r Novo mesto, 21. decembra mmnm Številka 11, 12 - Leto V GLASILO TEKSTILNE TOVARNE NOVO MESTO Vsem delavcem želimo srečno in uspehov polno Novo leto! Uredništvo >• * v.n| • , - * % Wi \ Analiza poslovanja celotnega podjetja I - IX1977 1. Doseganje proizvodnih planov Predilnica Metlika Tkanine + pletenine Konfekcija Strešnik Trgovine Ind. % Enota Doseženo Plan Doseženo I-IX 77 doseg. mere I-IX 76 I-IX 77 I-IX 77 I-IX 76 plana B kg NM 40 706.472,00 808.800 817.731,00 116 101 got. m 2.579.839,60 2.611.290 2.650.909,40 103 102 min. 36.262.031 34.558.073 29,515.664 81 85 kom 4.341.320 5.183.239 5.111.105 118 99 bruto real. 33.894.250 42.658.117 40.186.441,35 126 94 V letošnjih devetih mesecih so v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta dosegle ugodnejše rezultate v proizvod- nji Predilnica Metlika, Tkanina in Strešnik. Devetmesečni plani proizvodnje so preseženi v predilnici Metlika za 1 % in pri proizvodnji tkanin in pletenin za 2 %. Proizvodnja konfekcije zaostaja za planom za 15 %, proizvodnja strešnika pa za 1 %. Realizacija trgovin je v primerjavi z lanskim letom višja za 26 %, pod planom pa je za 6 %. 2. Prodaja tkanine + plet. preja konf. izd. strešnik trgovina Enota mere Doseženo I-IX 76 Plan 1977 Doseženo I-IX 1977 Indeks I-IX 77 I-IX 76 % izv. plana m 2.384.431,85 3.540.215 2.833,526,75 119 80 kg 112.617,16 - 76.797,71 68 31 kom 798.875 1.102.335 742.124 93 67 kom 3.812.656 6.389.800 5.078.484 133 79 netto real. — 53.410.013 36.145.791,05 68 Zaloge gotovih izdelkov Prodaja se je v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta enota mere 1. 1. 1977 30. 9. 1977 povečala v TOZD Tkanina za tkanine + plet konfekcija strešnik m kom kom 571.187,85 254.972 327.763 370,921,85 195.544 360.020 19 7o rn 10 Z, L) Mresnik za 33 %. Letni plan prodaje tkanin je dosežen z 80 %, konfekcijskih izdelkov s 67 %, strešni- 3. Število zaposlenih po TOZD Plan Indeks % izvršitve I-IX 77 TOZD <(> I-IX 76 1977 0 I-IX 77 I-IX 76 plana Pred. Metlika 312 308 307 98 100 Tkanina 976 986 924 95 94 Konfekcija 847 854 790 93 93 T rgovina 71 77 79 111 103 Strešnik 95 95 90 95 95 SS podjetja (SSC, menza NM, IVS) 237 228 217 92 95 SKUPAJ PODJETJE 2.538 2.548 2.407 95 94 kov z 79 % in plan neto realizacije trgovin z 68 %. Zaloge tkanin in pletenin so se znižale za 200.266,00 m, zaloge konfekcijskih izdelkov pa za 59.428 kom. Število zaposlenih se je v letošnjem letu močno znižalo — v primerjavi z letom 1976 za 131, v primerjavi s planom za leto 1977 pa kar za 141 ljudi. 4. Plan in izvršitev plana fiksnih stroškov za OZD I—IX 1977 Vrsta stroškov Izvršitev I-IX 76 Izvršitev Plan 1977 I-IX 1977 % izvrš. Indeks 77/76 Elekt. energija 5.860.778,70 9,401.600 6,826.217,90 72,6 116 Gorivo sušilec 508.781,52 835.400 768.083,35 91,9 151 Goriva in meziva 6.924.576,49 10,457.200 7,137.754,63 70,2 103 Por. mat. drob. invent. itd. 17.917.814,23 28,175.675 18,047.026,52 63,3 101 Invest. vzdrž. O.S. 441.422,81 431.300 535.525,80 124,2 121 Kotlarna Delavnice Autotransport PTT storitve 1.180,384,70 1,707.300 1,298.050,60 76,0 110 Pot. stroš. in km. 1.331.194,95 2,130.400 1,710,697,75 80,3 129 Ostale storitve 2.445.593,70 3,909,800 3,367.801,20 86,1 138 Dnevnice in nočnine 911.951,45 1,675.600 1,222.629,10 73,0 134 Reklama in prop. 1.042.062,05 3,694.750 1,188.364,64 32,2 114 Reprezentanca 359.382,50 720.900 731.074,45 101,4 203 Kolekcije 574.467,25 1,950.000 1.036.577,50 53,2 180 Katalogi — 250.000 1.493,35 0,6 — Sejmi 516.714,20 935.700 546.528,10 58,4 106 Topli obrok Amortizacija 24,665.819,78 33,020.310 24,128.179,59 73,1 98 Fiksni stroški za celotno podjetje so v obdobju I-IX za 2,3 % pod planom, v primerjavi z istim obdobjem v letu 1976 pa so se povečali za 7 %. Obresti od kreditov 13,639.216.32 21,330.022 11,596.237,40 54,4 85 Zavarovalne premije 1,740.776,22 3,343.050 2,505.675,04 75,0 144 Zakonske obveznosti 12,193.443.31 18,187.721 14,410.755,10 79,2 118 Režijski OD 68,531.399,38 90,641.600 74,461.457,88 82,2 109 Ostali stroški 7,140.001,69 10,230.827 7,604.822,24 74,3 107 SKUPAJ FIS 167,925.781,25 243,029,155 179,124.952,14 73,7 107 5. Pregled bruto osebnih dohodkov OZD I—IX 1977 Izvršitev Izvršitev Indeks TOZD I-IX 76 I-IX 77 77/76 Tkanina 41.114.105,30 46.187.930,35 112 Metlika 12.798.966,75 12.916.452,80 101 Konfekcija 26.011.253,85 29.356.984,37 113 Strešnik 3.954.604,15 5.317.684,45 134 Trgovina 3.067.496,25 4.313.645,70 140 DS skup. sl. 11.966.021,40 12.538.376,83 105 SKUPAJ 98.912.447,70 110.622.470,10 112 Masa izplačanih bruto OD se je v primerjavi z letom 1976 povečala za 12 %, medtem ko znaša porast življenjskih stroškov v letošnjem letu 13,2 odstotka. 6. Poprečni mesečni neto OD po tozdih I—IX 1977 I-IX 76 I-IX 77 Indeks 77/76 TOZD METLIKA 3.276 3.310 101 TOZD TKANINA 3.286 3.740 114 TOZD KONFEKCIJA 2.504 2.986 119 TOZD STREŠNIK 3.237 4.416 136 TOZD TRGOVINE 3.370 4.237 126 IVS 3.929 4.626 118 SS — Central 3.924 4.407 112 NOVOTEKS 3.083 3.585 116 7. Pregled rezultata za podjetje 1—IX 1977 Fakturirana Ostanek po TOZD realizacija fakt. real. METRAŽA 12.629.542,62 TKANINA 277.805.049,90 9.547.934,22 PRED. METLIKA 108.168.519,34 Menza Metlika 883.510,30 METLIKA 109.052.029,64 3.081,608,40 KONFEKCIJA 116.045.212,63 - 3.279,157,40 STREŠNIK 30.582,217,08 + 5.884,431,23 TRGOVINA 36.154.791,05 - 737.253,55 Menza N. M. 3.791.318,75 + 166.983,85 Poč. dom Gospodična 379.636,70 - 100.752,65 IVS 12.730.670,02 - 750.760,86 SS podjetja 10.988.600,35 - skupne službe 27.890.225,82 - 684.529,66 Skupaj PODJETJE 597.529.526,12 + 13.813.033,25 Trg. zastopniki 0 VII—IX TKANINA 8.929.