Književnost in umetnost. Georg Freiherr von Vega. Von Hauptmann Fridolin Kaučič. — Vegov navdušeni čestilec in biograf, stotnik Kaučič, je izdal v drugem natisku životopis našega slavnega rojaka. Z veliko natančnostjo in cbenem z iskrenim navdušenjem je na 58. straneh opisano življenje in delovanje velikega našega rojaka, ki se je, z bogatimi duševnimi darovi oblagodarjen, pospel do svetovnega imena tako v učenem kakor v vojaškem svetu. S to knjigo je seznanil marljivi pisatelj-vojak zlasti nemške kroge z Vego. Knjigo, ki jo krasi tudi več podob, toplo priporočamo I Vseučiliška Ijudska predavanja. Spisal prof. dr. Fr. Drtina. Ponatisk iz »Naših zapiskov«. Cena 10 h. Str. 49. — Knjižico, pisano v poljudnem tonu, smo prečitali z velikim zanimanjem, želeč, da bi našla čim več bralcev. V nji je povedano, kako skrbe drugi narodi za splošno izobrazbo najširših mas ljudstva. Ob tem se nam zbuja želja, da bi na sličen način mogli dovesti tudi slovenski narod do prave duševne izobraženosti. »Dodatek« nam priča, da se je tako šolanje že v resnici začelo in da ga bodo nadaljevali z vso plemenito resnostjo. To prizadevanje se nam zdi vredno vse hvale in vsega priznanja ter le želimo, da bi doneslo ubogemu slovenskemu narodu obilo zlatega sadu! Samo tako ga rešimo dušljivega klerikalnega jerobstva. Učiteljstvo naj taka javna predavanja skrbno podpira! — »Dodatek« nas je še posebno zadovoljil, ker nas je preveril, da je stremljenje požrtvovalnih mlajših rodoljubov vzniklo iz želje, da se obogatijo duševne sile našega ljudstva. Med dosedanjimi predavatelji beremo tudi ime tovariša Gartnerja. Josip Kostanjevec: Iz knjige življenja II. Tiskal R. Šeber v Postojni. Založil pisatelj. — »Politiških bojev viharji,« ki jim moramo služiti v sedanjih razburkanih dneh, so vzrok, da smo se zakasnili z oceno Kostanjevčevih povesti ki jih je objavil pisatelj v II. zvezku svoje zbirke »Iz knjige življenja«. Tega nam ne more zameriti nihče, kdor ve, da med orožjem molče muze . . . Sicer smo že izrekli svojo sodbo o Kostanjevcu-pisatelju, ko smo ocenjali v svojem listu I. knjigo njegove zbirke. Oni sodbi nimamo ničesar dostaviti, ker je takisto prikladna povestim, zbranim v tej knjigi. Brez dvoma je Kostanjevec pisatelj, ki se je pospel do uglednega mesta med našimi pripovedniki in ki si je ustvaril svoj krog čestilcev in hvaležnih čitateljev. Ker se je priljubil zlasti ženskemu čitateljstvu, je to dokaz, da je v svojih spisih mehak in lirski, pesnik ljubezni, in tako čtivo je mehkim in lirskim prirodatn najdražje. Nekaternikom se ne zdi ta lastnost pisateljeva vrlina. Ljudem, ki so jitn znana dela velikih sedanjih pripovednikov, ki odkrivajo z občudovanja vredno brezobzirnostjo vse skrivnosti človeške duše in človeške družbe, se zdi Kostanjevec s svojimi pripovednimi spisi premehka in preenolična pisateljska individualnost. To je sicer čisto subjektivno mnenje. Opravičeno je toliko, kolikor je opravičen nazor, da si je pridobil Kostanjevec z izbiro svojih oseb in predmetov, s konsekvenco, ki se z njo oprijemlje dogodkov malomestnega življenja ter jih razgrinja do zadnjih detajlov, čisto samosvoje mesto v naši pripovedni književnosti. Dasi ne ugovarjamo očitanju enoličnosti, vendar moramo brez