripadniki te organizacije, IRA imenovane — angleške statistike pravijo, da jih je deset tisoč — imajo le tajne sestanke. Vodstvo tvori vrhovni armadni svet. Od leta 1938 je delovanje te organizacije v tem, da prireji bombne atentate na London in druga angleška mesta. Vsi- poskusi delovanje IRE onemogočiti, so ostali do sedaj brezuspešni. Zato ni čudno, če Angleži skušajo danes temeljito rešiti irsko vprašanje. Bivši angleški vojni minister Leslie Hoare-Belisha je pred kratkim izjavil v parlamentu: »Nemško zmago lahko prepreči le vzajemna politika z Irsko. Če sovražnik vdre na Irsko in jo zasede, nam zaipre vrata.« Angleški odgovorni krogi bi bili pripravljeni žrtvovati za ceno skupne angleško-irske obrambe britskega otočja severno-irske province. Vprašanje pa je, če bi bilo skoro 1 in pol milijona Prebivalcev severne Irske pripravljenih priti v svobodno Irsko državo. Angleške statistike namreč pravijo, da- je tri četrtine prebivalstva severne Irske anglofilna in noče 2družitve s svobodno Irsko, le v grofijah Eer-managh in Tyrone da živijo irske manjšine, žele v irsko svobodno državo-. Bati se bi bilo, da bi se prebivalstvo v ostalih severno- Reuter poročaj Angleška vlada ima točno izdelan načrt vseh onih važnih industrijskih in vojaških objektov v Nemčiji, katere je treba bombardirati in razrušiti. Ta načrt se izvaja dosledno in je v Berlinu z okolico le neznaten odstotek teh objektov, ki bodo stalno bombardirani. Bombardiranja se vrše noč za nočjo. Doslej j-e' bilo porušenih že 165 objektov, ki so vsebovani v tem seznamu. Nemški napadi na Anglijo Reuter poroča, da se nemški napadi na Anglijo vrše stalno vsak dan in tudi ponoči. Letala napadajo, ali v manjših skupinah, ali pa tudi posamezno. Zato so tudi alarmni znaki v mestih bolj pogosti. Tako je trajal alarm v Londonu skoro nepretrgano od zjutraj pa do mraka. Nemška letala so metala bombe, med njimi skoro samo- zažigalne. Zažganih je bilo nekaj hiš, zadeti pa niso bili važni vojaški objekti. Med civilnim prebivalstvom j-e nekaj žrtev. Dne 28. t. m. je bilo sestreljenih nad Anglijo 28 nemških letal, angleških pa je bilo sestreljenih 14. Dne 29. avgusta je bilo sestreljenih 9 nemških in 3 angleška lovska letala. Večina angleških pilotov se je rešila s padobrani. Neviden lak Angleška letala so sedaj prevlečena z nekim lakom, ki napravi letalo ne- vidno, čeprav ga žarometi vlove s svojimi žarki. Nemški bombniki nad Londonom (DNB) Dne 29, avgusta so nemški bombniki -ponovno napadli London in razdejali neko letališče na severnem, delu Londona. Zgorele se tri lope za letala, ki so bile polne letal. V zračnem boju je bilo sestreljenih 41 angleških letal, dočim so oni izgubili samo 15. Angleži so brez večjega uspeha bombardirali Berlin. Izbruhnilo je nekaj manjših požarov in je bilo 15 mrtvih in 28 ranjenih. Nad Berlinom so sestrelili eno letalo. Boji med Italijo In Anglijo Z bojišč v Afriki ni posebnih novic. Italijani javljajo, da so zasedli angleško utrdbo Polignac v bližini Rudolfovega jezera. Angleži pa so napadli italijansko postojanko pri Abardeu. Italijani javljajo, d a je bil angleški napad odbit. Predsednik francoskega narodnega odbora v Londonu, general de Gaulle, je javil, da sta se priključila temu odboru in sklenili nadaljevati vojno na strani Anglije tudi francoska kolonija v nanjim ministrom Csakyjem in romunskim zunanjim ministrom Manoilescom, ki se tičejo rešitve spornih vprašanj med Romunijo in Madžarsko glede odstopa Transsilvanije. Ti posveti pa ne bodo odločilnega značaja in zlasti ne bo izrečena razsodba v tem sporu, kakor so nekateri napovedali, češ, da bosta nemški in italijanski zunanji minister odločila na enak način, kot sta odločila v sporu med Slovaško in Madžarsko. Skoro gotovo pa se bodo pogajanja med obema državama nadaljevala na Dunaju, ker sta tja prispeli celotni delegaciji obeh držav, ki sta že vodili pogajanja v Turn Severinu. Kako sodijo o teh razgovorih v Londonu? V Londonu komentirajo dunajski sestanek in pravijo, da je čudno, da se tako kot doslej vsa pogajanja o balkanskih zadevah, vrše tudi ta brez sodelovanja SSSR. Reuter pravi, da dokler bo trajala vojna z Anglijo, bo Nemčija plačala vsako ceno, samo da se ohrani mir na jugovzhodu. irskih grofijah upiralo, združitvi in bi tako prišla angleška vlada iz dežja, pod kap. Kljub teinu, da sta se angleška in irska vlada sporazumeli, kaj storiti v slučaju invazije, je Irska za Anglijo še vedno trd oreh. Italijani so napadli z letali angleška oporišča v Aleksandriji in v Port Sai-du (vhod v Sueški prekop). Angleži pa so metali bombe na italijanska letalska oporišča v Libiji in Abesiniji. ekvatorijalni Afriki in -pa bivša nemška kolonija in sedaj francosko mandatno ozemlje Kamerun. Vsa uprava v teli kolonijah je bila postavljena pod vojaško nadzorstvo. Dne 29. avgusta je bil v Bukarešti nenadoma sklican kronski svet, na katerega sta bila pozvana tudi zastopnika opozicije predsednik Kmečke stranke Maniu in Barani. Predmet razprav je bil dunajski sestanek. Izdani so bili V Zedinjenih državah se pripravljajo na vojno obrambo. Senat je v sredo ponoči odobril zakon o uredbi obvezne vojaške službe z 58 glasovi proti 31. V vojaško obveznost bodo spadali vsi moški od 21. do 30. leta. Zakon pooblašča predsednika, da obveznike vpokliče v vojaško službo. Ni dvoma, da bo zakon odobrila tudi reprezentačna zbornica, na kar se bo pričel izvajati. Zedinjene države bodo imele po tem zakonu 12 milijonov vojaških obveznikov. Vpoklicanih bo pa le tri in pol milijona v prihodnjih petih letih. Senat je na tej seji sprejel še drugi predlog, ki pooblašča predsednika, da sme v nujni potrebi mobilizirati tudi v mirnem času ameriško industrijo za o-brambne namene. Ta predlog je senat odobril z 69 glasovi proti 16. Predloge, ki so imeli namen zavlačevati pripravo za vojno, je senat odklonil, kar se smatra za poraz nasprotnikov intervencije Zedinjenih držav v ' vojni. novi ukrepi, ker napetost med Romunijo in Madžarsko še ni popustila. Romunija in SSSR Romunskega zunanjega ministra Ga-fenca je sprejel ruski komisar za zunanje zadeve Molotov in mu je izjavil, da so odnošaji med SSSR in Romunijo sedaj dokončno urejeni in da se Romunija ni treba nadejati nikakih presenečenj od strani SSSR. Obmejni spopadi Dne 27. avgusta je prišlo na meji med Romunijo in Madžarsko do obmejnega spopada. Romunske čete so prekoračile mejo na nekem odseku in pognale Madžare v beg. Kmalu nato so se Madžari zbrali v večjem številu in so po daljšem boju prisilili Romune k umiku. Istega dne je neko romunsko letalo napadlo v zraku nek madžarski bombnik in ga s streli