- KONF. 9.388,- STREŠNIK 6.825,- Ostanek po plač. real. 8.100.794,47 2.467.371,25 - 3.468.251,66 + 5.404.809,82 - 540.890,55 - 600.442,01 + 11.363.391,32 Pozitiven ostanek dohodka za celotno DO Novoteks je velik uspeh v primerjavi z lanskim letom; vendar nas ta uspeh ne sme uspavati. Sanacijski ukrepi in delovna zavest naj nas še naprej vodijo k še uspešnejšem poslovanju. S sporazumom do večjega prodora na ameriški trg V začetku meseca je storila naša tovarna pri svojem razvoju pomemben korak naprej: z beograjskim izvozno-uvoznem podjetjem „Jogoexport“ smo podpisali samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju na podlagi združevanja dela in sredstev pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka. To je prvi samoupravni sporazum, ki opredeljuje dohodkovne odnose med proizvodnjo in zunanjetrgovinskimi organizacijami. Najprej si je delegacija „Ju-goexporta“, ki jo je vodil generalni direktor Slavko Čolič, ogledala našo tovarno, celotno proizvodnjo blaga, konfekcijskih izdelkov ter jerseya. Nad vsem, kar so videli v Novo-teksu, so bili zelo navdušeni. Prepričani so, da se bo sporazum gotovo bogato obrestoval. Po ogledu tovarne sta se obe delegaciji — v Novoteksovi so bili glavni direktor, direktorja tozd Tkanina in Konfekcija ter predstavniki družbenopolitič- nih organizacij — zbrali v sejni sobi. Po pozdravnih besedah vodilnih delavcev obeh podjetij je napočil slavnostni trenutek: tovariša Čolič in Dolenc sta podpisala sporazum. Glavnega direktorja „Jugo-exporta“ smo nato poprašali, kaj pomeni podpis tega samoupravnega sporazuma za obe podjetji. Odgovoril nam je takole: „Ta sporazum je nastal na osnovah zakona o združenem delu in je prvi te vrste v tekstilni panogi. Predvsem je v njem govor o tesnem sodelovanju pri izvozu, saj se bodo Novoteksu odprle dodatne možnosti za prodor na ameriško tržišče. Poslovni rezultati bodo vidni prihodnje leto, ko bomo predvideno dosegli večji izvoz v ZDA, Novoteksove izdelke pa bomo plasirali še v nekatere države v razvoju.41 Tekst in foto: MIHA GOŠNIK Naše glasilo je bilo razstavljeno v Borovo V Borovu je bila 2. in 3. novembra zvezna proslava ob 30-letnici izhajanja glasil organizacij združenega dela. Tovarniški tisk slavi 30-let-nico svojega izhajanja v jubilejnem letu, ko praznujemo 40-letnico Titovega prihoda na čelo naše partije in njegov visok življenjski jubilej. Osrednja prodava ob 30-letnici izhajanja glasil organizacij združenega dela je bila v Borovu, kjer izhaja naš najstarejši tovarniški časnik. Slovesnosti so trajale dva dni. Prvi dan so predstavniki glasil organizacij združenega dela iz cele Jugoslavije v pogovoru za okroglo mizo izmenjah izkušnje, zvečer pa je bila v Domu kulture v združenem delu je nedvoumen, svobodna menjava dela je ena temeljnih in neodtujljivih pravic delavcev, ki svobodno združujejo svoje delo in v dogovoru z drugimi delavci svobodno razporejajo sredstva, ki jih mi vsi ustvarjamo za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb. To je osrednja misel, ki so jo na zvezni proslavi ob 30-letnici izhajanja glasil v organizacijah združenega dela slišali na vsakem koraku in ob vsaki priložnosti: na okrogli mizi o vprašanjih obveščanja v združenem delu, v govoru Božidarja Markotiča, glavnega in odgovornega urednika glasila kombinata Borovo, ko je odpiral Borovu otvoritev razstave glasil organizacij združenega dela. Naslednji dan je bila slovesna seja, na kateri sta predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak in predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin Milenkovič podelila priznanja uredništvom glasil, ki izhajajo najdlje. Pokrovitelj slovesnosti in slavnostni govornik je bil tovariš Mika Špiljak. Dvoma na more več biti, glasila organizacij združenega dela so sestavni del informativnega sistema pri nas in, če še kdo dvomi v to, je preozko in tehnokratsko zazrt zgolj v probleme znotraj svoje organizacije združenega dela. Zakon o priložnostno razstavo glasil, v govoru Djura Stevanoviča, predsednika zveznega odbora za pripravo proslave ob 30-letnici glasil organizacij združenega dela v Jugoslaviji in nagovoru pokrovitelja proslave, predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Mike Špiljka. Ne gre za pomanjšana zvezna in republiška glasila, gre za nov in tipičen zorni kot, ki naj ga ob obravnavanju splošnih in samo za konkretno organizacijo združenega dela pomembnih vprašanj, uporabijo glasila organizacij združenega dela. V Jugoslaviji izhaja približno 1500 glasil organizacij združenega dela. Vsako številko na- tisnemo v nakladi 3,5 milijonov izvodov, od tega v Sloveniji kar tretjino! Gre za sedmo silo, ki ne vzbuja samo začudenja in občudovanja, ampak nas vse, posebej pa sindikate, predvsem družbenopolitično zavezuje. Glasila organizacij združenega dela so v naši republiki najbolj razširjena. Razstavni panoji, ki jih je organizator namenil posamezni republiki, so bili za glasila iz Slovenije kar pretesni, saj so iz naše republike glasila predstavili predvsem z naslovnimi stranmi, na panojih nekaterih drugih predstavnikov pa je še zijala belina. Organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji glasil organizacij združenega dela so pri nas tudi organizacijsko in politično najtesneje povezani. Združeni so v 12 regionalnih aktivov, katerih vloga in pomen dnevno naraščata! Med organizatorji obveščanja, uredniki in novinarji glasil v organizacijah združenega dela iz naše republike je tudi ob proslavi 30-letnice tovarniškega tiska v Borovu najbolj prišla do izraza želja in potreba po čvrstejši medsebojni povezanosti ter izmenjavi izkušenj — predlog za organiziran obisk proslave v Borovu je prišel iz vrst tovarniških novinarjev. Proslave v Borovu se je poleg delegacije, ki so jih poslale tudi druge republike, udeležilo na svojo pobudo (in v organizaciji komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando ter sekcije tovarniških novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije( še 35 organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil organizacij zdraženega dela. Razstava glasil organizacij združenega dela v Domu kulture v Borovu je bila izjemna. Med 1500 glasili je bilo razstavljeno