ZLATARSKA IN PASARSKA OBRT V SLOVENJEM GRADCU Marjetica Simoniti, Maribor V vrsti srednjeveških m est je imel Slovenj Gradec prav gotovo poseben položaj. Mesto je predstavljalo središče pokrajine, ki je bila po svoji geografski legi na prom etni poti iz Koroške v Savinjsko dolino zani­ miva za vladajoče plem stvo in cerkev ter zato tudi predm et številnih sporov v boju za posest. Tako so imele Slovenj Gradec v lasti številne fevdalne družine — grofje W eimar-Orlamünde, koroški vojvode Špan- heimi, grofje Traungavci, Andechs-Meranci in H absburžani, če našte­ jem o le najpom em bnejše m ed njim i. Okrog leta 1251 ali km alu zatem je dobil Slovenj Gradec m estne pravice in si je izoblikoval m estno upravo po vzoru drugih srednjeveških mest. Leta 1251, za časa oglejskega patriarha Bertolda V. iz rodu Andechs- M erancev, so podobno kakor že prej v Kam niku začeli tudi v Slove­ njem Gradcu kovati srebrn denar — tako imenovane pfenige v 12-lotni zlitini. Obstoj kovnice je dokum entirai do leta 1334. O kovnici in o ohranjenih novcih je pisal Egon B aum gartner v ČZN leta 1933.1 Baum ­ gartner je kovnico lociral v grad (danes cerkev sv. Pankraca nad Sta­ rim trgom pri Slovenjem Gradcu), Koropec pa ugotavlja, da je stala v bližini župne cerkve sv. Elizabete v m estu.2 N adalje domneva Baum ­ gartner, da so osnutki (štance) pečatov, po katerih so kovali slovenje­ graške pfenige, delo italijanskega m ojstra — rezbarja, kar »nam od­ kriva čedna slika osebe patriarha, ki je za pisavo uporabljal lepe, široko rezane pečate.«3 Prav tako se m u zdi pom em bna bližina vzhod- nokoroških rudnikov srebra, ki naj bi ugodno vplivala na razvoj kov­ nice. Kovnica je zanimiva tudi zato, ker so denar prav gotovo kovali izučeni obrtniki in m orem o torej oblikovanje kovin šteti k n ajstarej­ šim obrtem v m estu. Že pred letom 1391 je živel v m estu kovač M artin, prvi z im enom označeni slovenjegraški obrtnik.4 Leta 1412 se že om enja v Slovenjem Gradcu zlatar,5 ki je po vsej verjetnosti identičen z zlatar- ' Egon Baumgartner, Kovnici Slovenj Gradec in Kamnik v dobi Andechs- Merancev, ČZN, XXVIII, 1, 1933, pp. 17—35. 2 Jože Korupec, Srednjeveško gospostvo Slovenj Gradec, ČZN, XLIX, n. v. 14, 1 , 1978, pp. 20—21, 30 3 Egon Baumgartner, ibid., pp. 29—30 4 Jože Koropec, ibid., p. 21 5 Jože Koropec, ibid., p. 22 jem Gilgejem. Ta je v letu 1417 opravljal dela m estnega sodnika.6 Zla­ tarje pogosto najdem o m ed prem ožnejšim i meščani, ki so jim bile zaupane odgovorne naloge v m estni upravi, spadajo pa k obrtnikom , ki jih naše podeželje ni poznalo, in so dobivali dotok iz tujine. Delo zla­ tarjev in kovcev denarja se je v začetnem razvojnem obdobju m ed seboj prepletalo. V srednjem veku so bili zlatarji tudi vlivalci brona in so delali do 13. stoletja za cerkev tudi v bakru in bronu. Šele sčasoma je prišlo do delitve dela po m aterialu in različni nam em bnosti v speci­ alizirane obrti (zlatarstvo, srebrarstvo, zvonolivarstvo, pasarstvo, ko­ vanje denarja itd.). Kovci denarja pa so opravljali celo vlogo preizkuše­ valcev zlatarskih izdelkov in so kot taki označeni v cehovskih pravilih štajerskih zlatarjev iz leta 1593 in iz leta 1662.7 Za zlatarje so kovci de­ n arja izdelovali preizkuševalne značke (Probpunce), čeprav so m orali zlatarji za m ojstrski izpit izdelati »pečat z vgraviranim ščitkom in šle- mom, zlat p rstan z diam antom ali drugim dragim kam nom in prepro­ sto pivsko posodo« (pravila iz leta 15718 ), in so torej m orali obvladati tehniko graviranja v kovino. Božo Otorepec pravi, da so zlatarji v Ljub­ ljani poleg zlatarskih izdelkov za plem stvo in bogate m eščane rezali tudi pečate in povpraševanje po njih je bilo veliko.9 Vsi ti podatki po­ trju jejo ugotovitev o m edsebojni povezanosti teh obrtnih strok. Tudi iz 16. in 17. stoletja je o slovenjegraških zlatarjih na voljo nekaj podatkov. Med pričam i v zvezi z znanim procesom proti protestantov- skem u predikantu H ansu H asu se leta 1528 om enja zlatar, ki se je od­ ločno postavil na stran protestantov in obsodil Hasovo usm rtitev v G radcu.1 0 O velikosti m esta in o njegovih prebivalcih govori seznam slovenjegraških meščanov iz leta 1547, ki v mnogočem ilustrira tak rat­ ne razm ere. Med 43 družinam i, živečimi v m estu, jih je 29 označenih s poklicnimi, zlasti obrtniškim i imeni, m ed njim i najdem o tudi enega zlatarja.1 1 Nekoliko kasneje, leta 1612, je štelo m esto 94 hiš, od katerih je bilo 64 lesenih in s slamo kritih stavb. Med prebivalci pa se tokrat om enja zlatar K aspar.1 2 Leta 1653 je delal v m estu kositrar in zvono- livar K aspar Lassacher.1 3 Vidimo torej, da so bile v 17. stoletju v m estu zastopane s posam eznim i m ojstri izoblikovane obrti in da je imelo ob­ likovanje kovine, pa naj gre za bron, kositer, železo ali srebro, v m estu stoletno tradicijo. 