tako poškodovalo, da je moral pristati v Debrecinu. Iz Bukarešte javljajo, da so madžarska letala večkrat preletela romunsko mejo daleč v notranjost države. Ker teh kršitev ni hotelo biti konca, so se romunske vojaške oblasti odločile, da tem poletom s silo napravijo kraj. Ti spopadi so ustvarili med obema državama silno napetost, ki jo skušata Nemčija in Italija na vsak način ublažiti. Roosevelt je podpisal še dva' zakona. Pooblastilni zakon, da sme vpoklicati 400.000 mož nacionalne garde za o-brambo zapadne poloble in da smejo ameriške ladje odpluti v Evropo po otroke, ki iščejo zavetja pred vojno v Ameriki. Novi vojni krediti v Zedinjenih državah Ameriški senat je odobril nove vojne kredite v znesku 5 milijard 350 milijonov dolarjev. Kredit bodo porabili predvsem za zgradbo 200 najmodernejših vojnih, ladij in 1.3.000 letal. Pred volitvami predsednika Republikanski in demokratski predsedniški kandidat, Willkie in Roosevelt imata enak zunanje politični program. Volitve bodo torej bolj osebnega značaja. Verjetno je, da zmaga Roosevelt pri volitvah z večino, mogoče pa tudi nasprotno. Volilni boj bo potemtakem bolj formalen. Nove francoske kolonije na strani Anglije Francoska ekvatorijalna Afrika in mandatna kolonija Kamerun Poostrenje spora med Madžarsko In Romunijo Spopadi na meji — konferena na Dunaju. Na Dunaju se vrse posvetovanja j Kronski SVet V Romuniji nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana z madžarskim zu- 12 milijonov vojakov v Zedinjenih driavah Vojaška obveznost v Zedinjenih državah. Kako drag bo naš vsakdanji kruh Ker je bila povišana pšenici cena od din 250 na din 300 za 100 kg. Kakor znano, je vlada na svoji ssji v Zagrebu, na kateri je sklepala o nujnih gospodarskih reformah in zagotovit- vi prehrane prebivalstva, poviša odkupno ceno pšenici od din 250 na din 300 za 100 kg od 9. septembra dalje. Posledica tega povišanja cene pšenici bo povišanje cene pšenični moki, ki bo znašala pri nas okrog din 7.50 v predaji na debelo in din 8.50 v prodaji na drobno. Krušna moka, iz katere se bo pekel takozvani »narodni kruh«, bo stala v prodaji na debelo din 4.25, v prodaji na drobno pa, po kraju v katerem se bo prodajala, din 4.50 do din 4.75. Ker je s to uredbo odpravljena sedanja maksimalna cena pšenici, se je pšenična moka podražila tako zelo, da so sklenili peki v Ljubljani in v Mariboru, ca bodo povišali ceno kruhu od din 5.40 na din din 7 oz. din 7.50. Vsakdanji kruh se je torej podražil v teku enega tedna za cela dva dinarja pri kilogramu. Črn kruh pa bodo baje peki prodajali zaenkrat samo po din 0.50 za kg dražje kot doslej. Cena pšenici na Hrvatskera Vlada je odredila nakupno ceno pšenici z din 300 za 100 kg. »Hrvatski dnevnik« pa poroča iz Rume, da se je na tamošnjem tržišču pojavila prva pšenica nove žetve, za katero so zahtevali kmetje samo din 350 za 100 kg. Trgovci in mlinarji so jo plačevali po din 310 do din 320. Na dlani leži, do bo moka iz te pšenice še veliko dražja, kot pa se je prvotno domnevalo, na podlagi cene pšenici, ki jo je določila vlada. Tu ne pomaga nobeno drugo sredstvo, kot rekvizicija, zaplemba vseh zalog pšenice, določitev maksimalne cene in za kršitelje kazen robije od 10 let naprej ter zaplemba (premoženja, potem bi bil kmalu red v državi in najbrž bi bilo konec tudi draginji. D&ma Ui pa weks> Japonci in Rusi so se sporazumeli glede meje med Mandžukuojem in Zunanjo Mongolijo. Leto dni je od tega, odkar je prišlo do krvavih spopadov med Japonci in Rusi pri Nomonhanu, na meji med SSSR in Mandžukuojem. Izgledalo je, da se bo iz tega izcimila vojna. Toda Japonska je zapletena v vojno s Kitajsko in zato je že tedaj morala neko. je, za Indokino, Nizozemsko Indijo itd. ter pri tem trčila na Zedinjene države, je obmejna vprašanja v severnem delu Azije pustila v nemar in tako sklenila pretekli teden s SSSR dogovor, ki pomeni likvidacijo obmejnih sporov med obema državama na meji Zunanje Mon- liko popuščati. Odkar pa se je začela j golije, ki je 'pod protektoratom SSSR. zanimati za vprašanja južnega dela Azi-1 \ f? 4/* 1 ^ SSSR dobi Var Savo? Nemčija petrolejske vrelce? Iz Londona ,poroča Ass. Press, da je Rusija predlagala Nemčiji izpremembo meje na Poljskem, da bi tudi Varšava pripadla Rusiji, kakor ji je pripadala pred letom 1914. Nemčija bi na predlog pristala, če ji Rusija odstopi petrolejske vrelce v Galiciji. Treba pa je še počakati na uradno potrditev te vesti. Molže. »Slovenca« smo zadnjič pozvali, da naj ne ponatiskuje iz našega lista samo gotovih vesti, kot je bila n. pr. vest o prepovedi u-stanovitve društva prijateljev Sovjetske zveze, ampak tudi druge, ki bi bile važne za či-tatelje »Slovenca« in ki jih le ti, spričo prepovedi čitanja »brezverskih listov« sicer ne zvedo. Pred nedavnim časom smo rekli »Slovencu«, da naj pove, kako si zamišlja korporativno ureditev Slovenije, t. j. koliko zastopnikov v korporativni zbornici bi priznal kmetom, industrijcem, advokatom, duhovnikom, obrtnikom in drugim »stanovom«, ki bi bili po njegovem mnenju upravičeni do takega zastopstva — ter končno delavcem, katerim s lako vnemo priporoča korporativni sistem, kot rešitev; odgovora ni bilo. Naši čitatelji so lahko prepričani, da bo »Slovenec« tudi na ta naš poziv molčal, bo pa še naprej priporočal korporativni sistem. Zakaj? Pri »Slovencu« vedo, da bi številke o sestavu korporativnega zastopstva namah ustvarile jasnost o namerah pristašev korporativnega sistema. Petletka ruskih mest. Moskovska »Iz-vdestija« poročajo o sklepu »Zveze gorodskih (mestnili) uprav« za izvedbo petletke v ruskih mestih. Vsaka občina, ki ima nad 6 tisoč prebivalcev, je dolžna v tej petletki uresničiti najnujnejše zahteve modernizacije mest, med katere spadajo zlasti: kanalizacija, 'tlakovanje ulic in okolice, ureditev mestnega parka s prostorom »Oddiha in zabave«, zgradba ljudskega kulturnega doma s čitalnico', knjižnico, predavalnico in gledališko dvorano; v mestih z nad 20.000 prebivalci: zgradba gledališča, postavitev doma za oskrbo bolnih z, ambulanco; v mestih z nad 100.000 prebivalci: postavitev bolnišnice s paviljonom za bolnike z nalezljivimi boleznimi, zgradba 'telovadnice, igrališča in kopališča za mladino, ureditev krajevne radiostanice in poslopja za kinematograf. V nadaljnjih petih letifi je treba izvesti regulacijo krajevnih vodnih strug, zgraditi dom za ostarele občane in športni stadion; v krajih z nad 200.000 prebivalci: zgradba osrednje tržnice in klavnice, prostor za potovalne muzeje in razstave ter moderni mestni hoteli. Vse te stavbe bodo zidane iz občinskih sredstev, deloma tudi s pomočjo okoliških občin