tudi Novoteksovo; in to v veliki avli, do zadnjega kotička napolnjeno s panoji, na katerih so bile pritrjene naslovnice vseh glasil! Organizator proslave Božidar Markotič je v otvoritvenem govoru zato med drugim dejal: »Tovarniški tisk Jugoslavije, kakor so se na začetku imenovala ta glasila, je avtentičen dokument časa. Vse do zdaj je ta tisk častno upravljal svojo družbenopolitično funkcijo. Bil je eden od mejnikov poti, pomembnega obdobja naše države, v katerem smo gradili najnaprednejšo družbeno ureditev v zgodovini človeštva — samoupravno socialistično družbo. Tovarniška glasila so sredstvo povezovanja delovnega razreda. To je tudi najpomembnejša družbenopolitična naloga teh glasil. Obveščanje je pomemben dejavnik boja za samoupravljanje, glasila v organizacijah združenega dela pa pomembno sredstvo obveščanja." Osrednji del proslave ob 30-letnici izhajanja glasil organizacij združenega dela je bila skupna seja, ki so se je udeležili predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in na kateri sta pokrovitelj proslave, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, ter predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Milutin Milenkovič podelila priznanja uredništvom glasil, ki v posameznih republikah in pokrajinah izhajajo najdlje. V Sloveniji je to priznanje dobil jeseniški „ŽELEZAR“, ki s prekinitvijo med vojno izhaja že od leta 1937. Na slovesnosti, ki so jo delavci kombinata Borovo vzorno pripravili, sta govorila Djuro Stevanovič, predsednik zveznega odbora za pripravo proslave ob 30-letnici izhajanja glasil organizacij združenega dela, in pokrovitelj proslave, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak. S slovesnosti, ki je lepo uspela — vsi udeleženci, tudi 35 organizatorjev obveščanja, urednikov in novinarjev glasil organizacij združenega dela iz Slovenije so jo ocenili kot koristno in spodbudno za podobna srečanja tudi v prihodnje — so poslali pozdravno pismo predsedniku republike, ki je v Borovo poslal svojo sliko z lastnoročnim posvetilom: »Bralcem tovarniškega tiska Jugoslavije, Josip Broz Tito, 2. XI. 1977.“ ZAHVALA Ob izgubi mojega očeta se vsem sodelavcem kolektiva, ki so mi izrekli sožalje, prinesli pokojnemu očetu cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskreno zahvaljujem. BRANKA JEDLOVCNIK Razstava del članov sedme »Dolenjske kolonije” V petek, 25. novembra, je bila v Dolenjski galeriji prijetna slovesnost v počastitev praznika republike, združena z otvoritvijo razstave del članov sedme dolenjske slikarske kolonije. Razstavljali so slikarji, ki so v avgustu deset dni delali pod pokroviteljstvom NOVOTEKSA v Novem mestu, odšli nato v svoje ateljeje z bogatimi vtisi, likovnimi zapiski, skicami — kar so doma obdelali in zdaj to bero poletnega dela razstavljajo. Tu nji ovih imen ne bomo naštevali po abecednem redu, ampak bi najprej omenili imena štirih slikarjev, partizanskih borcev in prvih, kr so po osvoboditvi študirali in diplomirali na novoustanovljeni umetniški akademiji v Ljubljani. To so Milan Rijavec, Oton Polak, Ive Šubic in Janez Vidic. Ob teh slikarjih prve povojne generacije sodelujejo na razstavi tudi predstavniki srednje: Polde Oblak in nekoliko mlajši zastopniki, kot sta Zmago Jeraj in Veljko Toman, ter najmlajše, komaj pred dvemi ali tremi leti diplomirani slikarji: Martina Korisnik, Lidija Starc in Zdenko Huzjan. Zaradi te generacijske razlike je tudi razstava zelo raznolika, saj nam kaže dela od realizma do abstraktne figuralike, s skoraj vsemi možnimi različicami med tema dvema pojmoma. Otvoritev razstave je v Dolenjski galeriji potekala v prazničnem vzdušju. Najprej je vodja slikarske kolonije Andrej Pavlovec pozdravil navzoče slikarje, goste in prisotne občane ter predstavil harfistko Pavlo Uršičevo, ki je v prijetnem kratkem koncertu predstavila z besedo in glasbo kratko zgodovino harfe. Po končanem koncertu se je harfistki PavH Uršičevi zahvalil v imenu vseh slikar Janez Vidic in ji poklonil šopek rož. Nato je delo posameznih slikarjev v govoru orisal A. Pavlovec ter ob koncu prosil tovariša Franca Šalija, člana IK ZKS, naj razstavo odpre. Franc Šali je v daljšem govoru orisal kulturno dogajanje v Sloveniji, o dolenjski slikarski koloniji pa med drugim dejal: ..Dolenjska likovna kolonija je izraz tistih teženj delovnih ljudi Novoteksa oziroma Dolenjske, ki predstavljajo duhovno ustvarjalno razsežnost in prebujenost človeka. Je droben in izredno dragocen kamenček v vedno bogatejšem kulturnem mozaiku dežele in naroda, ki mu je ustvarjanje nenehno pomenilo pot k svobodi in človeški sreči. Je sporočilo likovnih umetnikov — slikarjev o tistem koščku slovenske zemlje in njenih ljudi, ki doživlja vidne urbane, socialne in vrednostne spremembe in v katerem je vse težje ujeti na platno svet, ki nas spominja ali pa opominja, da nismo le njegovi potomci, ampak tudi kulturno odgovorni dediči. In ne nazadnje, Dolenjska slikarska kolonija je tudi pomemben dejavnik v kulturni vzgoji delovnih ljudi, še posebej mladine, ter v povezovanju in vraščanju umetniških duhovnih ustvarjalnih sil v združeno delo. Novoteks je z letošnjo slikarsko kolonijo še posebej dokazal, da mu ta tudi v gmotno nič kaj ugodnem položaju, v katerem se je lani znašel zaradi objektivnih in subjektivnih okoliščin, pomeni enako pomembno obveznost in vrednoto. kot proizvodnja materialnega blaga. Hkrati ko je reševal lastni materialni položaj, je reševal tudi svoje kulturno poslanstvo. Ne pozabiti na kulturo, na najžlahtnejše v njej, na umetnost, je izkušnja, ki bi morala biti prisotna v zavesti in dejanjih vseh delovnih ljudi, v razvoju sleherne skupnosti, zakaj najvišje merilo in bogastvo socializma je človek. Čim več človeškega je v nas in v naših odnosih, tem bogatejši smo, tem dragocenejša je družbena skupnost, v kateri živimo, jo ustvarjamo in hkrati razvojno spreminjam o.