6 Listina v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu (Innenösterreichische Ur­ kundenreihe), 7. marec 1417. Za posredovanje tega podatka se dr. Jožetu Mlinariču najlepše zahvaljujem. 7 Georg Wolfbauer, Meisterverzeichnis der steierischen Goldschmiede, Zeit­ schrift des historischen Vereins für Steiermark, XXIX, Graz 1935, p. 86. 5 Georg Wolfbauer, ibid., pp. 75—77 9 Božo Otorepec, Rokodelstvo in obrt v srednjeveški Ljubljani, Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega, Razprave, 3, 1972, pp. 5—42. 1 0 Vizitacijski zapisnik 1 . 1528 za Slovenj Gradec, Privatni fond Josipa Mrav­ ljaka, Pokrajinski arhiv Maribor (PaM) 1 1 Seznam slovenjegraških meščanov iz 1 . 1547, Spezialarchiv Windischgratz X/53, SLa (Štajerski deželni arhiv v Gradcu) 1 1 Hans Pirchegger: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaf­ ten und Gülten, Städte und Märkte, München 1962, p. 117. 1 3 Georg Wolfbauer, Die steierischen Zinngiesser und ihre Marken, Schriften­ reihe des Grazer Kunstgewerbemuseums, 1 , Graz 1934, p. 21 Za nadaljnja obdobja doslej ni poročil o zlatarjih, pač pa se z bolje ohranjenim arhivskim gradivom iz 18. in 19. stoletja množijo podatki o pasarski obrti v Slovenjem Gradcu. Če skušam o uskladiti suhoparne podatke o obrtnikih in podatke o ar­ hivsko izpričanih zlatarskih delih z danes ohranjenim i izdelki, bomo dobili čeprav močno nepopolno, pa vendar zanimivo podobo o zlatar­ ski in pasarski obrti v nekem kraju. Podatki o obrtnikih govore o ob­ stoju obrti in nič ne povedo o delu, vrsti, obliki in kakovosti izdelkov. Arhivsko izpričana zlatarska in pasarska dela, ki se om enjajo v inven­ tarjih in vizitacijskih zapisnikih, dajejo predvsem količinski seznam po tipih razvrščenih vrst izdelkov. Računi in obračuni so zgovornejši. Iz njih razberem o, kakšna naročila so pasarji in zlatarji dobivali in koliko denarja so zanje prejeli. Današnje stanje pa se z arhivsko izpri­ čanim pravilom a ne ujem a in nam ponuja vrsto novih vprašanj. Če se pom udim o pri arhivskih virih, m orem o iz n jih povzeti naslednje ugotovitve. Iz prvih vizitacijskih zapisnikov s konca 16. in iz 1. polovice 17. stoletja smo poučeni o inventarjih cerkva. Iz njih je razvidno, kak­ šna zlatarska in pasarska dela so posam ezne cerkve imele, čeprav gre za zelo skrom ne opise, ki niso vedno popolni. Pri cerkvi sv. Elizabete v Slovenjem Gradcu se leta 1641 om enjata samo ciborija, en star in en nov, za katerega vemo, da ga je leta 1640 priskrbel slovenjegraški vikar Jakob Rugin, ki je obenem tudi donator Scoblove slike sv. K atarine iz leta 1638. Tega leta je dal nam reč postaviti oltar sv. K atarine v cerkvi sv. Elizabete.1 4 Slika in ciborij sta označena z njegovim grbom , ciborij pa im a še vgraviran napis, ki ga je mogoče prebrati tako: M. (?) I.(aco- bus) R.(ugin) V.(icarius) W.(indisch-grätz) F.(ieri) F.(undavit) 1640. Cerkev je imela prav gotovo tudi drugo posodje.1 5 Vizitacijski zapisniki vsebujejo običajno poleg seznam a predm etov še kratka navodila za vzdrževanje cerkvenega posodja.1 6 Poročajo pa tudi o izgubah. Tako so cerkve v 1. polovici 16. stoletja utrpele veliko škodo. Zaradi turških vojn in slabe finančne situacije so rom ale številne dragocenosti v dr­ žavno blagajno. Leta 1521 in 1526 so odvzeli m onštranci iz cerkve sv. Pankraca in iz cerkve sv. Radegunde v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu.1 7 To so bile gotovo najstarejše m onštrance, ki so si jih pri nas cerkve oskrbele šele v 15. in 16. stoletju, čeprav je bilo čaščenje re- šnjega telesa vpeljano že po sredini 13. stoletja. Prav tako naletim o v vi­ zitacijskih zapisnikih tudi na poročila o novih nakupih. V zapiskih škofa Tomaža Hrena, ki govore o cerkvi na U ršlji gori, so leta 1624 om enjene m onštranca in dve daritveni posodici, leta 1626 pa je dobil 1 4 KAL (Kapiteljski arhiv Ljubljana), fasc. 43, nr. 14, leto 1652 1 5 KAL, fasc. 43/12 1 6 Vizitacija ž. c. sv. Elizabete v Slovenjem Gradcu, 24. julij 1641 — KAL, fasc. 43/12: Ljubljanski škof Oto Friderik Buchherm je ukazal, naj se zno­ traj pozlati stari ciborij, odstrani naj se pušica s svojim korporalom, ki je v njem, in tako naj se najsvetejše hrani v pozlačeni posodi ali pa v novem ciboriju, ki je bil narejen v ta namen. Za kadilo naj se kupi čol­ niček. Vizitacija ž. c. sv. Elizabete v Slovenjem Gradcu, leto 1652, KAL, fasc. 52/10 Johann Skuk: Die Geschichte der Pfarre Windischgraz, Diss., Graz 1964, pp. 168, 189 (tipkopis) 1 7 Johann Skuk, ibid., p. 155 zlatar 32 renskih goldinarjev. Ne vemo, kateri zlatar je prejel ta zne­ sek, niti za kakšne predm ete. Vsekakor so bili to predm eti prvotne oprem e v novo sezidani cerkvi. K njej spada šest ohranjenih svečnikov iz ulitega brona in večna luč. Svečniki im ajo augsburški m estni znak in