ter istočasno z izrabo delovne dolžnosti vsega prebivalstva. Za šolska iposlopja, urade, žitna skladišča, ceste skozi občine, elektrarne in električno omrežje morajo skrbeti skupno Avtonomne zveze republik ali država. Davščine in 'socialna šibki. V zadnjem ia:>u vse prekipeva socialne čutečnosti. Prsnizke mezde se pa po realni vrednosti manjšajo. Delavci in nameščenci-, ki dokazano nimajo eksistenčnega minimuma, pa morajo plačevati visoke indirektne davščine, da jih beda še bolj tare. Indirektne davščine so one, o katerih socialno čuteči ljudje ne govore. Za- primer navajamo Ljubljano, ki plačuje nad 20 milijonov trošarinskega davka. Teh davkoplačevalcev ni v registrih ............. . . ...ti; Zakaj je bila povišana cena pšenici za din 50? »Slovenec« piše, da je bila povišana cena pšenici za din 50 pri 100 kg radi tega, ker kmeti in trgovci niso hoteli po stari ceni dati pšenico na trg, ampak so jo lepo držali doma. — Tako-le pravi »Slovenec«: »Toda če hočemo danes priti do blaga, ne zadostujejo samo kazenski ukrepi, grožnje z občutnimi kaznimi, temveč je bilo potrebno dati proizvodniku tudi gospodarski račun, da pride s svojim blagom na trg.« — To ni čisto točno, kajti ako bi bil naredbodajalec prepričati, da bodo sedaj, ko je določena višja cena pšenici, kmetje in trgovci prišli s svojim blagom na trg, uredba ne bi imela določbe o prisilnem odkupu, t. j. da bo oblast pšenico lahko zaplenila, ako kmet oz. 'trgovec in prekupčevalec ne bo hotel z njo na dan. Kako pišejo Italijani o našem novem ministru javnih del. Za ministra javnih del je bil imenovan državni svetnik Danilo Vulovič. O njem piše italijanski »11 Piccolo«, da je to imenovanje zelo značilno, ker se je izvršilo neposredno po seji \ jlade v Zagrebu in v zvezi z napovedanimi reformami. Vulovič je bil vedno mišljenja, da je treba poglobiti poglede, s katerimi se je svoj čas gledalo na fašistični korporativizem.. On je poznan v Jugoslaviji kot človek, ki se je posvetil nauku o korporativizmu in fašizmu. Kot urednik lista »XX. vijek« je zastopal naziranje, da Jugoslavija usmeri svAio gospodarsko in socijalno tvorbo po fašističnem vzorcu. Vulovič je bil tudi odposlanec Jugoslavije na kongresu »Volta« v Afriki, ob kateri priliki je imel zelo zanimivo predavanje o pravici Italije na kolonizacijo Afrike. Kakor vidimo, je novo imenovani g. minister poznan pri nas, kot tudi eri naših sosedih. V ljubljanski Delavski zbornici so sedaj v upravi sami taki ljudje, od katerih večina po statutih zbornice ne morejo biti niti člani zbornice, kaj šele njeni upravitelji. G. minister za socijalno politiko, ki je na to opozorjen, se bo gotovo pobližje zanimal za- to zadevo. Za nauke dovzeten. Pred več meseci, ob priliki neke preosnove naše vlade, smo v našem listu objavili, da je bil ta in ta imenovan za ministra brez listnice. Radi tega se je »Slovenec« silno razburil, dejal je, da je uporabljanje izraza »brez listnice« žaljivo in zato nedopustno. Na te očitke smo mu takrat takoj odgovorili in ga podučili, da je v zmoti. Ta naš poduk le ni bil brez uspeha. Ko se je te dni izvršila sprememba v vladi, je »Slovenec« z velikimi črkami objavil vest, da je g. dr. Krek odstopil kot minister za javna dela in postal minister brez listnice. Nas samo veseli, da je »Slovenec« tako dovzeten za- naše nauke. Predvojni dolgovi Jugoslavije v Nemčiji. — Nemška in jugoslovanska komisija za ureditev plačila predvojnih dolgov Jugoslavije v Nemčiji sta zaključili svoje delo in sta rešili okrog 50 spornih finančnih vprašanj. • Nemščina namesto francoščine se bo podu-čevala odslej 'na klasičnih gimnazijah po^enši od 1. razreda dalje, na realnih gimnazijah pa takoj letos v 1., 2. in 3. razredu. Francoščina se bo podučevala kot doslej nemščina šele v 3. razredu. Na 3. realni gimnaziji in ženski realni gimnaziji v Ljubljani, na 2. reali:i gimnaziji v Mariboru in na 2. realni gimnaziji, v Celju se bo -namesto francoščine podučevala italijanščina, počenši od 3. razreda dalje. Starši naj ne kupujejo knjig, predno ne bodo učenci v šoli zvedeli kakšne knjige bodo predpisane. Izvoz svinj v inozemstvo se ja ustavil, ker je cena našim svinjam doma mnogo višja, kot pa jo nudita Italija in Nemčija. Že v juliju smo izvozili samo okrog 16.000 svinj, do-čim lansko leto ob istem času preko 37.000. -- ............. • ' - ..... i t \ t Velenakupna in prodajna zadruga srbskih gospodarskih zadrug. V Cačku so predstavniki 500 kmečkih zadrug osnovali velenakupno in prodajno zadrugo. Koliko brezposelnih dobi zaposlitev potom Borze dela? »Hrvatski dnevnik« ugotavlja, da niti 10 odstotkov brezposelnih ne dobi zaposlitve potom Borze dela vi Zagrebu. Stavka 400 delavcev, ki delajo takozvani zagorski vodovod od Mi-dena do Danila. Zahtevajo din 5 urne mezde. Spor pri gradnji vodovoda. Kmetje >z vasi Brnjice in Goriša v Dalmaciji, blizu Šibenika, so gradili vodovod. Sedaj so se med . eboj sprli. Bm.jičani so do sedaj kopali jarke, Gc-rišanci pa sedaj zahtevajo, da se jim prepusti polaganje cevi in gradnja nasipa. Dasi gre samo za 200 metrovi vodovodne napeljave, je spor zavzel tako ostrino, da so morali ustaviti dela, sicer bi se bili graditelji pobili med seboj. Tak spor ipri gradnji vodovoda je menda res edinstven. Dobro da je vodovodna napeljava tako kratka. Ako bi bila daljša, kdo ve, ako bi bil tak vodbvod sploh kdaj zgrajen. Vzroka letalske nesreče na Velebitu, pri kateri je zgubilo življenje 11 ljudi, niso- mogli ugotoviti, ker so vsi aparati, iz katerih bi se dalo kaj ra-zbrati, razbiti. Pravijo pa, da je tisti dan vladalo v vsej srednji Evropi tako slabo vreme, da ponekod potniška letala .'•ploh niso odletela. Romunsko letalo, ki se je naslednjega dne razbilo pri Aradu, je tisti dan letelo iz Benetk in je nad našo- državo tudi zašlo v vihar, kateri- je raztreščil letalo »Ae-roputa«, pa se je srečno izmotalo iz njegovega objema. Tudi milijonarji se bodejo z noži. V Vrnjački Banji je večkratni milijonar Radenko Colič zabodel z nožem v trebuh mesarja Dragoslava Višnjiča. Z Višnjiče-m sta popivala in se pri tem nekaj sprla. Milijonar je zgrabil svoj žepni nož in odprl mesarju čreva. Mesar ie umrl, milijonar pa je zaprt. Milijoni- še ne napravijo človeka. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da Isto nemudoma poravnalo, ker le na ta način bomo v stanu, naš Ust vzdrževati In ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so na* ročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo In lita porabijo prihodnjič. — Uprava. Zane Grey: 143 Mož iz ^ozda »Tom!« je zavpila Bo. »Nima nobenega smisla kričati za njim, če se mora nekaj zgoditi«, je rekel Roy. »Zdelo se mi je, kakor da je prišel v stik z rdečim vinom.