“ Franc Šali je po svojem govoru odprl razstavo ter povabil prisotne, naj si jo ogledajo. Razstavo v Dolenjski galeriji si je ogledalo že veliko ljubiteljev umetnosti IVE ŠUBIC JE OTVORIL GALERIJO »NOVOTEKS” V Novoteksovi galeriji, ki je bila slavnostno odprta pretekli mesec, je prvi razstavljal slikar in grafik Ive Šubic. Prav njemu, borcu Cankarjevega bataljona, v katerem se je boril v znani bitki pri ^Dražgošah, umetniku-grafiku, ki je deloval v raznih partizanskih tehnikah in tiskarnah na Rogu, je pripadla čast, da otvori našo novo kulturno pridobitev. Galerija Novoteks naj bi namreč sodila v vrsto tistih galerij, ki jih že imajo nekatere organizacije združenega dela in ki na specifičen način razširjajo likovno umetnost med delavci. O slikaijevi življenjski poti je najprej spregovoril vodja dolenjske slikarske kolonije Andrej Pavlovec, Andrej Burja pa je v imenu sindikata orisal Šubičevo ustvarjalno delo, njegove nagrade in priznanja. Razstava je bila odprta in številni delavci Novoteksa ter gostje so si ogledali 17 del Ive Šubica, med katerimi je tudi nekaj risb iz let narodnoosvobodilne vojne. Ive Šubic pred svojim delom „Glad“ Seminar urednikov in organizatorjev obveščanja V sodelovanju z republiškim svetom ZSS, delavsko univerzo „Tomo Brejc" in medobčinskim sindikalnim svetom je delovna organizacija Krka organizirala regionalni seminar za urednike in organizatorje obveščanja. Predstavniki delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij so nas seznanili z delovno organizacijo ter sistemom informiranja pri njih. Nato smo si ogledali delovno organizacijo. Po ogledu so nam predstavniki komisije republiškega sveta ZSS za obveščanje in polično propagando ter sekretariata za informiranje pri izvršnem svetu skupščine SR Slovenije predstavih sistem obveščanja v delovni organizaciji. Pogovor je tekel o vlogi glasila delovne organizacije. Prav tako so poudarih, da so pomembne tudi priloge glasila, na primer razni bilteni in podobno. Na seminarju so nam pokazali tudi osnutek pravilnika o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila. V naši republiki izhaja skoraj 500 glasil organizacij združenega dela in bi morala biti vsa prijavljena pri sekretariatu za imformacije pri izvršnem svetu skupščine SR Slovenije. Komisija RS ZSS za obveščanje in politično propagando pa bi morala dati soglasje o temeljni vsebinski za- snovi glasila. Predlagana vsebina mora vsebovati tudi določila zakona o javnem obveščanju. V nadaljevanju smo se sode- lavci tovarniških glasil dogovorili, da ustanovimo regionalni aktiv novinarjev pri področnem aktivu Društva novinarjev Slovenije. V letošnje praznovanje 29. novembra, dneva repubhke, smo se vključili tudi delavci Novo-teksa. Na proslavi v tkalnici Proslava v tkalnici smo najprej poslušah nekaj tega praznika za vso Jugoslavi-pesmi Dolenjskega okteta, nato jo. Sledil je kulturni del pro-pa nam je predsednik sindikata slave, kjer se je z nekaj dekla-tovariš Šintler orisal pomen macijami predstavila še Novo- teksova recitatorska skupina. Slavnost je še z nekaj pesmimi sklenil Dolenjski oktet. Na sliki: delavci v tkalnici poslušajo mlade recitatorje. Udeležila sem se pohoda po poteh AVNOJA Udeležila sem se tradicionalne akcije po poteh AVNOJA. To je akcija v počastitev dneva republike 29. novembra. Iz Novega mesta se je akcije udeležilo 18 mladincev, letošnjih udarnikov, ter predstavnik ZB tovariš Škof. Iz Novega mesta smo odšli 24. novembra ob 7. uri zjutraj. Pot nas je vodila do Karlovca, kjer so nas sprejeli predstavniki občin Karlovac in Ozalj. Od tu smo nadaljevali pot proti Slu-nju, kjer sta nas pričakala dva predstavnika občine Slunj. Ko smo bili končno vsi zbrani, smo nadaljevali pot proti Biha-ču, kjer se je 26. novembra 1942 začelo prvo zasedanje AVNOJA. Tu smo se sestali s predstavniki sedmih zletnih mest. V Bihaču smo si ogledali muzej, kjer je bilo zasedanje. Pogled se nam je ustavil na lepo urejenem odru. Vodič nam je povedal, da je vse ostalo tako, kot je bilo med zasedanjem. Cas nas je preganjal, pred nami je bilo še veliko nalog in zato smo se z avtobusi odpeljali proti Drvarju. Ogledali smo si pečino, v kateri se je med desantom zadrževal tovariš Tito. Poslušah smo govor domačina o bojih, ki so se tu dogajali. V Drvarju smo si ogledali tudi stavbo, v kateri so se sestajali mladi skojevci. Z minuto molka smo počastili padle junake, na spominsko ploščo pa smo položili venec. Iz Drvarja nas je pot vodila proti Bosanskemu Petrovcu, kjer smo imeli kosilo. Ogledali smo si park narodnih herojev, nato pa smo šli proti Jajcu. Prenočili smo ob Plivskem jezeru v hotelu Jajce, kjer smo imeli večer bratstva in enotnosti. Izdali smo bilten, v katerem smo seznanili vse udeležence pohoda s potekom akcije. Zjutraj smo nadaljevali naš pohod. Ogledali smo si muzej, kjer je bilo 29. novembra 1943 drugo zasedanje AVNOJA -rojstvo nove Jugoslavije. Iz Jajca smo se napotili proti Mrkonjič Gradu, kjer smo si ogledali muzej, od tu pa smo šli v Banjaluko. Prenočili smo v hotelu Bosna. Morali smo priti do Kozare. Kljub visokemu snegu, ki je zapadel ponoči, smo oblekli vojaške peleri- ne in odšli v avtobuse. Po težki in zasneženi poti smo se le s težavo prebijali. Ustavih smo se v hotelu pod Kozaro, nato pa smo šli peš do spomenika na Kozari. Čeprav je sneg neusmiljeno padal in je pihala buija, smo vseno zapeU znano pesem „Oj Kozaro ..Pri spomeniku smo položili vence in z minuto molka počastili padle. Ganjeni smo se počasi spustili proti stavbi, v kateri nam je domačin pripovedoval o tragičnih dogodkih v teh krajih. Zatopljeni smo poslušali njegove besede in sočustvovali s temi ljudmi, ki še danes žalujejo za izgubljenimi tovariši in prijatelji. Kajti po končani vojni Kozara ni imela fantov, da bi jih pošiljala k vojakom; ni bilo porok, Kozara bi rada slišala jok otrok, a jih ni bilo, ker so zverinski uboji pustili globoke posledice. Po enournem predavanju smo vstali in zadonela je pesem „Druže Tito, mi ti se ku-nemo ..Odšli smo nazaj v dolino kjer smo imeli kosilo in ob 3h tudi zaključek akcije. Z. Ž. ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega moža se iskreno zahvaljujem sodelavcem priprave in BVP Novoteks za podarjena venca. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje, z mano sočustvovali in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoča ANA PUNGARTNIK Delo osnovne organizacije ZSMS tozd Tkanina Od zadnje konference ZSMS Novoteks smo v 00 ZSMS TOZD TKANINA zastavljeni program v celoti izpeljali. Ker smo se popolnoma reorganizirali in smo se zavedali, da si ne smemo zastaviti nalog, ki jih nismo sposobni izpeljati, smo si za začetek zastavili skromnejši program. Naše delo je malo bolj zaživelo na dmžbenopolitičnem področju. Seznanili smo se z vsebino Kardeljeve knjige „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samo-upravljanja". Avtor nam prikazuje, kako odgovorno je biti v današnjem času aktiven mladinec. In prav zaradi tega smo v naši mladinski organizaciji krepkeje prijeli za delo. Usta-novih smo komisijo, ki je pregledala delo mladine v preteklem obdobju; obenem je morala ta komisija ugotoviti, kje so slabosti in kako jih bomo odpravili. Komisija je ugotovila, da smo veliko delali, vendar so delali vedno eni in isti mladinci. Zato je naš cilj, da bo imel vsak mladinec v tozdu TKANINA konkretne zadolžitve. Krepiti moramo delegatski sistem, zato morajo biti delegati tisti mladinci, ki bodo resno opravljali svoje delo. Predvsem pa je naloga vsakega mladinca, ki je član ZK, da se vključuje v razprave in s svojim delom prispeva k boljši obveščenosti vseh organizacij o delu mladih v TOZD. Vse probleme, ki nastajajo v podjetju ali v 00 ZSMS, moramo reševati takoj. 26. januarja letos smo ustanovili aktiv mladih komunistov, ki šteje 15 članov. Aktiv obravnava vse delovne načrte in jih analizira. To pomeni, da mora iti vse, kar se dogaja v 00 ZSMS TOZD TKANINA preko aktiva. Aktiv mladih komunistov mora biti tudi krepko povezan z drugimi organizacijami v delovni organizaciji. Vključili smo se še v predvolilne priprave. Izpeljali smo evidentiranje za novo predsedstvo mladinske organizacije. Želja nas vseh je, da bi vsak mlad samoupravljale c s svojim delom prispeval k boljšemu delu 00 ZSMS TKANINA, kajti zavedati se moramo, da je bodočnost v naših rokah. Samo od nas samih je odvisno, kako si bomo uredili naše bodoče življenje. Predsednik 00 ZSMS TOZD TKANINA Miha LEGAN Tudi letos bo dedek Mraz obdaril vse otroke Lani je v novomeški občini dedek Mraz vse otroke prvič enako obdaril. Uspeli smo, da smo vsaj med otroki odpravili razlike, pač pa je bilo pri prvi organizaciji nekaj pomanjkljivosti, ki jih bomo letos odpravili. Vse delovne organizacije (razen petih) so lani podpisale sporazum o prispevku po 50,00 din na zaposlenega v sklad za novoletno obdaritev. Sporazum še velja in prispevek letos ne bo večji, pač pa bodo sporazum podpisali vsi. Letos bo dedek Mraz obdaroval vse otroke od enega leta starosti do vkključno učencev četrtih razredov osnovne šole. Za šolarje višjih razredov pa bodo organizirali čajanke. Dedek Mraz bo letos prišel v vsako krajevno skupnost in bo tam osebno izročil darilo vsakemu otroku. Ob tej priložnosti bodo povsod še novoletni programi. Novoletno vzdušje v mestu in večjih krajih, pred šolami itd. vlada že od srede decembra dalje. Vrh vsega bodo v novomeški športni dvorani večdnevne prireditve za vse, ki bodo želeli priti. Obdarovani bodo otroci vseh zaposlenih, tudi tistih, ki bivajo zunaj novomeške obči- Prostor, kjer so bili leta računski stroji, je dobil popolnoma novo podobo: v njem se namreč ne mučijo več naše delavke, saj v tem prostoru niso imele ventilacije in naravne svetlobe. V bivšo strojnico so sedaj delavci IVS postavili telefonsko centralo, ki je bila prej na podstrešju. Računski stroji pa so sedaj v pisarni, kjer je bil včasih vodja splošnega oddelka. Na sliki: pogled na novo telefonsko centralo in računski center. ne. Za otroke zaposlenih iz sosednjih občin, ki imajo organizirano novoletno slavje na podoben način, bodo Novome-ščani nakazah sredstva, medtem ko bodo delavci iz drugih republik dobili za svoje otroke pakete pri nas. Vse delovne organizacije morajo narediti točne sezname otrok zaposlenih in upoštevati preselitve, starostne spremembe itd. Letos bo okrasitev celega mesta enotna, za potrebna okrasitvena dela pa bodo zadolžene enkrat te, drugič druge delovne organizacije iz posameznih mestnih ob- močij. V delovnih organizacijah ob novem letu tudi ne bi smeh pozabiti na bolne sodelavce, upokojene tovarišice in tovariše, invalide ter borce. Topla beseda in tovariški obisk pomenita zanje to, kar je otrokom blišč ob dedku Mrazu. HmiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiH (Iznajdljivost mehanikov v Konfekciji ( iriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V zadnjem času je v Novo-teksu zaživelo tudi delo na področju izumiteljstva in tehničnih izboljšav. Zadnji primer je znan v konfekciji, ko brez iznajdljivosti in znanja mehanika Jožeta Novaka ne bi bil izpolnjen plan za mesec november, pa tudi hlače ne bi prišle pravočasno v roke kupcu. Tovariš Novak je namreč preuredil aparat za izdelavo pasov znamke Pfaff. Na novo je naredil igelno os ter potisno nogo, preuredil je tudi transporter. Povedal nam je, da bi mehaniki šivalnih strojev v konfekciji naredih na tem področju še veliko več, toda zdi se mu, da njihovo delo ni pravilno vrednoteno. Štipendisti in vojaški uslužbenci v Novoteksu Vsako leto si ogleda našo tovarno večje število strokovnih ekskurzij ali pa organiziranih skupin, katerim pokažemo celoten proizvodni trak, od vlaken, blaga do končnih konfekcijskih izdelkov. Tako nas je novembra obiskalo 46 študentov 2. in 4. letnika tekstilnega obutvenega centra iz Kranja, oddelek za konfekcijo. Vsi