Gospodarske stvari. Kmetske zadruge. (Iz Žalca.) Brez vsega dvoma je resni6en stari slovenski pregovor: »Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal.» In ako kje, pride gotovo ta pregovor pri kraetovalcih v pravo veljavo. Na kmeta se pa6 malokdo spomni, razven davkarskega eksekutarja in pa naborne komisije. Prvi iztiriuje davek in druga iztirjuje sinove. Kmet, kateri dela takoreko6 za ob6ino, okraje, kateri dela za deželo in državo, ta kmetovalec se popolnoma prezira, kadar se gre zato, da bi se izboljšalo njegovo stanje. Vsi stanovi so v vsaki državi neobhodno potrebni, in dolžnost vsake države ie, da za one stanove, kateri služijo državi, tudi tako skrbi, da njim je možno pošteno živeti. Pri nas v Avstriji se skrbi kolikor toliko za vse stanove, seveda v prvi vrsti je vojaški stan. Le za jeden stan se ne skrbi tako, kakor bi se moralo, in ta je glava vseh stanov, kmetski stan. Za kmetski stan se je pri nas v Avstriji bore malo zgodilo. Da bi se bilo polovico toliko potrosilo za kmetijstvo, kar se je potrosilo za vojaštvo, naše kmetijstvo bi moglo tekmovati z vsemi državami sveta. Toda kar ni, pa ni. In tukaj ne pomaga nobeno tarnjanje, ne pomaga nobena druga re6 kakor: «Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal.» Marsikateri bode pa rekel: To je lahko re6i, ali kako pa si naj pomaga revni kmet, ko pa si ne zna pomagati, in drugi ga no6ejo podpirati. Toda le po6asi, dragi prijateli, in poslušaj, da ti razložimo, kako si more kmet tudi sam pomagati. Da jeden sam 6lovek ne more mnogo storiti kar bi hasnilo vsem, to je resnica, a sto in tiso6 ljudi, ako so zjedinjeni, pa lahko veliko storijo in veliko dobrega dosežejo, to pa je tudi resnica. Zakaj pa ravno družbe, recimo delniške družbe tako lepo napredujejo in se bogatijo? Zato, ker je veliko mo6i skupaj zjedinjenih in ti so prej kos vsaki konkurenci kakor pa jeden sam. Za tako dolgo, dokler da se kmetovalci ne bodejo zjedinili v eno celoto, v eno skupino, tako dolgo ne dosežejo ni6esar in naj še tako prosijo in tarnajo, zjediniti se, skupno delovati, skupno napredovati, to je tisti 6oln, kateri bode rešil kmetski stan pogina. Da pa kmetje morejo zjedinjeni nastopati, zato je treba kmetskih zadrug ali kmetskih družb. Kakor iraajo vsi stanovi svoje zadruge, imajo svoje družbe, tako raora tudi kmetski stan imeti svojo zadrugo, raora se združiti v skupno delovanje. Kaj pa je kmetska zadruga, bode marsikateri vprašal? Kmetska zadruga je družba, v kateri so se zjedinili kmetovalci, da skupno delujejo, naj si bode pri kupčiji poljedelskih potrebš6in ali pa pri prodaji poljedelskih pridelkov. Zadruga je družba, katera se ustanovi na podlagi pravil ali društvenih postav, to je, za vsako tako kmetsko zadrugo se morajo spisati posebna pravila, katera mora vlada odobriti ali potrditi. Vzemimo primer! V vasi ali občini je 100 kraetov, ti se zberejo skupaj in re6ejo: Mi se bodemo združili v jedno zavezo tako, da boderao vse, kar bodemo za naše polje potrebovali, skupno naro6ali, ker nam pride ceneje, in vse kar mislimo prodati, pa bodemo skupno prodali, da se izognemo prekupcem in tako naše blago bolje in dražje prodamo. No in to je zadruga ali družba. In ta družba mora imeti potem postavno dovoljena pravila. Dati mora pravila c. kr. okrožnemu sodiš6u, da ista vknjiži, in zadruga je gotova. V prihodnje bodemo razlagali in popisali. kako se naj pravila spišejo ali sestavijo, sedaj pa šele toliko omenimo, da vse naše slovenske posojilnice tudi niso ni6 druzega, kakor denarne zadruge, ko se vpeljejo. V vsakem okraju naj bi se osnovala kmetska zadruga. Vse te zadruge pa se morajo potem med seboj zvezati v eno zavezo, in tako bodejo vsi kmetje v eni veliki zadrugi ter bodejo svojim pridelkom narekovali ceno sami ter bodejo kot kompaktna skupna mo6 imeli odlo6ilno besedo v deželi in državi. Da se pa to prav lahko naredi, \e tako jasno kot beli dan. Le malo dobre volje je potreba in pa dela! Te vrstice naj bodo sedaj za novoletno darilo vsem kmetovalcem z obljubo, da bodemo v prihodnjih Stevilkah tega cenjenega lista razkladali, kako se kmetske zadruge snujejo, in kako da morajo biti sestavljena njih pravila. Delajmo in trudimo se, da prisije tudi pozabljenemu kmetskemu stanu kmalu Iu6 boljše in sre6neje bodo6nosti! Ivan Kač. Družba sv. Cirila in Metoda. Doneski ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboiu za leto 1898. Vplačale so letnino po 1 gld. gospe: Berdajs, Bezjak, Divjak, Dominkuš, Goričnik, Hren, Koprivnik, Košan, Košenina, Lehraann, Lenart, Leskošek, Lešnik, Majcen, Majciger, Marinr Matek, Milavec, Nerat, Novak, Pavlič, Peče, Perko, Petrovič, Pipuš, Pokorn, Požegar, Rotner, Schreiner, Sernec, Simon, Tertnik, Tratnik, Vavroh, Terč, Fistravec, Kveder, Rebol, Skvarča, Fabijan, Ivanuš, Skerbinšek, in gospodične: Kregar, Lenart, Mjlavec, M. Meško, A. Meško, M. Rapoc, A. Rapoc, Sernec, L. Skrajnar, R. Skrajnar, Seitz, Vučnik, Paulšek, Pučelik, Poschl, Trampuš, Mlakar, Cartl. Klampfer, Vipavc. Preplačila so darovale gospe: Ferk 5 gld., Firbas 2 gld., Glanfinik 5 gld., Rapoc 3 gld., Voušek 2 gld. Dalje so darovali podporniki gg.: dr. Schmirmaul, dr. Vidic, dr. Medved, Bahovec, Benkovič, Nerat ml., dr. Pikl, Pohlin, Dolenc, Cizel, Hudovernik, Štrakl, dr. Križanič, Zagajšek, Hribovšek, dr. Pajek, Korošec, Tajek, Kovačič in Cestnik po 1 gld., Zitek 40 kr., neimenovan 2 gld., Zidanšek 2 gld., Deogratia 3 gld., Simonic 2 gld., Cerjak 2 gld., Šijanec 2 gld., Vreže 1 gld. 11 kr., Casl 50 kr., dr. Mlakar 2 gld., Hrg 2 gld., Kavčič 2 gld.r M. Ulčnik 2 gld., Koželj 2 gld. in podpornice gospdč. Cesar 50 kr., Tarli 50 kr., Pivec 50 kr., Musil 50 kr. Razven tega se še je nabralo po deseticah 1 gld. 70 kr. v veseli družbi v Krčevini 12 gld., po gospodičini M. Meško pri Cirilovem kresu 13 gld. 38 kr. in pri cesarski slavnosti v Št. Ilju za oglednice in klinčke 12 fl. 8 kr. Skupnih dohodkov je torej 165 gld. 17 kr.