« »Pil je!? O, zdaj mi je vse jasno! .. . Neli, niti enkrat — niti enkrat se me ni dotaknil!« Prvič v svojem življenju ni hotela Helen svoje sestre tolažiti. Silen utrip njenega srca jo je z naglimi, opotekajočimi se koraki gnal proti Daleju. On je šel po stezi z obotavljajočimi se koraki, »Dale — oh — prosim, ostanite!« je vzkliknila čisto tiho. Obstal je, kakor da je nenadno zadel ob oviro. Ko se je okrenil, je bila Helen že čisto pri njem. Večerni mrak se je že boril s popolno temo pod drevesi breskev, vendar je še mogla razločiti njegov obraz in njegove ostre, plameneče oči. »Jaz — jaz se vam še nisem zahvalila — da ste mi zopet vrnili Bo«, je šepetala. »Neli, pustite to«, je rekel presenečen. »Če pa že mora biti — potem pa malo pozneje. Zdaj moram cowboya dohiteti.« »Ne. Takoj zdaj se vam hočem zahvaliti«, je šepetala in stopila nekoliko tesneje k njemu ter dvignila roke, da bi mu jih položila okrog vratu. To dejanje naj bi bilo za njo kazen za tistokrat, ko je enako storila. Vendar mu s tem lahko tudi izrazi svojo hvaležnost. A čudno, njene roke se niso dvignile višje kakor do njegovih prsi, ker so trepetaje iskale in se končno oprijele roba njegovega usnjenega jopiča. Čutila je, kako so se mu prsi burno dvigale. »Jaz — jaz se vam zahvaljujem — od vsega srca«, je mehko rekla. »Dolgujem vam — za sebe in za Bo —• več, kakor vam morem povrniti.« »Neli, saj sem vaš prijatelj«, je odvrnil z naglico. »Ne govorite o povrnitvi. Pustite me zdaj da grem. Jaz moram za Las Vegasom.« »Čemu?« TRBOVLJE Ne da mu miru. »Slovenec« se zelo zanima ‘za občinsko gospodarstvo naše občine. Ko bi s tako vnemo razpravljal o občinskih gospodarstvih tistih številnih občin, ki jih šteje kct svoje, bi moral natisniti vsak dan vsaj po enp prilogo. Toda očitno ga gospodarstvo v tistih občinah ne zanima. Na naš zadnji odgovor pravi, da- ni nič dokazal in nič pojasnil, tako ■da je vsak potrjen v mnenju, da občina res 'razmetava občinski denar. Saj smo rekli, da so občinskega bika res pripeljali v luksuzni limuzini v občino in da bodo s 'to limuzino prepeljali sedaj »Slovenčevega« informatorja na opazovalnico na Studencu. To bo sicer vovo razmetavanje denarja, toda- ker gre za »Slovenčevega« informatorja, upajmo, da nam »Slovenec« tega ne bo očital. PTUJ Premestitev nad vse agilnega s. Gabriela od tukajšnje poslovalnice OUZD v Maribor je izzvala- med tukajšnjim delavstvom veliko iz-nenadenje. K odhodnici so se v torek zvečer v gostilni Š. zbrali sodelavci, številni prijatelji in znanci, ki so mu za spomin poklonili lepo knjigo, s. Gabrielov! pa krasen šopek. Pravilno ie naglašal s. Š„ da s s. Gabrielom' izgubi Ptujsko delavstvo najboljšega sodruga in neumornega delavca, ki je posvetil vse sile interesom delavskega razreda in bo tudi na novem službenem mestu ostal zvest socializmu. V nadi, da se s. G. prej ali1 slej spet povrne med nas, mu kličemo: Družnost! Kaj bo... se s strahom vprašuje delavstvo, ki naj plačuje z bornim zaslužkom življenjske potrebščine vedno dražje in dražje. Tako stane fina moka že din 7, koruzni zdrob, ki ga pa ni dobiti, din 4.50, olje 1 din 26, meso din 16, drva meter din 140. Svoječasno po banski upravi določena cena kruhu ne drži več in se prodaja: črn kruh kg že po din 5.30 do din 6, kar je baš za 2 din dražje kot v Zagrebu! — Konsumenti upravičeno prosijo zaščite! JESENICE Draginja narašča vsak dan bolj. ^ele vrste ‘blaga ni dobiti. Delovno ljudstvo, ki se mu niso mezde nič povišale, ali onemu pri K1D samo delno, je obupano. Bliža se spet šolski •čas, ko bo treba dati' stotine dinarjev za šolske potrebščine, bliža se zima in drv m dobiti, ali pa spet samo po ceni. ki je skoro 75 odst. višja, kakor je bila pred letom dni. Ni dobiti moke — ali pa zelo drago —, ni dobiti masti, ni dobiti riža, salata je pa šla letos večinoma 'v cvetje, ker je brez olja niti pojesti ni bilo mogoče. Še za denar ne dobiš koruzne moke In idila koruznih žgancev, ali polente s kavo, ki je bila mnogokrat večerja delavske družine, je prešla. Tudi sladkorja ni dovolj in ljudje si niso mogli vkuhati stvari za zimo. In kdo je temu kriv? ' •- ' :r - •. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne) velefilm »Tragedija Šanghaja« s slavnim ruskim igralcem Ir.kišinJvim v •glavni vlogi. Med dodatki domač vojni kulturni film »Pionirji obrambe našega neba« ter 'najnovejši zvočni tednik. — Sledi za praznik »Nevidni sovražnik« (»Izgubljena patrola«). RUŠE Zadnja predstava »Matije Gubca« bo v soboto, dne 31. avgusta ob 20. uri, v slučaju dežja pa v nedeljo, dne 1. septembra ob 20. uri. Cene znižane! MARIBOR Znatno podraženje kruha Veliko število nemških novinarjev — okrog 20 — se je zbralo v Zagrebu ob priliki1 jubilejne seje naše vlade. •. : k, u Vvt V 1 -• > ' • ,A • Gpt * Men- da doslej še ni bilo seje vlade, za katero bi bilo vladalo med' inozemskimi časnikarji tako veliko zanimanje. Mariborski pekovski mojstri so na zborovanju v sredo, dne 28. t. m. sklenili sledeče povišanje krušnih cen: beli kruh bo odslej stal din 6.50, polbeli din 5.50, črni din 5 za kg. Potemtakem se dobijo odslej štruce belega kruha, ki tehtajo 62 dkg, polbelega 73 dkg in črnega- 80 dkg po din 4. Pekovski mojstri na-glašajo, da so bili k temu povišanju krušnih cen prisiljeni radi silno visokih cen moki, ki je vrhu tega ni lahko dobiti. S tem v zvezi na-glašajo, da je povišanje cen kruhu le začasno. — S stališča pekovskih mojstrov je povišanje krušnih cen povsem razumljivo, ker je vsakomur jasno, da z ozirom na visoke cene moki, ki se je v zadnjih tedbih podražila kar za par dinarjev pri kilogramu, lahko izdelujejo kruh po starih cenah samo oni peki, ki so si pravočasno nabavili velike zaloge moke. Teh pa je v naših krajih gotovo zelo malo in pretežna večina vseh pekovskih mojstrov si nabavlja moko sproti. Podraženje kruha pa ni tako enostavna zadeva za revnejše sloje, ki so se že doslej morali omejevati pri uživanju kruha, te glavne hrane delavcev in nameščencev. — Tekstilne industrije po večini- počivajo. Skupina trboveljskih rudarjev si bo v nedeljo ogledala nekatere mariborske tovarne in druge zanimivosti našega mesta. Izleta se bodo udeležili predvsem rudarji-profesijonisti, ki si želijo izpopolniti' svojo strokovno usposobljenost. Kako je s podporo mariborskemu gledališču? Pred več tedni je bilo objavljeno, da je oašel upravnik gledališča, g. dr. Brenčič v Beograd, da poprosi merodajne za izdatnejšo pomoč mariborskemu gledališču. Takrat so vsi časopisi zagotavljali, da je akcija g. dr. Brenčiča popolnoma uspela. Sedaj