so štipendisti tekstilnih podjetij, med njimi jih nekaj štipendirajo tudi dolenjska podjetja Labod, Beti in Novoteks. Ekskurzijo je vodil strokovni sodelavec centra tovariš Jernej Toporš. Po ogledu tovarne so odšli mladinci v Beti. Pred dnevi pa nas je obiskalo 40 vojaških uslužbencev ljubljanskega armadnega območja. Za vse je bil ogled tovarne popolnoma nova stvar, saj nima njihov poklic prav nobene zveze s tekstilom. Na sliki: gostje iz Ljubljane med ogledom tkalnice. Vojaške starešine med ogledom naše tovarne Veselo silvestrovanje doma in v tujini Silvestrovo pomeni večini izmed nas večer, ki si ga želimo za vedno vtisniti v spomin. Zato smo vam pripra-vili prijetne in nepozabne mini počitnice v udobnih hotelih na Pokljuki, v Poreču in Čateških Tophcah. Poleg udobne nastanitve, kopanja v hotelskih bazenih in smučanja boste lahko uživali v lepotah narave in se resnično odpočili od utrujajočega vsakdanjika. Zakaj pa letošnjega Silve- strovega ne bi preživeli na zasneženih Visokih Tatrah? Hotel „Patria“ v Štrbskem plesu je kot nalašč za to, da nam pričara pravo silvestrsko vzdušje, v katerem bomo pričakali novo leto. Smučarski tereni in čudovita narava nam bodo nudili obilo športnega užitka. Vse informacije daje potovalna agencija Alpe—Adria iz Ljubljane, interesenti pa se lahko javijo tudi v tovarniškem sindikatu. JE ŠTIPENDIRANJE DEL KADROVSKE POLITIKE? Že dejstvo, da je vpis na tekstilne šole vseh stopenj v neskladju z dejanskimi potrebami sodobne tekstilne industrije je dovolj, da kritično spregovorimo o kadrovanju v delovnih organizacijah, katerega sestavni del je tudi štipendijska pohtika. Poleg faktorjev, ki vplivajo na kategorizacijo tekstilne industrije med „neka-pitalne“ oblike proizvodnje, ter s tem povezano mentaliteto v širši družbenopolitični skupnosti, vplivajo na reden dotok kadrov tudi individualni kadrovski aspekti, ki so marsikje kljub „idealnosti“ stanja še vedno prisotni. V Sloveniji imamo več srednješolskih centrov za pokbcno izobraževanje (Murska Sobota, Maribor, Celje, Sevnica, Kranj, Metlika, Ljubljana) in dva srednješolska centra (Kranj, Maribor). Vse te šole omogočajo bivanje svojih učencev v dijaških domovih. Absolventi srednjih tehniških in celo poklicnih šol se lahko naprej izobražujejo na visoki tehniški šoli v Mariboru, ter na VTO tekstilna tehnologija FNT Ljubljana, kjer je prvo in drugostopenjski študij. V vseh teh šolskih centrih za tekstilno izobraževanje so pogoji za celovit in uspešen vsestranski razvoj mladega človeka. Tukaj lahko mladi temeljiteje spoznajo cilje naše samoupravne sociaHstične družbe (se vključujejo in aktivno delujejo v 00 ZK, 00 ZSMS, v številne amaterske krožke in klube, npr. športne, kulturne, zabavne itd.) ter s tem razvijajo poleg lastnih kvalitet tudi homogeno povezavo z družbo, z njenimi interesi in cilji. V Ljubljani oziroma Mariboru, kjer je omogočen visokošolski študij tekstilne tehnologije, praviloma lahko dobi vsak študent stanovanje v študentskem naselju. Življenje v naselju je urejeno tako, da lahko študentje v sklopu rednega vzojnoizobraževalnega procesa aktivno spremljajo vse obštudijske dejavnosti na univerzi (redno družbenopolitično delovanje, vključevanje v kul-turnoumetniška društva, interesne sekcije, kreiranje univerzitetnega in interesnih šolskih glasil, vključevanje v mednarodni klub prijateljstva in mednarodni študentski servis) ter si poiščejo dodatni dinar z delom preko študentskega servisa). Po podpisu družbenega dogovora o štipendiranju, ki je v SR Sloveniji razdelil tradicionalno obliko štipendij v dve komponenti: kadrovsko štipendijo in socialno štipendijo, tudi tekstilna industrija bolj opti- mistično gleda v „kadrovsko prihodnost". Toda dejstvo, da je skoraj 50 odst. razpisanih kadrovskih štipendij ostalo nerazporejenih (zajete vse oblike tekstilnega šolstva), nam po-tijuje, da dotok novih kadrov v tekstilno industrijo zaostaja za njenim tehničnim in tehnološkim razvojem. Kot ostale industrije, tudi tekstilna potrebuje strokovnjake, ki bodo uresničevah njene razvojne smernice. Prav zaradi tega pomeni odliv dobrih učencev in dijakov v druge industrijske panoge (elektrotehnika, strojništvo, kemija itd.) ali njihova usmeritev v družboslovne vede (politologija, sociologija, psihologija itd.) za tekstilno industrijo dodatno obremenitev, kajti njej ostanejo za izobraževanje praviloma učenci, ki niso bili sprejeti v druge šole (gimnazije, ekonomske srednje šole), ter le malo takih, katerih primarna usmeritev je bila izobraževanje na tekstilnih strokovnih šolah. Toda koncept razvoja tekstilne industrije in njena modernizacija, torej avtomatizacija, takšne diferenciacije pri usmerjanju v tekstilne poklice nikakor ne more in ne sme nekritično obravnavati. Zato je osnovna naloga kadrovskih služb v OZD, da se problematike izobraževanja za tekstilno industrijo resno lotijo. Zavedati se namreč moramo, da le razpisovanje kadrovskih štipendij ni dovolj, temveč je po- trebno že osnovnošolcem temeljito prikazati zahteve in potrebe tekstilnega dela gospodarstva. Poleg nestimulativnega nagrajevanja po delu je eden osnovnih vzrokov za pomanjkanje kadrov tudi ta, da je angažiranje marsikaterega tekstilnega strokovnjaka povsem enosmerno. Zato je treba načrtno in integralno obravnavati štipendijsko politiko v tekstilni industriji, kar z drugimi besedami pomeni: navezati temeljite stike celotne industrije s skupnostmi za zaposlovanje, s šolstvom in tako oskrbeti pravilen in kakovosten dotok kadrov v vse smeri tekstilne industrije. Poleg omenjenega načina štipendiranja obstaja še štipendiranje iz Titovega sklada, iz katerega prejemajo štipendije mladi delavci in najboljši dijaki in študentje. Pogoji za pridobitev te štipendije so strožji, ker so zahtevani: nadpovprečen učni uspeh, družbenopolitična angažiranost, odgovarjajoči socialni položaj itd. Žal pa ugotavljamo, da teh štipendistov v