vtisnjeno ime izdelovalca RESCHL.1 8 Leta 1686 sta bili za cerkev sv. Elizabete v Slovenjem G radcu kupljeni dve viseči svetilki na olje.1 9 V podružničnih cerkvah je bila oprem a skrom nejša, običajno je om enjen po en kelih s srebrno, pozlačeno pateno. Župnijske cerkve so bile se­ veda bogateje oprem ljene in so imele vse posodje, ki je potrebno za bogoslužje.2 0 Obsežnejši seznam cerkvenega posodja za župnijsko cerkev sv. Eli­ zabete se je ohranil iz leta 1752. Tu so našteti: srebrn pas (1 silberner arw eiss gürtl), težak 8 lotov, srebrn obroček na steklenici, težak 16 lo­ tov, srebrna skledica, težka 2,5 lota, verižica 1 Arbeiss Koti), težka 6 lotov, srebrna vratna verižica, težka 5,75 lota, staro srebro od m on­ strance, težko 1,5 lota, velika srebrna m onštranca, težka 4 funte, in m ajhna srebrna m onštranca, težka 1,5 funta, srebrn ciborij, težak 1 funt, šest srebrnih kelihov, težkih 4,5 funta, p ar srebrnih daritvenih vrčkov, težak 16 lotov, bakren, dobro zlačen kelih, p ar kositrnih d arit­ venih vrčkov, pet čolničkov iz kositra, dve m edeninasti kadilnici s čol­ nički, trije bakreni kotlički, m ajhen Križani iz medenine, dva m edeni­ nasta prenosna svečnika, petnajst m edeninastih oltarnih svečnikov, dva velika relikviarija, okrašena z biseri, devet oltarnih zvonov in ena kositrna ulita skleda.2 1 Sočasno pa lahko od 40. let 18. stoletja iz ohranjenih cerkvenih obra­ čunov slovenjegraške župnijske cerkve sv. Elizabete in iz drugih oko­ liških cerkva zasledujem o poročila o popravilih in o zneskih, ki so jih pasarji zanje prejeli. Tu in tam so navedena tudi im ena obrtnikov in v rsta popravila. Leta 1742 je pasar iz Slovenjega Gradca izdelal ciborij za cerkev sv. Petra na Kronski gori in zlatar Pfäffinger (verjetno F. Pfäffinger iz Gradca) kelih za 32 goldinarjev in 17 krajcarjev, ki žal nista več ohranjena.2 2 Leta 1752 je bila popravljena slovenjegraška m onštranca, križ na banderu in verižica na viseči svetilki, za kar je pasar dobil dva goldinarja in trideset krajcarjev.2 3 Od zadnje tretjine 18. stoletja do 70. let 19. stoletja lahko sledimo skle­ njenem u delovanju pasarskih m ojstrov v Slovenjem Gradcu — Franca in Jožefa U ntersingerja, Ju rija Nechla in H ieronim a Januške. O njiho­ vem življenju in delu sicer govore arhivski podatki, njihovi izdelki pa se zaenkrat razen redkih izjem še skrivajo v množici anonim nih kosov. " Jakob Soklič, Cerkev sv. Uršule na Plešivcu v zapisih škofa Tomaža Hrena, ČZN, XXXIV, 1 —2, 1939, p. 102 V vizitaciji iz leta 1652 so omenjeni v cerkvi na Uršlji gori štirje kelihi s patenami in en kelih za obhajanje, KAL, fasc. 43, Nr. 14 1 9 Cerkveni obračuni za leto 1686, ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, PaM 2 0 Vizitacija za leto 1652, ž. c. sv. Radegunde, Stari trg pri Slovenjem Gradcu, KAL, fasc. 43, Nr. 1 4 2 1 Inventar ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, 16. VIII. 1752, SLa, Gradec, Stiftungsakten — Geistliche Stiftungsakten, Windisch Gratz, Bn. Pf. 2 2 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Petra na Kronski gori, 1 . 1742, PaM 2 3 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, 1751—1752, PaM Namen pričujočega sestavka je osvetliti delo teh m ojstrov in jim na osnovi dokum entacije pripisati nekatera ohranjena dela. Leta 1775 se v Slovenjem Gradcu prvič om enja pasar Franc Untersin- ger.2 4 O njem vemo, da se je leta 1774 kot vdovec poročil z vdovo He­ leno Nechl. Poročna priča jim a je bil slikar Janez Andrej Strauss.2 5 Franc U ntersinger (tudi Vntersinger) je imel devet otrok in je um rl leta 1793, star 51 let.2 6 Njegov sin Jožef U ntersinger (rojen 1777), prav tako pasar, je om enjen samo leta 1797, ko je za popravilo ure prejel 30 goldinarjev.2 7 Pogosteje se okoli leta 1800 om enja pasar Jurij Nechl, njegov polbrat (sin Helene Nechl iz prvega zakona). Zato je možno, da se je Jožef Untersinger odselil iz Slovenjega Gradca, saj za dva pasarja ni bilo dovolj zaslužka. Franc U ntersinger je v letih 1775—76 popravil križ bandera, leta 1781 očistil kadilnico in med leti 1782—83 popravil svetilko in kadilnico.2 8 Žal doslej ni bil odkrit noben njegov signiran izdelek. Že prej om enjeni Jurij Nechl (Nehel, Nechel, Mechel), roj. 1773, u. 1849, se je leta 1798 poročil z Julijano Rus in je um rl v m estnem špi- talu, star 76 let.2 9 . Pogosto je om enjen v cerkvenih obračunih župnij­ ske cerkve v Slovenjem Gradcu in župnijske cerkve v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu v letih m ed 1800 do 1837. Po njih sodeč je bila dejavnost pasarja v m anjšem kraju osredotočena na čiščenje, popra­ vila, dopolnitve, srebrenje in zlačenje, na izdelavo novih kadilnic in čolničkov in na izdelavo novih nog in nodusov h kelihom in cibori- jem , ki so 'te dele zaradi uradne oddaje srebra v začetku 