pa v istih časopisih lahko čitamo prav nerazveseljive vesti o položaju mariborskega gledališča. Izgleda, da s podporo ne bo nič — seveda, ako prosvetno ministrstvo v zadnjem trenutku ne bo našlo sredstva. % , . » .. . Kdo pa je ta človek? V torek dopoldne sta šle dve ženi in hčerka- ene izmed obeh po Frankopanovi ulici. Ustavil jih je nek moški, ki se je zanimal za hčerko in rekel, da potrebuje vsaj tri mlada dekleta, ki bi bile voljne iti v Celovec, kjer bi se učile kuhati, pozneje pa bi jim priskrbel dobro službo na pošti, kjer bi imele po 500 mark mesečno. Nazadnje je rekel, da se ga lahko dobi v gostilni Boezio, na Betnavski cesti. — Oblasti bi storile prav, ako bi se za tega moža zanimale. Visoka cena za izl-uščenl fižol. Minuli četrtek je na trgu prodajala neka ženska nov iz-luščeni fižol po din 4 liter. Ko je opazila, da ta dan nima mnogo konkurence, je fižol takoj podražila za din 1 pri litru. To je vsekakor izredna cena za nov fižol v tem času in se gospodinje upravičeno bojijo, da bo na zimo cena fižolu tako poskočila, da si tudi te hrane revnejši sloji ne bodo mogli nabaviti. Tako dviganje cen pa seveda tudi upravičeno razburja gospodinje, ker se kar pred njihovimi očmi dvigajo cene življenjskim potrebščinam. Če je to mogoče na trgu, kjer nadzirajo preprodajalce tržni organi, je razumljivo, da se bo na splošno sčasoma razjvilo tako- verižništvo z življenjskimi potrebščinami, da ga v obče ne bo mogoče zatreti. Oblasti bi morale nujno strogo nastopiti proti vsem tem pojavom in jih onemogočiti, ker se bo sicer vsakdo poskušal okoristiti na račun revnih konzumen-tov. Začetek šolskega leta na I. državni dekliški meščanski šoli v Mariboru. Popravni izpit za-vršnega izpita- bo 31. t. m. ob 8. uri, vsi ostali popravni izpiti pa 5. sept. ob 8. uri. Vpisovanje v vse razrede bo 2., 3. in 4. septembra od 8. do 12. ure. V prvi razred se vpišejo učenke, ki so dovršile 4. razred ljudske šole brez slabe ocene in ki niso stare več kot 14 let. S seboj naj prinesejo izpričevalo in rojstni list. Vsaka učenka izven mariborske občine mora predložiti potrdilo svojega občinskega urada (nekolkovano), iz katerega bo razvidno, v kateri občini stanuje. Vse podrobnosti glede vpisovanja so razvidne iz oglasa v veži šolskega poslopja. brezposelnih je v Mariboru izredno veliko, j mezde, ki jih prejemajo delavci pa so v pri- j meru s tržnimi cenami tako nizke, da je ogro- | žena eksistenca in obstoj tudi onih družin, j kjer sta zaposlena oče in mati, ker oba ne dobita za svoje delo take prejemke, ki bi bili zaaostni v sedanji draginji. Draginja pa še vedno narašča. Špekulanti in verižniki bogatijo preko noči, revno ljudstvo- pa je izročeno j na milost in nemilost tem pijavkam. Pristojne j oblasti bi bile morale pravočasno podvzeli ukrepe proti takozvanim žitnim baronom in onemogočiti podražitev moke, ker le tako bi bili preprečili tudi podražitev kruha. Že zdavnaj smo v našem listu opozarjali na te nevarne pojave, ki se sedaj uresničujejo in bojimo se, da ne boao ukrepi, ki so bili doslej izdani, zadoščali in preprečili- najhujše. Vso težo teh razmer pa morajo danes prenašati predvsem delavci in nameščenci, ki živijo od svojega vsakodnevnega skromnega zaslužka. Ponovno smo zahtevali, da se organizira apro-vizacija. Te dni je bil končno izvoljen poseben odbor, ki se bo bavil s tem vprašanjem. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Mariboru bo v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. otvorila svojo novo zadružno stavbo v Cafovi ulici št. 5. Z otvoritvijo te nove zadružne stavbe bo uresničena dolgoletna želja članov te zadruge. Občina prodaja moko. Mestna občina bo od ponedeljka 2. septembra t. 1. naprej razpečavala nekaj vagonov enotne pšenične moke, ki jo je prejela potom kraljevske banske uprave. Moka se bo razpečavala po enotni ceni din 4.50 za kg po 5 kg na družino in sicer: 1. Potom Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev za vse državne, samoupravne, aktivne in vpoko-jene uslužbence. 2. Potom Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic za vse aktivne in vpokojene uslužbence državnih železnic, ne glede na to ali so člani imenovanih zadrug ali ne. 3. Zadruge »Delavski dom«, Frankopanova 1 in 4. Za vse ostale družine privatnih nameščencev in delavcev pa- deli mestno poglavarstvo potom konskripcijskega urada, Slomškov teg št. 6 nakaznice za moko. Na nakaznici je navedeno kje se moka lahko dvigne proti takojšnjemu plačilu. Nakaznice se dobe od sobote 31. t. m. dalje med' uradnimi urami. Druga skupina otrok, ki so bili na letovanju na počitniškem domu kraljice Marije Šmartno na Pohorju, se vrne v soboto, dne 31. t. m. z vlakom, ki prispe ob 9.14 uri dopoldne na mariborski kolodvor. Kaj bo s svečavo na grobovih 1. novembra? Izgleda, da letos 1. novembra ne bo sveč za razsvetljavo grobov. Prvič so sveče silno drage, drugič pa jih tudi ni dobiti. Mariborske trgovine bodo od ponedeljka 2. septembra t. 1. zopet odprte od 7.30 do 12. ure in od 14. do 18.30 ure. ' Okrog 700 sezonskih delavcev iz Banata in drugih krajev naše države je te dni odpotovalo preko Maribora na sezonsko delo v Nemčijo. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim' upravičenim svojcem vrsi v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega zdravnika v nedeljo, dne 1. septembra t. 1. g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Tyrševa ulica 14-1. Pri delu se je ponesrečil 47 letni kovač v aelavnici državne železnice Matija Bežnih. Hudo mu je poškodovalo dlan desne roke in je mora! iskati zdravniško pomoč v splošni bolnišnici. Prostovoljno v smrt. 44 letni kmet Peter Visočnik, oče petih nepreskrbljenih otrok si je v nekem ribniku pri Slivnici konča! svoje« življenje. Na begu pred orožniki je skočil z neke skale v prepad in si zlomil nogo 21 letni Janko Gutmacher z Janževe gore, ki je osumljen, ua je izvršil več tatvin. Poleg zlomljene noge je pri padcu zadobil tudi težje poškodbe na glavi in se zdravi v tukajšnji splošni bolnišnici. • ’ • CTK. Znanstveni zavod, ustanovljen v Pragi z zakonom z dne 29. januarja 1920 pod imenom »Masarykova Akademija dela« se bo v naprej imenoval »Češka tehnična akademija«. Slovaška poezija v londonskem radiu. V nedeljo zvečer so recitirali v češki uri londonske radiopostaje slovaške pesmi, ki so jih napisali slovaški pesniki ipo odcepu Slovaške od Češkoslovaške republike. Prva med pesmimi je bila: »Gdje moja vla-st?