tekstilnem šolstvu skoraj ni, kar je ponoven dokaz, da celovitosti na področju štipendiranja ne uresničujemo po sprejetih sklepih. JANKO REŠETA BRANE SRCNIK študenta VTŠ Maribor MERILA DELITVE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE „... Takšen razvoj družbenoekonomskih odnosov v samoupravnem sistemu združenega dela je privede! tudi do sprememb v naravi delitve po delu. Pojmovanja, da mora delavec dobiti približno enak osebni dohodek za enako delo, ne morejo biti več omejena samo na to, da fizični učinek tekočega dela delavca na delovnem mestu izraža njegovo celotno delo. Merila delitve sredstev za osebne dohodke delavcev po delu morajo izražati kvantiteto in kvaliteto deta delavcev v širšem smislu, se pravi ne samo neposreden rezultat tekočega dela delavcev, ampak tudi učinke uporabe proizvajalnih sredstev, učinke gospodarjenja z minulim delom, obseg akumulacije in uspešnost njenega izkoriščanja, rezultate dela in dohodka, kakor tudi poslovno politiko, odnos do razvoja tehnologije itd. Z drugimi besedami, že v okviru takih meri! delitve sredstev za osebne dohodke delavcev se izraža njihov novi družbenoekonomski položaj v samoupravnih proizvodnih odnosih. EDVARD KARDELJ t ^XXXXX^^XX^XXXX^^XXX^N^^^^^XV^X^N^X^X^^^X^XXX^^XV^XXXX^^^N^XVvXX^XV^.X^^X^X^^X^^X^XSN^X' Ž V v Ob letošnjem požarno-varnostnem tednu so Novoteksovi gasilci prikazali otrokom osnovne šole v Bršlinu, kako se gasijo požari z aparati na prah in Prvi je pogasil „požar“ ravnatelj šole, nato pa so se zvrstili še številni dijaki. Na sliki: med gašenjem na travniku za šolo. Na občnem zboru keglja&ega društva „Novoteks“ so dobili priznanja vsi najboljši kegljači. Na društvenem prvenstvu je bil tokrat že drugič zapored najboljši Marko Zupančič. Na sliki: iz rok starega predsednika Franca Pavlina prejema popularni Marko zasluženi pokal. f - N Modni kotiček v_______________________/ Moda narekuje vse bolj udobna in široka oblačila, navdušena je nad mehkimi in naravnimi materiali. Te smernice ne veljajo samo za športni stil oblačenja, ampak tudi za svečani in večerni. Bliža se najdaljša noč v letu. Tistim, ki boste praznovale na večjih prireditvah s plesom, pa se še niste odločile, kaj boste oblekle, bom poskusila pomagati. Izbirajte med lahkimi, mehko padajočimi materiali, kot so: sintetični jersey (Novo-teksov artikel Suzi), satin (artikel mariborske Svile „gold sa-tin“), diolen „žoržet“ (Svila— Maribor). Vsi ti materiali so enobarvni, modni, v lepih pastelnih barvah: beige, umazano roza, umazano vijoličasta, kovinsko modra, umazano turkizna itd. Tudi vzorci so zelo modni, predvsem v sintetičnem jerse- yu; tak material lahko dobite v prodajalni Tkanina v Ljubljani. Tiste, ki bi bile rade bolj toplo oblečene in obenem svečano, lahko izberejo enobarvni ali vzorčasti gladek sintetični žamet. Pa srečno in veselo praznovanje! s Hvala za vašo kri, ; w ki rešuje življenja! S Od 13. septembra do 27. oktobra so na novomeški £ transfuzijski postaji darovali kri naslednji Novoteksovi de- * lavci: Danica Kovačič (do sedaj že 9-krat), Božo Cavlovič J (14), Leopold Gliha (8), Franc Iljaž (16), Jože Debevc (1), £ Anton Potočnik (5), Alojzija Rapuš (24), Pavla Pangre (7), d« Stipič Avguština (15), Fani Gorenc (4), Jože Staniša (6), £ Ma Springer (9), Anton Ajdišek (18), Marija Kralj (5), * Martina Koračin (12), Matija Belavič (8), Branko Vehar ^ (3), Martin Peterlin (26), Martin Brudar (16), Ljubomir 5 Jenko (5), Marija Teropšič (2), Ivan Mežnar (7), Ana Kralj ^ (16), Marija Klemenčič (12), Jože Žagar (11), Anton £ Kramar (10), Stane Hočevar (17), Milena Žič (7), Jožica * Klemenčič (3), Jože Udovič (35), Franc Luzar (11), ^ Anton Kobe (5), Anica Potočar (5), Vojan Stopar (6), * Maijan Canželj (6), Rudi Redek (12), Marija Slak (14), Jo-£ žefa Jakše (11), Vili Udovič (13), Miha Turk (5), Avgust * Kastelic (13), Janja Koblar (17), Alojz Kavšček (21), p Ludva Novak (6), Majda Macedoni (5), Niko Reba (18), £ Antonija Rukše (18), Rajko Petan (14), Mihaela Turk (6), d* Jože Smrekar (26), Karolina Barbič (13), Jože Mam (13), £ Majda Arko (10), Jožefa Femec (10), Albina Markovič (7), + Vinko Hribar (12), Slavica Hrovat (11), Stane Butalin (6), £ Branko Malešič (4), Jože Vrščaj (27), Joži Štravs (1), * Manja Dragan (5), Alojz Hočevar (11), Jožica Božič (3), £ Marija Grum (7), Jožefa Murn (15), Majda Fideršek (1) in * Bojan Ceh (31). Prišli - Od 1. oktobra do 30. novembra so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci. V tozd Tkanina: predilnica: Salko Adrovič, Franjo Miškovič, Ahmed Habibovič, Darko Pečavar, Zdravko Gligo-rič, Pavo Zilinski, Dobrinka Ostič, Zvonko Rozman, Cvetka Toplovec, Ljubica Talas, Luca Miškovič in Sadija Mustafič; priprava: Rado Ucman, Stevo Zilinski, Djulbija Taraniš, Irena Mikič, Djordje Selak, Dušanka Bojanič, Maijan Žonta in Ivan Banič; tkalnica: Milan Radivo-jevič, Bogo Matko, Miha Gril in Milan Bobnar; oplemenitil-nica: Jože Mavsar in Martin Lokar; pletilnica: Nada Pelko. Trgovina: Miljana Pečnik ter Smilja Vukovič. Konfekcija: Nevenka Mihan, Milena Krhin, Anica Obradovič, Majda Praznik, Ludvik Mežan, Peter Ivančič, Martina Opalk in Dragica Zupančič. Strešnik: Justina Cvelbar, Alojz Novak, Anton Giovani, Franc Hočevar, Zdravko Hočevar, Avgust Skubic, Alojz Tršinar, Ludvik Komljanec, Slavko Bašelj, Milan Krnc, Jože Hočevar, Slavko Kirar, Stanislav Hočevar, Martin Lekše, Janez Lekše, Anton Jemc, Jože Štamcar, Darko Šterc, Maijan Matko, Stane Jordan, Leopold Colarič, odšli Anton Enčimer, Milan Pavlič in Franc Pavšič. Skupne službe podjetja: IVS — Franc Mervar, Danica Fabjan ter Bogdan Kustor; finančni sektor: Mira Terzin; menza: Anica Kranjc; skupne službe: Bogdana Iličin. V istem obdobju pa so podjetje zapustili: Tkanina: predilnica: Sava Selakovič, Sreta Nikolič, Branko Gregorič, Jože Jakše, Anton Novak, Milan Nikolič, Sredoje Radojčin, Danica Radolovič ter Branko Sto-jak; priprava: Silva Selič, Darinka Jerič ter Marija Petrovič; tkalnica: Jožica Podgornik, Milan Stipič, Franc Kuplenk in Janez Lahajner; oplemenitil-nica: Stanislava Saje; prodaja: Ivan Kapš; strojna delavnica: Anton Golobič. Trgovina: Hajra Skenderovič, Slavka Križman, Golubiča Milovanovič in Stanka Papež. Konfekcija: Ana Dular, Maijeta Berček, Jože Božič ter Fehima Smailo-vič. Strešnik: Justina Cvelbar, Stane Pungerčar, Helena Ške-delj, Ivan Banič, Jože Štamcar, Dominik Kočevar, Slavko Kirar ter Leopold Colarič. Skupne službe: IVS: Jože Božič, Vinko Istenič, Slavko Primc, Jože Luzar in Jože Debevc; menza: Primož Krže ter finančni sektor: Nevenka Florjančič in Elizabeta Zupančič. Rešitev Vretena iz prejšnje številke: R, RK, KRK, KRKA, KOKRA, KROKAR, KROPA, PORA, ORA, RA in A. Vreteno n 2 3 5 7 8 9 ! 