19. stoletja izgubili. V njegov delokrog pa so spadala tudi popravila strelovodov, zvonov, železnih klešč za izdelovanj hostij, križa in krogle na cerkve­ nem zvoniku itd. Nechlovo delo je dokum entirano za župnijske cerkve v Slovenjem Gradcu, Starem trgu, V itanju in za podružnično cerkev sv. Pankraca nad Starim trgom. Edini doslej odkriti signiran Nechlov izdelek je lestenec iz cerkve sv. Duha v Slovenjem Gradcu, ki im a na obroču vgraviran napis GEORG NEHEL 1799. Izdelan je iz tolčene posrebrene m edeninaste pločevine in iz ulitih rokokojsko uvitih krakov s krožniki. Na raz­ gibanem trupu je okrašen z apliciranim i rokajam i in z ulito plastiko svetnika-rom arja (sv. Jakob?). Če ne bi bil datiran, bi lestenec uvr­ stili v čas rokokoja, saj je še povsem rokokojsko zasnovan. Opraviti im am o z izrazito stilno retardacijo. Z njo se pogosto srečujem o v k ra­ jih, odm aknjenih od večjih um etnostnih središč. 2 4 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, 1775—1776 — »dem girtler Franz Vntersinger alhier von das accordierte fahnen kreuz 30 f«, PaM 2 5 Poročna knjiga 1770—1827, p. 6, Župnijski urad, Slovenj Gradec 2 6 Mrliška knjiga 1770—1827, p. 94, Župnijski urad, Slovenj Gradec 2 7 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, leto 1797, PaM 2 8 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, 1775—76, PaM Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, 1781, 24. III., PaM Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec. 1782—83, PaM 2 5 Poročna knjiga 1770—1827, p.42, Župnijski urad, Slovenj Gradec Mrliška knjiga — Copie des Sterb-Buches der Pfarre Windisch Gratz 1849, Arhiv Slovenje = AS Po stilnih znakih sodeč, je mogoče povezati večje število ohranjenih pasarskih del v M islinjski, Mežiški in Dravski dolini v skupino, ki ima nedvom no skupno delavniško izhodišče. Zaradi gostote teh predm e­ tov okoli Slovenjega Gradca domnevamo, da gre za lokalno pasarsko delavnico, ki je im ela svoj sedež v Slovenjem Gradcu. Arhviski podatki o slovenjgraških pasarjih pa tako domnevo upravičujejo. Pri večini izdelkov prevladujejo rokokojski stilni elem enti, ki se tu in tam pove­ zujejo z znaki tako im enovanega kitastega sloga. Zato bi jih po ča­ sovnem zaporedju pripisali delavnici Franca U ntersingerja, čigar de­ lovanje je v Slovenjem Gradcu dokum entirano od 1774 do njegove smnti leta 1793. Njegov pastorek Jurij Nechl je verjetno za očimom prevzel delavnico z vsem inventarjem in je še nekaj časa uporabljal udom ačene rokokojske oblike. Še leta 1799 prevladuje na njegovem lestencu rokokojska m otivika, zato je mogoče, da je tudi pri izdelavi drugih predm etov v začetku uporabljal v delavnici zbrane kalupe, vzorce in predloge. V poznorokokojsko skupino lahko uvrstim o dela, ki jih povezujejo stilne sorodnosti in predvsem podrobnosti v obdelavi m ateriala in podobnosti v izbiri in oblikovanju okrasnih motivov. To so: m on­ strance v p. c. sv. Lenarta na Platu, v p. c. sv. Neže na Vrheh, v p. c. sv. Ahaca pri št. liju pod Turjakom , v p. c. sv. M arije na Hom cu pri Šm artnem pri Slovenj Gradcu, v p. c. sv. Ju rija na Legnu pri Slovenjem Gradcu in v ž. c. sv. Radegunde v Starem trgu, kelihi: v ž. c. sv. Eli­ zabete v Slovenjem Gradcu, v p. c. sv. Urbana pri Starem trgu, v ž. c. sv. Ulrika v Podgorju in v ž. c. sv. M artina v Šm artnem pri Slovenjem Gradcu, ciboriji v ž. c. sv. Petra na Kronski gori, v ž. c. sv. M artina v Šm artnem in v ž. c. Št. Janža pri Dravogradu, svečniki v ž. c. sv. Petra na Kronski gori (6 kom.), v p. c. sv. Miklavža pri Selah (2 kom.) in v p. c. sv. Pankraca nad Starim trgom (4 kom.) in dva relikvarija v p. c. sv. Pankraca nad Starim trgom. Poudariti je treba, da ne najdem o niti dveh predm etov, ki bi bila po­ vsem enaka, am pak srečujem o enake posam ezne dele posod uporab­ ljene v najrazličnejših kom binacijah. Tako najdem o enak nodus na kelihu v Slovenjem Gradcu, na ciboriju iz Št. Janža pri Dravogradu in na m onštrancah iz Homca in iz Starega trga, enake noge im ajo mon- štrance v cerkvi sv. Neže na Vrheh, v cerkvi sv. Lenarta na Platu in v cerkvi sv. Ju rija na Legnu. Med ornam entalnim i m otivi se vedno znova pojavljata rokokojska kartuša, izpolnjena z značilnimi, ponav­ ljajočim i se cvetovi, času ustreznejše ornam entalne m otive kitastega sloga zasledimo pri okvirih kustodij na m onštrancah v cerkvi sv. Neže na Vrheh, v cerkvi sv. Lenarta na Platu in v cerkvi sv. Ahaca p ri Št. liju pod Turjakom in pri nodusih ciborija v ž. c. v Šm artnem te r na m onštrancah v cerkvi sv. Neže na Vrheh, v cerkvi sv. Lenarta na Platu in v cerkvi sv. Ju rija na Legnu. Posebno zanim iva je m onštranca iz p. c. sv. Ju rija na Legnu. Noga in nodus sta nam znana že iz drugih rešitev. Nastavek z dvema okvi­ rom a narezanih pozlačenih žarkov poživljajo