« (Kje je moja domovina). Nove pesniške zbirke. Najodličnejši češki pesniki Jaroslav Seitert, Josef Hora in Fran-•tišek Halas boao izdali v jeseni nove svoje pesniške zbirke. Ljubezen do domačije. V kulturnih rubrikah poročaio češki listi, da se v novo izdanih čeških pesniških zbirkah stalno in stalno vračajo motivi ljubezni do domačije, rojstnega kraja, očeta in matere in ie to opažati zlasti pri mlajših pesnikih. Nedavno ie izdal takšno zbirko pesmi pod naslovom »Klic domačije« Jindra Jav,orsky in drugi. Cena za star papir. Listi objavljajo dnevno debelo tiskan poziv, naj občinstvo poveže večie količine starega papirja in ga izroči hišni zbiralnici ali pa ga naj proda samo direktno pobiralcem. Za 100 kg prejmejo 18 kron. Prvi ledolomilec na Vltavi, Letošnjo zimo je Vltava zlasti v okolici Prage zamrznila cele metre globoko in so vsled tega nastale spomladi velikanske poplave, ker se ie yoda razlila z ogromnimi ledenimi skladi čez obrežje in podirala cele domove. Sedaj s-o v Pragi zgradili prvi češki ledolomilec, ki bo pomladi lomil ledene plasti Vltave in na ta način omogočil, da bo voda led sproti odplavljala. Ledolomilec ie ves iz kovine, tehta 900 q, je dolg 30 m, širok 6 m in bo v letnih mesecih vršil službo remorkerja za vlačenje Vltavskih ladij. NAJNOVEJŠE VESTI Pogajanja med Bolgarijo in Romunijo v Craiovi so zaključena. Pričakuje se, da bodo Bolgari skoraj zasedli južno Dobrudžo. Več guvernerjev v francoskih kolonijah je Petainova vlada odstavila, ker so se izjavili za francoski narodni odbor v Londonu in nadaljevanje vojne ob strani Anglije. Sladkor so podražili za 10 odstotkov Angleži, ker imajo radi nemške blokadte večje prevozne stroške, trdi DNB. Uničene Junkersove tovarne? Reuter poroča iz Londona, da- so angleška letala uničila Junkersove tovarne letal z bombami, na katere so vrgla 15.000 kg bomb. 11.000 delavcev je brez dela. 4. kanadska divizija bo krenila v Anglijo dne 15. septembra. Nemci so bombardirali v Angliji, dne 29. avgusta, 'tovarne in letališča ter povzročili požare v Liverpoolu. Sestrelili so 21 letal, sami so jih izgubili 7. Italijani so bombardirali Sueški prekop, ki je sedaj zaprt za plovbo. Oster spor med Romunijo in SSSR Tass javlja iz Moskve: Molotov je dne 19. avgusta izročil romunskemu poslaniku Gafen-cu prvo protestno noto radi nekih obmejnih incidentov. Dne 29. avgusta mu je izročil drugo protestno noto radi ponovnih obmejnih spopadov. Gafencu je odgovoril na prvo noto, češ, da je krivda tudi na strani SSSR. Zato bo zadevo preiskala posebna komisija. Na drugo noto pa zahteva SSSR takojšen odgovor. Doslej še ni bilo žrtev, ako pa bi bile žrtve, potem pa bo SSSR nastopila energično. -- Reuter poroča iz Londona, da piše rusko časopisje o romunsko-madžarskih pogajanjih in Pravi, da bo SSSR smatrala vsak odstop romunskega ozemlja Madžarski za sovražen akt. Vojno na Kitajskem je treba likvidirati čim prej, pravi sedanji japonski ministrski pred-seanik. da se bo mogla Japonska posvetiti novim gospodarskim problemom in razširiti svoj teritorij. V Holandski Indiji vadijo nove letalce, ki pa smejo biti samo Holandci. V kratkem bo dobila Holandska Indija 100 bombnikov. Vojnih ladij pa ima Holandska Inaija: 3 križarke, 40 rušilcev in 30 podmornic. Južno ameriške države bodo še nadalje u-smerile vso svojo trgovino v Evropo, ker z Zedinjenimi državami trgovina ni mogoče, ker imajo oboji enake proizvode. Kandidat Willkie In Roosevelt sta imela razgovor. Willkie je odobril Rooseveltove ukrepe, razen ukrepa o nadzorstvu države nad industrijo. „Matija Gubec“ v Rušah Starodavne, zavedne Ruše,, nimajo zaman svoje stoletne teaterske tradicije; s predstavo, ki so jo v nedeljo, dne 18. t. m. nudili veliki ljudski množici, so spet dokazali, da je tudi V naših manjših podeželskih krajih mogoče s Požrtvovalnostjo in vztrajnostjo vršiti- veliko kulturno delo. Vrla ruška- diletantska družina že devet let vzdržuje svoje letno gledališče v idiličnem kotičku za vasjo pod zelenini' Pohorjem, ki so ga v ta namen primerno izgradili. Vsako leto naštudirajo kako novo igro: med drugim so igrali že »Desetega brata«, Vomber-kerjevo »Vodo«, Jankove »Pohorske pavre«, srbsko kmečko igro »Vodo s planin«, lani pa ,‘Miklovo Zalo«. Tudi letos so si izbrali delo jz- domače zgodovine, Matijo Gubca in njegov kmečki punt, ki ga je po znanem Šenoinem ,r°nianu priredil za uprizoritev domači član ‘bralske družine. Rušan Sornik. Dramatizacija f* svoji kvaliteti sicer ne doseza Kreftove ‘Velike Puntarije«, vendar popolnoma ustreza ,vo.iemu namenu in zmogljivosti ruške scene: aiti »Velike Puntarije«, ki zahteva večkrat-spremembe scenerije, bi na ruškem; stabil-jP odru ne mogli igratii ga P°veza^ Klavrno dogajanje kmečke- Punta v tri dejanja: v prvem prikazuje vse ,.P'ienje tlačanov, ki se jim počasi začenja Plati zavest, da trpe krivico. V drugem dejanju se posamezni plamenčki upora zbirajo v mogočen ogenj skupne volje. V tretjem se pa ta skupna volja organizira v skupno- akcijo, ki mogočno vzplamti, gori, pojema in pod silo razmer končno ugasne. Igra se od začetka proti koncu v svoji napetosti stopnjuje. Da so ruški igralci svoje občinstvo že dobro vzgojili, je pričala živahna reakcija gledalcev, ki so pri posameznih stavkih besedila spontano ploskali in izražali svoja čustva: našli so paralelo med nekdanjostjo in sedanjostjo in so slutili, kaj je avtor hotel povedati. Saj slična gesla moramo v današnjih časih slišati samo še iz klasične literature. To spontano navdušenje se je sproščalo zlasti iz zadnjih vrst, iz stojišč in iz bližnjih bregov in griv, koder so »zastonjkarji« skušali izza grmovja in-drevja dojemati potek igre, medtem ko so ji prve vrste sledile z dostojanstveno kritičnostjo. Igralci so se potrudili in svoje vloge rešili zadovoljivo. Glavne vloge so imeli: Matija Gubec (Franjo Lobnik), llija Gregorič (Janko Fridl), graščak Tahi (Jože Mlakar). žuPnik (Emerik Dolinšek), Gjuro Mogrič (Friček Janko), slepec Jurek (avtor Franjo Sornik), njegova hčerka Jana (Majda Skerbinekova), Stepko Gregorjanc (Žunko), Šimen Drenačič (Ivan Jug), slovenski in hrvaški kmetje, pan-durji in vojaki. Scena je predstavljala vas s cerkvijo, v katero se je videlo skozi odprta vrata na veliki oltar, na katerem so gorele sveče in večna luč; cerkev je obdajal pokopališki zid, na levo je bila kapelica, na desno kmečka hiša. Posebno efektni so bili prizori v zadnjem dejanju, ko se zbirajo uporniki k prisegi z gorečimi bakljami. vilami in kosami v rokah. Tedaj so na nasprotni strani Drave, na Kobanskih hribih zagoreli kresovi, kot signal za začetek upora, zvonovi po cerkvah so zazvonili in nekje od tam, kjer se je bila krvava borba za svobodo, je bilo slišati; intenzivno streljanje pušk in niožnarjev. Nad vsem pa se je razprostirala skrivnostna, srebrna