0 tl 1.15. črka abecede 2. nikalnica 3. stadion v Budimpešti 4. postrešje nad odprtim ognjiščem (mn) 5. azijska država 6. globe za prekrške 7. pesem, spev 8. žila dovodnka 9. starorimski pozdrav 10. Benetke 11. električna merska enota ODLIČNA UVRSTITEV PIRCA Na reviji kegljačev Dolenjske za dan republike, ki je bilo v Senovem na popolnoma novem plastičnem kegljišču, sta med 12 tekmovalci iz KD NOVO MESTO nastopala tudi dva naša kegljača: Marjan Pirc in Marko Zupančič. Odlično je igral M. Pirc, ki je z 850 podrtimi kegl ji zasedel odlično 5. mesto. S tem se je uvrstil v selekcijo Dolenjske, ki bo igrala v Trbovljah na republiškem turnirju podzveznih reprezentanc. Tudi drugi naš predstavnik M. Zupančič je z 835 keglji popolnoma zadovoljil in zasedel 10. mesto. Občni zbor Novoteksovih kegljačev Letos je minilo 5 let, kar je bil ustanovljen kegljaški klub „Novoteks“. V tem času je OBVESTILO Obveščamo vse delavce— inovatorje v naši tovarni, ki so kdaj naredili kakšno izboljšavo ali pa so s svojimi predlogi kakorkoli prispevali k boljšemu poslovanju Novoteksa, pa za svoje delo še niso bili nagrajeni, da se najkasneje do 31. decembra letos javijo komisiji za inovacije. Kasnejših prijav komisija ne bo upoštevala. ekipa dosegla vrsto uspehov ne samo v Novem mestu, ampak tudi v Jugoslaviji. Omenimo naj samo to, da smo bili v letu 1976 med slovenskimi in ugo-slovanskimi tekstilci najboljši. Vzgojili smo celo vrsto mladih tekmovalcev, ki so z uspehom nastopali na dolenjskih, republiških in celo državnih prvenstvih. V tem času se je z rekreacijo ukvarjalo v klubu prek 100 članic in članov. Prepričani smo, da je kegljaški klub upravičil svoj obstoj, za kar se imamo veliko zahvaliti tudi sindikatu. Letos polagamo račune za preteklo leto in vseh pet sku- Novoteks ponovno prvak Po napetih borbah se je končalo letošnje prvenstvo Novega mesta v borbenih igrah. Prav v zadnjem kolu sta igrali med seboj dve najboljši ekipi: Železničar in Novoteks. Po izredno izenačeni igri, polni preobratov, je zmagala ekipa Novoteksa in s tem že drugič zapored postala najboljša ekipa Novega mesta v borbenih igrah. Naj povemo, da je to precej nepričakovan uspeh, saj je ekipa Novoteksa igrala letos kar brez 9 standardnih članov ekipe. Ekipa Novoteksa je v jesenskem delu tekmovanja dosegla naslednje rezultate: Novo- teks-Stari 9 420:350 (najboljši posamezniki: Rolih 52, Gerkšič 50, Istenič 50); Novoteks—Luknja 336:350 (Čavlo-vič 41, Dravinec 38, Bojane 36); Novoteks—Vseh 9 339:381 (Podvinski 48, Dravinec 46, Župančič 40); Novoteks—Pionir 387:329 (Dravinec 54, Rolih 50, Prič 39); Novoteks—Železničar 401:395 (Čavlovič 48, Bojane 46, Rolih 45). V zadnji številki glasila „NOVOTEKS“ je prišlo na zadnji strani do neljube pomote: pod sliko v članku „Zmagi Konfekcije in Tkanine" je pisalo, da so na sliki „... igralke Tkanine, ki so prikazale najboljšo igro..Ker so na fotografiji igralke Konfekcije, ki so bile na prvem medobratnem srečanju med obrati tudi najboljše, se jim za napako opravičujemo. Tokrat pa vam resnično predstavljamo igralke Tkanine, ki so bile na prvem preglednem tekmovanju med tozdi zadnje; toda z malo več treninga bi lahko bile bolje uvrščene ... UREDNIŠTVO paj. Na osnovi dosedanjega dela moramo izdelati dolgoročni plan, da ne bi ostah tam, kjer smo zdaj. To je samo delček vsebine občnega zbora, ki je bil 9. decembra 1977. MEMORIAL „JOZETA SAJEVCA" Letos je nenadna smrt iztrgala iz kegljaških vrst enega najstarejših članov v Novem mestu, Jožeta Sajevca, dolgoletnega člana kegljaškega kluba „Pionir“. Njemu v spomin je športno društvo Pionir organiziralo memorialno tekmovanje za prehodni pokal. Nastopalo je 8 najboljših novomeških ekip. Ekipa Novoteksa je še enkrat dokazala, da je najboljša in z odličnim rezultatom 424 podrtih kegljev osvojila 1. mesto pred ekipo Pionirja (406) in IMV (405).. ŠPORTNO SREČANJE Z VOJAKI V novembru je bilo športno tekmovanje med Novoteksovimi mladinci in predstavniki JLA, VP 1394/30. Pomerili so se v šahu, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. V vseh dvobojih so bili boljši vojaki, saj so zmagali v šahu s 7:2, v namiznem tenisu s 5:2, v streljanju pa s 304:237. Rezultati posameznih iger. Sah: Darko Potočar (brez zmage), Brane Malešič (2 zmagi, 1 poraz), Franc Pavlin (brez zmage); namizni tenis: Jože Klobučar (1 zmaga, 1 poraz), Janez Jerman (2 poraza), Miha Legan (1 poraz, 1 zmaga); v igri parov sta Klobučar in Jerman izgubila z 2:1; streljanje: Jaroslav Hočevar (52 krogov), Milivoj Zad-kovič (66) in Miloš Avbar (119). Takih srečanj si mladinci Novoteksa še želimo, vendar bomo v bodoče vključili še nekatere športe, n.pr. košarko in odbojko. PRVENSTVO NOVOTEKSA V PARIH Končalo se je letošnje prvenstvo Novoteksa v parih v disciplini 2 x 200 lučajev. Po pričakovanju sta prvo mesto osvojila Pirc in Zupančič, ki sta v obeh nastopih podrla 1597 kegljev. Par Bojanc-Dravinec se je uvrstil na drugo mesto (1564), tretja pa sta bila . Barbič-Podvinski (1515). Tekmovalo je 12 parov, nekaj pa jih zaradi bolezni in službene odsotnosti tekmovanja ni končalo.