uliti posrebreni reliefi angelov, angelskih glavic in boga Očeta. Ker so reliefi odliti po tolče­ nih srebrnih reliefih z m onštrance iz ž. c. sv. Petra na Kronski gori, je prav, da si jih natančneje ogledamo. Kronskogorska m onštranca nam reč zasluži, da se nekoliko pom udim o ob njej. Je signirana in doslej edino odkrito delo m ariborskega zlatarja Jožefa Antona Zeckla v Sloveniji. J A. Zeckla poznamo kot kvalitetnega zlatarja, ki je zelo verjetno prišel v M aribor z Dunaja skupaj z zlatarjem Joannesom Reimanom. N juno skupno delo je delom a ohranjena obloga glavnega o ltarja zagrebške katedrale. Zeckl sam pa je izdelal več predm etov za zagrebško katedralo, za cerkev sv. K atarine in za cerkev sv. M arka v Zagrebu.3 0 Kronskogorsko m onštranco je časovno mogoče vzporediti z relikviarijem iz zagrebške katedrale iz okoli 1738. Podobnosti so očitne, zlatarjev »rokopis« je jasen, občudovanje vzbuja preciznost in cizelerska obdelanost kovine, ki kaže na visoko obrtniško raven. Poglejmo, kako jo je uporabil pasar — domačin. Bila m u je dobro­ došla spodbuda. Dobil je priložnost, da je lahko vnesel nekaj novosti v repertoar svoje delavnice. Fino izdelane, tolčene reliefe je odlil in jih v cenejšem m aterialu (medenini) in v m anj zahtevni oblikovalski tehniki ulivanja uporabil kot okras nastavka na svoji m onštranci. Re­ liefi so zaradi odlivanja mnogo izgubili na svoji krhkosti, podrobno­ sti so zabrisane, reliefi delujejo masivno, težko in grobo. Da ne gre za osam ljen prim er posnem anja tujih vzorov, bomo videli tudi na neka­ terih m onštrancah iz 1. polovice 19. stoletja v slovenjegraški okolici. Za vso skupino poznorokokojskih pasarskih del iz slovenjegraške oko­ lice je mogoče reči, da nam nazorno kaže, kaj je zmogla pasarska de­ lavnica v m anjšem k raju in kako so njeni izdelki kljub možnostim ponovitev (uporaba kalupov in drugih pripomočkov) vselej ohranili značaj individualnega naročila. Tudi kakovost posam eznih predm etov se od kosa do kosa sprem inja. K bolj uspelim izdelkom lahko zaradi dosledno izpeljanega rokokojskega koncepta štejem o m onštranco na Homcu, kelih v Slovenjem Gradcu in svečnike na K ronski gori, pri Pankracu in pri Sv. Miklavžu. M orda bo kdaj srečno naključje na­ vrglo ime m ojstra, v čigar opus uvrščam o to skupino predm etov in zaključilo ugibanja o avtorju teh del. V nekoliko m lajšo skupino je mogoče uvrstiti nekaj predm etov, ki jih skupne značilnosti povezujejo v novo celoto. To je pet kelihov, ena m onštranca in en relikvarij. Značilno je, da gre pri kelihih za izra­ zito dopolnjevanje, za novo izdelane noge in noduse k starim kupam večinoma iz 17. in 18. stoletja. Čutiti je nujo, potrebo po obnovitvi in nezahtevnosti, k ar se tiče kakovosti. Cerkveno posodje je bilo v začetku 19. stoletja nekajkrat predm et prisilnih oddaj. To, kar je cerkvam ostalo (za bogoslužje najnujnejše posodje, predvsem posvečeni deli posod — kupe kelihov in ciborijev ter po ena m onštranca), je bilo treba čim prej usposobiti za rabo. Tako so pasarske delavnice v tem času dobile številna nujna naročila in zato najdem o toliko stilno ne­ 3 0 Ivan Bach, Zlatarski radovi u riznici zagrebačke katedrale sa žigovima mariborskih i zagrebačkih m ajstora XVIII. stolječa, Tkalčičev zbornik, II, Zagreb 1958, pp. 257—280 Djurdjica Comisso, Zlatarski radovi u riznici crkve sv. Marka u Zagrebu, Iz starog i novog Zagreba, II, Zagreb, 1960, p. 160 Marjetica Šetinc: Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem, Pokrajinski mu­ zej Maribor 1971, razstavni katalog, pp. 11—12, 53—54 enotnih cerkvenih zlatarskih izdelkov. Površnost in grobost ter ce­ nenost izdelave so seveda razum ljiva posledica te krizne situacije, ki jo pasarska dela tudi jasno odražajo. Vsi ti predm eti, izdelani iz pozlačene ali posrebrene tolčene m edeni­ naste pločevine, so brez signatur izdelovalca, saj je že raba neplem e­ nite kovine oproščala obrtnika od obveznega žigosanja. Vsem izdel­ kom te m lajše skupine je, kot že rečeno, skupna določena grobost v izdelavi. Stilno pa bi jih še najbolje označili, če bi rekli, da zasledimo poenostavljene baročne motive, sestavljene in uporabljene v novih, zelo preprostih celotah. Nogi in nodusa kelihov iz ž. c. v Slovenjem Gradcu in iz ž. c. v Libeličah pri Dravogradu sta prava dvojčka. N anju se navezuje m onštranca iz iste libeliške cerkve, ki je gotovo najboljše delo te skupine. Nodus teh treh predm etov jih nadalje povezuje s ke­ lihom iz p. c. sv. Filipa in Jakoba v Golavabuki. Ta je še bolj preprosto izdelan. Rekviarij iz leta 1808 iz p. c. sv. Urbana pri Starem trgu kaže velike podobnosti s kelihom iz Slovenjega Gradca. Tega pa raba veli­ kih cvetov povezuje s kelihom iz p. c. sv. Tomaža v Tomaški vasi pri Slovenjem Gradcu, ki im a preprost obročast nodus z vrezanim m