koprena mesečine. Ljudstva je bilo pri tej predstavi toliko, kakor ga doslej še menda ni bilo v Rušah: govore o 4000. A čeprav jih je bilo le 3000, je to za kraj z največ 800 prebivalci vsekakor rekord. »Putnik« je organiziral iz Maribora poseben vlak, ki je bil nabito poln; Vstopnice so bile že v predprodaji vse razprodane, pri blagajni se je moglo dobiti samo še stojišče v neomejenem številu tam gori kje v hribu, kjer so bila še drevesa polna ljudi. Tudi pisec teh vrstic se je moral zadovoljiti s takim prostorom, ker si tli pravočasno priskrbel vstopnice in se je potem moral daleč gori v bregu z obema rokama- držati za nek grm, da ni cep-nil doli na cesto. Videl in slišal je bolj slabo, a ni mu bilo žal, da je smel prisostvovati redki, svobodoljubni narodni manifestaciji. — (Vstopnice namenjene mariborskim uredništvom listov, ki jih je prejel »Pptnik«. pa žal niso dosegle našega uredništva. Op. ur.). Smoter, ki si ga je začrtala ruška gledališka družina je pravilen in zasluži vse simpatije in podpore občinstva. Ne samo zabava, ampak tudi vzgoja je ljudstvu potrebna. In za to so odlično sredstvo take ljudske predstave, ki pa jih, žal, v slovenski dramski literaturi nimamo preveč. na izbiro, vsaj ne takih, ki bi bile primerne za podajanje na prostem, kjer ni mogoče za vsako dejanje scenerijo spreminjati. Nekatere bi se dale temu vprašanju prilagoditi, kakor na primer »Divji lovec«. »Rokovnjači«, »Revček Andrejček« in podobne. Ker se je pa že začelo z igrami iz domače zgodovine, ki vzbujajo v ljudstvu narodno zavest in ponos, ki mu vcepljajo človekoljubje in svobodoljubje in ki ga vzgajajo h kolektivizmu in skupni akciji, bi se naj s tem tudi nadaljevalo. V kolikor nimamo za to primernih iger, naj bi se jih ustvarilo, naj bi se pisce za to zainteresiralo. Da je to mogoče, kaže slučaj Franje Sornika, ki je kot samouk priredil nadpovprečno dramatizacijo. V naši zgodovini se najde dovolj primernih snovi, na -primer Mlinarjev Janez in Teharski plemiči, Lahovi »Uporniki«, medvojni Zeleni kadri, ali pa- kak legendarni Guzaj, v vlogi nekakšnega Stenka Razina itd. Iz naroda za narod! ' A. T. Ali grozi Evropi glad? Preskrba s hrano zasedenih ali blokiranih držav. Vsaka vojna prinaša mnogo zlega. Med ta zla spada tudi glad. Evropska vojna, ki postaja že skoraj svetovna, je zbudila sočutje z Evropejci najprej v Zedinjenih državah. Bivši predsednik Zedinjenih držav Hoover želi, da bi Amerika smela preskrbeti s potrebnimi živili one dežele, ki jih bo nedvomno tri glad. Preskrba s hrano zasedenih ali blokiranih dežel je pa mogoča le, če v to privolita vojujoči se stranki, to je Anglija na eni strani, Nemčija in Italija na drugi strani. Ali je Hoover že posredoval pri strankah v ta namen ali ne, še ni objavljeno, toda debata v tisku se je o tem že pričela. Angleška blokada vsekakor škoduje preskrbi Evrope. Evropski kontinentalni vojujoči stranki sta zaradi bojkota, oz. blokade prisiljeni intenzivneje črpati iz zasedenega ozemlja in kontinentalnih dežel, ki še niso v vojni. Prehrana vojske mora biti v redu. Zaradi blokade pa primanjkuje tudi nekaj surovin, ki jih je treba nadomestiti z drugimi surovinami. Tako trdijo Angleži, da so Nemci porabili milijon kilogramov krompirja za špirit. Tudi druge življenjske ootre'bščine se lahko iporabljajo kot surovine. Vse to je pa posledica voine in blokade. Američanom odgovarjajo Nemci in Angleži. Angleži hočejo blokado izvajati dalje, češ, da je gladu kriv oni, ki je vojno pričel. Nemčija pa pravi, da je dolžna skrbeti za svoj narod najprej, ko jim Angleži pripovedujejo, da raj poskrbe za Francijo, ter dostavlja, da naj l'ran-cija, če je v potrebi, napravi tako kakor je napravila pred Oranom, to je, vstc^pi na strani Nemčije v vojno 'proti Angliji. Hoover gotovo domneva za Evropo težke čase, če bo vojna trajala še daljšo dobo. Nedvomno pa bi bil eksport žita v Evropo velikega gospodarskega pomena, ker je bila tam letina izredno dobra. Skoraj ne verujemo pa, da bi Anglija v sedanjem momentu, ko se pričenja velika ofenziva proti njej v Evropi in Afriki, pristala na tujo prehrano prebivalstva brez posebne kontrole glede izvajanja pomoči. Anglija celo trdi, da bi se o tem pogajala, če se izpremeni režim v Nemčiji. Taka teza pa ima ob sedanjem položaju le namen, da se rešitev vprašanja zavleče. Oficielna Amerika, kakor je rekel Sumner Welles, Hooverjeve deklaracije o pomoči Evropi sploh zaenkrat ne bo vpoštevala. Pomanjkanje življenjskih potrebščin v Evropi je ob nadaljevanju vojne gotova stvar. Vendar pa z ozirom na ogromne komplekse agrarnih teritorijev, ki gospodarsko služijo aktualnim potrebam, ni nujno, da bi moral zavladati tak glad, kakor nekateri strašijo z njim. Ob rednem gospodarstvu, ob redni distribuciji blaga ni nujen — strašen glad. Vsi strojniki s položajnim izpitom so zavezani pokojninskemu zavarovanju za privatne nameščence. Prva naredba, ki je izšla 23. decembra 1. 1939. o zavarovanju strojnikov, je navajala, da spadajo v pokojninsko zavarovanje strojniki, ki so opravili položajni izpit po pravilniku o polaganju izpita za strojnike in kurjače po na-redbi z dne 26. junija 1933. Naredba pa ni vsebovala določbe pravilnika, da z novim pravilnikom niso prizadete pridobljene pravice iz-prašenih strojnikov pred izdanjem pravilnika o izpitih leta 1933. Tako se je razlagalo, da strojniki, ki so položili izpite po prejšnjih pravilnikih, niso zavezani zavarovanju pri pokojninskih zavodih za zasebne nameščence. Razlaga je bila napačna, ker pravilnik iz 1933. leta izrecno navaja, da se prej opravljeni izpiti vpo-števajo enako kakor izpiti po novem pravilniku. S to razlago je bila prizadeta večina sedaj službujočih strojnikov, ker bi starejši strojniki po tej razlagi ne bili zavezani zavarovanju. Na več intervencij za tolmačenje navedene naredbe je ministrstvo za socialno' politiko izdalo dne 24. julija 1940 dopolnilo k prvotni naredbi, češ, da so vsi strojniki s položajnim izpitom, tudi če so ga opravili pred uveljavljenjem pravilnika o izpitih iz leta 1933., zavezani pokojninskemu zavarovanju za nameščence in če niso prekoračili zakonite starosti. Promet z Levanto. Beograjska družba '>Nari-onale« je organizirala trgovski promet s Sirijo, Palestino. Egiptom, Irakom in Iranom. Ta družba posluje po glavnih tržiščih: Tripolis, Bevrouth, Haifa, Jaffa, Jeruzalem, Kairo, Aleksandrija, Bagdad, Basova in Teheran. Doslej v teh krajih ni bilo boljših trgovskih zvez. Francoska Petainova vlada je te dni izdala uredbo, s katero prepoveduje pod pretnjo izgube državljanstva in zaplembe imovine vsem mornarjem in mornariškim častnikom službovanje na tujih ladjah. Istočasno je vlada odredila tudi povišanje podpor brezposelnim mornarjem. »Ali ste videli v kinematografih slike o zbirki kosti in stare gume?