oti­ vom listnega venca, na kakršnega smo naleteli pri nekaterih predm etih iz poznorokokojske skupine (ciborij iz Šm artnega, m onštranci iz p. c. sv. Neže na Vrheh, iz p. c. sv. Lenarta na Platu in iz p. c. sv. Ju rija na Legnu.). Zato sklepam o, da sta obe skupini predm etov povezani in da so ta dela nastala v isti delavnici, ki je po ustaljeni obrtniški tradiciji prehajala iz roda v rod. Po vsej verjetnosti smemo v n jih videti izdelke Ju rija Nechla, ki se v začetku 19. stoletja pogosto om enja v cerkvenih obračunih, m edtem ko bi predm eti starejše poznorokokojske skupine sodili v čas delovanja Franca Untersinger ja. Iz cerkvenih obračunov lahko razberem o, da je Jurij Nechl leta 1811 izdelal kelihu in ciboriju iz župnijske cerkve v Slovenjem Gradcu novi podnožji.3 1 Zelo verjetno je, da je ohranjeni kelih, čigar kupa s koš­ kom je iz 17. stoletja, res Nechlovo delo. Noga ciborija s kupo iz leta 1640 se od »Nechlove skupine« razlikuje, kar je mogoče razložiti z no­ vim podatkom iz cerkvenih obračunov. Leta 1844 je nam reč za ciborij izdelal novo nogo slovenjegraški pasar H ieronim Januška.3 2 Od tod po­ polnom a drugačna obravnava kovine. Poleg dom ačih pasarskih m ojstrov so za potrebe slovenjegraške žup­ nijske cerkve v 19. stoletju delali tudi tuji pasarji. Župnijski urad je v svoji prošnji, poslani na m estni m agistrat 12. VI. 1823, obrazložil, da je stara m onštranca v slabem stanju, težka in za rabo neprim erna, ter utem eljeval potrebo po novi.3 3 Graški pasarski m ojster Carl Sum- per je še istega leta dobil naročilo za novo m onštranco. Med ohra­ njeno dokum entacijo najdem o Sum perjev predračun s skico in račun za izgotovljen izdelek.3 4 Med risbo in izdelano m onštranco so precej­ 3 1 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, leto 1811, račun št. 34, PaM 3 2 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, račun z dne 9. VII. 1844, PaM ” Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, leto 1823, PaM 3 1 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, leto 1823, PaM šnje razlike. V erjetno se je zdela cena predložene m onštrance naroč­ nikom previsoka in so zato izbrali cenejšo inačico. Izdelana m onštranca je bolj preprosta, predvsem noga in nodus sta skrom nejša. Zanjo je pasar prejel 40, predlagana pa bi stala kar 100 goldinarjev. Skica je zelo dragocena, ker pri nas le redko najdem o takšno dokum entacijo, ki nam s tehničnim i navodili in opom bam i o ceni kaže, kako so se na­ ročniki in izvajalci dogovarjali. M edeninasta m onštranca je deloma posrebrena, delom a pozlačena in im a srebrno lunulo. Ulita reliefa dveh adorantov na nastavku sta podobno kakor reliefi Zecklove m onštrance iz Kronske gore služila za vzor nekem u tam kajšnjem u m ojstru. V bolj grobi izdelavi ju najdem o posneta na m onštranci v p. c. sv. M arije v Trobljah p ri Slovenjem Gradcu in na m onštranci v ž. c. sv. Roka na Selah. Preveč tvegano bi bilo, če bi izdelavo teh dveh m onštranc kakor tudi vseh drugih pasarskih del iz 1. tretjine 19. sto­ letja kar preprosto pripisali Ju riju Nechlu, saj nam za to m anjka do­ kazil, čeprav bi bil lahko m arsikateri izdelek res njegov. Med temi deli je nekaj kosov, za katere domnevamo skupno izhodišče, nim ajo pa s tako imenovano Nechlovo skupino večjih podobnosti, vsi ostali pa so brez izrazitih individualnih karakteristik. Sem sodijo kelih in relikivarij iz p. c. sv. M arije v Trobljah in kadilnica s čolničkom iz p. c. sv. M arije na Homcu. Leta 1824 je graški rezec pečatov Ignaz Novatin izdelal za ž. c. v Sta­ rem trgu cerkveni pečatnik.3 5 Nekaj let kasneje se je župnijski urad v Slovenjem Gradcu odločil za popravilo »stare« m onštrance. Delo je opravil graški zlatarski m ojster in juvelir Jacob Gortano (Gordano) leta 1829. Ohranjeni predračun popravila zelo podrobno navaja po­ škodbe in predlagane izboljšave.3 6 Popravilo je stalo 42 goldinarjev in 30 krajcarjev. V delu je bila nam reč srebrna poznogotska m onštranca, ena najlepših in najstarejših na slovenskem Štajerskem . Popravljen je bil predvsem njen nastavek — gotska stolpasta arhitektura, kjer je bilo treba poškodovane, razbite in m anjkajoče dele popraviti in na­ dom estiti, podstavki plastik so bili izdelani na novo, plastike, klasje in listje vinske trte, obod kustodinje in drugo okrasje so bili na novo zlačeni. čiščenje in popravljanje m onštrance, ne da bi bilo precizirano katere, se v cerkvenih obračunih večkrat om enja, tako leta 1751—52, leta 1822 in 1838.3 7 V sklenjeni vrsti slovenjegraških pasarjev, ki jih zasledujem o od zad­ nje tretjine 18. stoletja, se leta 1836 prvič om enja pasar Hieronim Januška (Januska, Januscha). Nekaj podatkov iz m atičnih knjig osvet­ ljuje njegovo življenjsko pot.3 S Umrl je leta 1870, star 68 let.3 9 Vsaj 3 5 