« Takšna aebelo tiskana vprašanja prinašajo dnevno praški časopisi. Smatramo, da bi bilo tudi pri nas umestno gospodarsko izkoriščati razne odpadke in to pravočasno, ker tudi nam na vseh straneh primanjkuje surovin in je bila ravnokar radi tega ustavljena izdelava obutve iz gume, kar bo znatno prizadelo široke sloje, pri nas zlasti viničarje, ki so npsili skoro brez izjeme gumijaste škornje in čevlje, ker so bili najcenejši. Traki za pisalne stroje iz Nemčije so v ličnih dozah iz bakelita. Sedaj pa je izšla nared-ba* ki prepoveduje prodajati trake v škatljuh ali v bakelitnih dozah, razen, ako so traki namenjeni za izvoz. Delavski pravni svetovalec Najem vinograda (Hrastnik) Vprašanje : Nekemu vinogradniku sem dal v najem svojo zemljo. Ker je on finančno slab, sva se pogodila za zamenjavo z vinom za več let. Pri pogodbi sva oba mislila, da sva prosta trošarine na vino, a sva se v 'tem zmotila. Sedaj sem zvedel, da ni dovoljena takšna zamenjava. Ali lahko pogodbo odpo-vem, ali pa zahtevam, da plača on trošarino, ker je on še vedno mnenja, da se pogodba izvaja, kakor je bila sklenjena? Odgovor: Po nobenem zakonu ni prepovedano sklepati takšnih pogodb, ter Vas je o tem nekdo napačno informiral. Zato tudi Vi te pogodbe ne morete odpovedati drugače, kakor v zakonitem roku, ne pa pred potekom pogodbe. Mislimo pa, da bi se lahko Vi branih pred finančno oblastjo plačila trošarine, ker ste vendar Vi lastnik vinograda in Vas je zato smatrati kot producenta ter s tem vinom dejansko plačate samo delo, tako, da gre za de- {iiilli!I!!iiiiiiiii!!!!!I!Ulliiiiil!ll'!!!;ii!iIiil!ini!Kinin!Ui:i!SnS!iSiii!!!]i;!!i!!!ISi!i!si!!Slililp^ Zvočni kino Pobrežje i 30. avgusta in h septembra {§ velenapeti film p ••DVE FRONTI" Za vse žene in dekleta! Zakaj kupujete drage kuharske knjige, ko pa dobite za din 10.— zbirko preizkušenih receptov, ki jih je spisala poklicna kuharica po dolgoletnih izkušnjah? Razne juhe, navadne in pikantne omake, od navadne pečenke do najfinejše mesne specialitete, od navadne močnate jedi do najfinejše torte, razno pecivo za vse prilike, razne likerje in razne barske pijače ter tuje specijalitete lahko skuha po tej knjigi okusno vsaka žena in dekle. To vam jamči pisateljica knjige, ki je kuhala v prvovrstnih restavracijah in hotelih in ki je prebrodila že pol sveta. Kuhajte po teh receptih in vaša družina bo z vašo kuho zadovoljna. Nakažite din 10.— na račun poštne hranilnice št. 14.259 ali pa pošljite v znamkah na spodnji naslov in pošljem vam knjižico poStnine prosto, J. E. knjižna centrala Ljubljana, Dvorakova S. lovno pogodbo. Morali pa bi pravočasno v!o~ žiti pritožbo proti plačilnemu nalogu, ko ste ga prejeli. Od vinogradnika ne boste mogli zahtevati plačila trošarine, ker sami pravite, da sta pri sklepanju pogodbe predpostavljala prostost trošarine. Usmrtitev nemškega veleizdajalca. Pol tem naslovom javlja justična pisarna »Ljudakega sodišča« v Berlinu: 37 letni Kurt Streit iz GorlHza, ki ga je »Ljudsko sodišče« radi veleizdaje dne 21. junija 1940 obsodilo na sinit, je bil dne 23. avgusta zjutraj obglavljen. Obsojeni je izdajalec nemškega naroda, ki je v letih 1936 in 1937 po naročilu sovražne države špioniral in izdal podatke o nemških vojaških napravah. Šolske knjige (tudi rabljene) vse šolske potrebščine ter aktovke in nahrbtnike kupite ugodno v trgovini A. Franko, Maribor Valvazorjeva 36, vojalFrankopanova 16. Člani nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic dobijo šolske potrebščine tudi na nakaznice. — Zaloga perila, nogavic, pletenin, dežnikov, kovčkov, delav. preoblek. Vse za ročna dela. Pred-tIskanje. PotiebSIine za šivilji, krojače in četljarje. Za SelO! Šolske torbice, nahrbtnike, aktovke,, peresnice v veliki Izbiri priporoča Ivan Kravos Maribor Aleksandrova 13- ŠE VEDNO KUPITE DOBRO IN PO UGODNIH CENAH Kopalke, nogavice, pletenine, bluze, jopice, sviterje. žemperje (lastni izdelkij). Volna, preja-za strojna ročna dela. Kombineže, modrčke, srajce svilene in flor nogavice itd. Oblekce, platno, odeje, predpasnike, rute. Blago, perilo za ženske, moške, otroke. Živilske potrebščine,, galanterija. OSET »MARA«, Koroška cesta 26 (Poleg tržnice — Vodnikov trg). Izletniki, pozor! Najugodneje se kupuje provijant v špecijalni delikatesni trgovini PERKO Maribor, Dvorakova 14, v palači dr. Sedaja \illl||||||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIII|ll!ll!llllfllll^^ Pozor, cenj. občinstvo, otvoritev nove filmske sezone! Kakor vsako leto, tako tudi letos otvarjamo tradicionalno filmsko sezono in bomo prinašali samo najboljše filme, kakor sledi: GRAJJKI KINO Od sobote, dne 31. avgusta do vključno srede, dne 4. septembra prekrasen vele-film iz modernega zakona,' po znamenitem francoskem romanu „La vierge folle" od Henrija Bataillea Prelom strasti Glavne vloge igrajo znameniti igralci francoske drame: Victor Francen, Annie Ducax, Juliette Faber „LJudje Iz varl|eteja“, „GUI Baba", »Pevec vagabund", „Štlrl hčerke prof. Lempa**, ,,Sinovi planin** so naslovi naših prihodnjih velikih filmov ESPLANADE Od petka 30. avgusta do vključno torka 3. septembra predvajamo prvovrsten nemški film po gled. komadu ,.Zastava" Guverner Režija: Turžanski V glavni vlogi: Brigita Horney, Willy Birgel Film izredno lepe vsebine, ki nam prikazuje roman velike ljubezni do ljubljene žene, obenem pa globoki čut dolžnosti do domovine. Film, katerega še posebej odlikuje mojstrska režija in sijajna igra, tako da bo zadovoljil slehernega gledalca. Prihodnji sporedi v septembru: Največji češki film „HeJ Slovani**, vojna reportaža 1910 „Od Gdanskega do Pariza**, Willy Forstov velefilm „Jaz sem Sebastijan O!**, ,,Hotel Imperlal**, „Desperado** UNION KINO Od petka, dne 30..avgusta do vključno torka, dne 3. septembra Krat! pustolovcev V glavni vlogi: Ronald Colman, Frances Dee, Henry Wilcoxon Veliki senzacijski in pustolovni film, napete obenem pa tudi zabavne vsebine, poln zagonetnih dogodkov. Pustolovec, kradljivec, junak, vitez, borec, potepuh, pesnik in strastni ljubavnik, vse v eni osebi, predstavlja vsekakor višek filmske senzacije. Prihodnji filmi v septembru: Največji češki film„He| Slovani**, vojna reportaža 1940 „Od Gdanskega do Pariza**, „Vesell potepuhi** z Micki Roneyem, ..Slovanska rapsodlfa** in .Robinson Crusoe** »»■ Za kenzoreil tičala In urelaje Adolf Jelen v Mariboru, Tisk* Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, vredttavnih Viktor Erien v Mariboru.