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Radegunde, Stari trg pri Slovenjem Gradcu, računska priloga št. 5 iz leta 1824, PaM 1 6 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, leto 1829, PaM 3 7 Cerkveni obračuni za omenjena leta, ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, PaM 3 8 Extract iz Roj. registra za leto 1837, ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, PaM 3 9 Mrliška knjiga iz leta 1870, Matični urad Slovenj Gradec deset let je opravljal dela m estnega stražm ojstra.4 0 Mnogo njegovih popravil je naštetih v cerkvenih obračunih župnijskih cerkva v Slo­ venjem Gradcu in Starem trgu in v obračunih podružničnih cerkva sv. Pankraca in sv. M arije v Trobljah. Med njim i je vredno om eniti Januškovo popravilo kovinske oltarne obloge tabernaklja na oltarju sv. Križa v ž. c. v Slovenjem Gradcu. O ltar je po Z adnikarju nastal leta 1782.4 1 Na njem se m ešajo klasicistične slogovne prvine z zad­ njim i odmevi rokokoja. Ta itabernakelj je Januška popravljal dvakrat. Prvič leta 1837 in drugič 1859.4 2 O bakrat je celoto na novo srebril in popravil zlačene dele. V slovenskem spom eniškem gradivu so kovinske obloge tabernakljev redke. Na Štajerskem najdem o eno v ž. c. sv. Frančiška v R adm irju, ki jo je po vsej verjetnosti izdelal ljubljanski zlatar Andrej Piringer m ed leti 1767—69. Slovenjegraški tabernakelj im a leseno ogrodje, ki daje oporo njegovim razgibanim obrisnim konturam in je obito s tol­ čeno, posrebreno m edeninasto pločevino z baldahinom na vrhu. Ta­ bernakelj ska vratca flankirata dve, še povsem baročno občuteni vo- luti, celoto poživljajo klasicistične kanelure in antikizirajoče vaze. Ob stebričih baldahina zasledimo rokokojske volute, mnogo aplikacij pa žal že m anjka. Ni mogoče povsem izključiti m ožnosti, da je tudi ta ta­ bernakelj nastal v slovenjegraški pasarski delavnici v času delovanja Franca U ntersingerja. Za to govorijo nekateri detajli, ki bi jih po ob­ delavi lahko povezali z deli poznorokokojske skupine. To nevsakdanje naročilo, ki sicer po kvaliteti ne presega povprečnosti, je bila dom ača delavnica prav gotovo sposobna izvesti. K akor ves čas doslej tako tudi Januškov opus ni izjema, kar se signi- ran ja tiče. Če izvzamemo nogo in nodus ciborija iz ž. c. v Slovenjem Gradcu iz leta 1844, ni mogoče kljub arhivskim podatkom za noben predm et reči, da je njegov izdelek. K onkretno naročilo za osem novih posrebrenih m edeninastih svečnikov iz leta 1838 za cerkev sv. Eliza­ bete v Slovenjem Gradcu bi lahko razkrilo njegova dela, če bi bili ti svečniki ohranjeni.4 3 Tako pa se ponavlja že m nogokrat ugotovljeno dejstvo, da im am o opravka z množico anonim nih del in z arhivskim i podatki, ki jih m ed seboj ne m orem o uskladiti. Leta 1861 je za ž. c. v Slovenjem Gradcu popravljal cerkveno posodje pasar Ferdinand Kager iz Slovenskih Konjic.4 4 Okrog leta 1870 se v Slovenjem Gradcu om enjajo še m eščanski juvelir, zlatar in sreb rar 4 0 V računu št. 28 iz leta 1860 in ob smrti leta 1870 imenovan Stadtgemein­ dewachtmeister 4 1 Marijan Zadnikar: Slovenj Gradec, Kulturni in naravni spomeniki Slove­ nije, Zbirka vodnikov 8, Ljubljana 1966, p. 12 4 2 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, račun št. 31, 20. VIII. 1859 za 14 fl 70 kr, PaM 4 3 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, račun št. 28 iz leta 1838, PaM 4 4 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, račun št. 25 in št. 26 iz leta 1861, PaM A. M assati iz Celovca,4 5 pasar F. de B ernardin4 6 in graver A. Adler iz Bratislave,4 7 kar kaže na to, da dom a ni bilo več prim ernega m ojstra, ki bi lahko prevzel običajna naročila, in da je dom ača obrt opešala. ZUSAMMENFASSUNG Die Metallbearbeitung hatte in Slovenj Gradec eine jahrhundertelange Tra­ dition. Außer dem üblichsten und überall verbreiteten Schmiedenhandwerk werden in Slovenj Gradec schon früh auch seltener vertretene Gewerbes­ parten erwähnt. So prägten zwischen den Jahren 1251—1334 ausgebildete Handwerker Silbermünzen (die sog. Pfennige). Im Jahr 1412 wird in Slovenj Gradec bereits der Goldschmied Gilge erwähnt, eine interessante Angabe, wenn man bedenkt, wie klein die Stadt war. Auch 16. und 17. Jahrhundert finden Goldschmiede und Zinngießer Erwähnung. Mit dem besser erhalte­ nen Archivmaterial aus dem 18. und 19. Jahrhundert mehren sich Angaben über das Gürtlerhandwerk, während es über Goldschmiede keinerlei Be­ richte mehr gibt. Auf Grund von Visitationsprotokollen, Inventaren und Kirchenabrechnungen läßt sich schließen, wie viele und was für Goldschmi­ ede — und Gürtlerarbeiten in Sakralbesitz waren, womit sich die Gürtler­ meister beschäftigten und für wie hohe Beträge sie ihre Arbeit verrichteten. Doch stimmen die durch Archivforschungen gesammelten Angaben über dieses Material nur selten mit den gegenwärtig erhaltenen Gegenständen überein. Vom letzten Drittel des 18. Jahrhunderts bis in die siebziger Jahre des 19. Jahrhunderts kann man die geschlossene Betätigung von Gürtler­ meistern in Slovenj Gradec verfolgen — und zwar sind das: Franz und Joseph Untersinger, Georg Nechl und Hieronymus Januška. Nach den Stil­ merkmalen zu urteilen, kann eine größere Anzahl von erhaltenen Gürtler­ arbeiten im Mislinja-, Mežica, Und Drava-tal zu einer Gruppe vereint wer­ den, die als Ausgangspunkt eine gemeinsame Werkstätte hat. Wegen der Dichte dieser Objekte um Slovenj Gradec vermuten wir, daß es sich um eine lokale Gürtlerwerkstätte mit dem Sitz in Slovenj Gradec handelt. Ar­ chivangaben haben diese Annahme als berechtigt erwiesen. Die Mehrheit der Gegenstände ist durch rokokomäßige Stilelemente gekennzeichnet, die hie und da mit Motiven des fog. Zopfstils verknüpft sind. Ihrer Zeitfolge nach kann man sie der Werkstätte von Franz Untersinger zuschreiben, der zum mindesten von 1774 bis 1793 in Slovenj Gradec tätig war. Nach ihm übernahm die Werkstatt sein Stiefsohn Georg Nechl. Der Kronleu­ chter in der Spittalkirche des Hl. Geistes (Sv. Duh) in Slovenj Gradec ist bisher Nechls einziges signiertes Werk aus dem Jahr 1799. Unter den Wer­ ken dieser Werkstätte des Spätrokokos erweckt Aufmerksameit die mit gegossenen Reliefs verzierte Monstranz aus der Filialkirche des Hl. Georg (Sv. Jurij) auf dem Legen, deren Reliefs nach den Reliefs auf der Mon­ stranz aus der St. Peterskirche (Sv. Peter) auf der Kronska gora abgegos­ sen sind. Diese Monstranz ist ein hochrangiges Werk des Mariborer Gold­ schmieds Joseph Anton Zeckl aus dem zweiten Viertel des 18. Jahr­ hunderts und bisher Zeckls einziges in Slowenien evidentiertes Werk. Ebenso ist höchstwarscheinlich das Erzeugnis einer heimischen Werkstatt der Metallbelag des Heiligenkreuzaltars (Sv. Križ) in der Pfarrkirche von Sloven j Gradec aus dem Jahr 1782. Zu einer zweiten, etwas jüngeren Gruppe aus dem ersten Drittel des 19. Jahrhunderts konnten sieben weitere Gürt- lerabeiten verbunden werden. Für sie ist charakteristisch die einfache und grobe Bearbeitungsweise des Materials, während sie stilistisch durch die Verwendung von vereinfachten. Barockmotiven gekennzeichnet sind. Höchst­ warscheinlich handelt es sich um Erzeugnisse von Georg Nechl, der 4 5 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, leto 1860, PaM 4 6 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, leto 1871, PaM 4 7 Cerkveni obračuni za ž. c. sv. Elizabete, Slovenj Gradec, račun št. 35, leto 1860, PaM durch Archivquellen von ungefähr 1800 bis 1849 für Slovenj Gradec bezeugt ist. In den dreißiger Jahren des 19. Jahrhuderts tritt in den Vordergrund der Gürtlermeister Hieronim Januška, der jedoch leider nur auf Grund von zahlreichen archivalisch dokumentierten Werken bekannt ist und der in Slovenj Gradec bis 1770 tätig ist. Außer Einheimischen arbeiteten für die Kirchen in Slovenj Gradec und dessen Umgebung auch auswärtige Meister. Im Jahr 1823 hat der Grazer Gürtlermeister Karl Sumper eine Monstranz für die Pfarrkirche in Slovenj Gradec verfertigt, die erhalten geblieben ist. Unter der Archivdokumentation hat sich auch die Zeichnung dafür er­ halten, was für unsere Verhältnisse eine große Seltenheit ist. Auch diese Monstranz diente einem der hiesigen Meister als Vorbild. Im Jahr 1829 hat der Grazer Goldschmied und Juwelier Jacob Gortano die spätgotische silberne Monstranz aus der Pfarrkirche in Slovenj Gradec restauriert. Des weiteren werden in den sechziger Jahren des 19. Jahrhunderts noch andere auswärtige Meister erwähnt, so der Gürtler F. Kager aus Slovenske Ko­ njice, der Goldschmied A. Massati aus Klagenfurt (Celovec), der Gürtler F. de Bernardin und der Graveur D. Adler aus Bratislava. 129 Slovenjegraška pasarska delav­ nica: Kelih, zadnja tretjina 18. stoletja, t. im. poznorokokoj- ska skupina, ž. c. sv. Elizabete v Slovenjem Gradcu 130 Slovenjegraška pasarska delavnica: Svečnik, zadnja tretjina 18. stoletja, t. im. poznorokokojska skupina, p. c. sv. Pankraca v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu 131 Slovenjegraška pasarska de­ lavnica: Monštranca, zadnja tretjina 18. stoletja, t. im. po­ znorokokojska skupina, p. c. sv. Jurija na Legnu 132 Mariborski zlatar Jožef An­ ton Zeckl: Monštranca, oko­ li 1738, ž. c. sv. Petra na Kronski gori LV 133 Jurij Nechl: Lestenec, 1799, špi­ talska cerkev sv. Duha v Slo­ venjem Gradcu 134 Delavnica Jurija Neckla (?): Mon- štranca, začetek 19. stoletja, ž. c. sv. Martina v Libeličah pri Dravogradu 135 Graški pasar Carl Sumper: skica monštrance, ki jo je leta 1823 poslal ž. c. v Slovenjem Gradcu, Maribor, Pokrajinski arhiv 136 Graški pasar Carl Sumper: Mon- štranca, 1823, ž. c. sv. Elizabete v Slovenjem Gradcu