laskanja priznati, da je zlasti pohvalno poudarjati Kostanjevčevo opisovanje značajev in realistiško slikanje situacij. Resnica je, da imajo v njegovih spisih važno vlogo slučaji. Vendar se takoj pobijemo sami, aki si stavimo vprašanje: Kaj pa ni slučaj, kar se pripeti ? Zatorej se nam zdi, da je zametati slučaje tedaj, kadar pridejo v konflikt z verjetnostjo in kadar jih ne utemeljuje tedencijoznost fatalizma. Življenje in poetiški nakit dajejo njegovim spisom slikovita opisovanja prirode, ki nam dokazujejo prizorišča njegovih dogodkov v prirodnih slikah, dostikrat izrisanih do zadnjih posameznosti. Kakor bi hodili z njim po trgih in vrtovih in gozdih in gledali s svojimi očmi, tako se črtajo pred nami prijazni holmci in zelene planjave naših domačih tal. Tak slikar-umetnik pa se je razvil v Kostanjevcu samo zategadelj, ker ima besedo v oblasti in čut v srcu, ki mu daje umevati in občudovati lepoto prirode. Tako ima mirna in prikupna vsebina Kostanjevčevih spisov lepo rn bogato okrožje, ki nam časih zagrne kot rahla jutranja meglica pogled na ustajajoče življenje. Kadar izginejo te meglice, takrat bomo nekaljeno zrli — knjigo življenja, ki nam je spisuje Kostanjevecl A. Aškerc: Zlatorog. Planinska pravljica. Založil L. Schwentner. Tiskala Narodna tiskarna. — Prvaku slovenske epike gre zasluga, da nam je ustvaril prvo popolno samostojno epsko delo, ki mu je jedro narodna pravljica s Triglavskega pogorja, tako lepa in poetiška, da je navdušila celo nemškega pesnika Baumbacha. Slabo umeje Aškerčevega »Zlatoroga«, kdor ga primerja z Baumbachovim, ker sta si sorodna samo po naslovu. Zakaj v Baumbachovem »Zlatorogu« prevladuje lirika, a v Aškerčevem epika, ki je prepletena s takozvano razmišljujočo poezijo, lastno Aškerčevi krepki, bojeviti Muzi. Aškerc je napisal »Zlatoroga« v dramskem slogu, kar daje njegovemu delu posebno življensko silo ia pretresljivo učinkujočo moč. Slovenci se z »Aškerčevim »Zlatorogom« lahko ponašamo tudi pred neslovanskimi narodi. A. Aškerc: četrti zbornik poezij. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg. — Plodovitost Aškerčeve tvorne sile dokumentuje ta najnovejša zbirka njegovih poezij. Dasi čislatno pred vsem Aškerca kot epika, moramo vendar priznati, da zna ubirati tudi lirske strune, katerih miloubrani glasovi nam odkrivajo rahlo čuteče njegovo srce, ko se oglaša v svojih izpovedih. Lirski moment v njegovih poezijah nam zbuja sanjavo melanholijo, kakor nam budi njih epski stan vesel ponos, da imamo Slovenci pesnika, ki se brez bojazni in brez obzirov bojuje za rešitev trpečih bratov, za zmago resnice in pravice. Oboje pa napravlja Aškerca velikega pesnika, ki mu ostane življenje tudi potem, ko mu pride telesna smrt. ,,Zemljopisni Atlas za pučke ili osnovne škole." Po naputku Stj. Širole crtao Fran Peyer. Cijena: broširan K 120, a ukoričen K 120. (Dobiva se u svim hrvatskim knjižarama.) Narudžbe obavljaju knjižara M. F. Strmecki u Zagrebu i Rad. Bačič (nasljednik V. Frischa) u Osijeku. Atlas sadržaje: 1. bkolska soba i okolina škole. 2. Zemljo- pisna predodžba obličja. 3. Tlocrt grada Zagreba. 4. Hrvatska i Slavonija s pograničnim zemljama (gore i rijeke). 5. Hrvataka i Slavonija (pol. razdijeljenje). 6. Austro-Ugarska (gore i rijeke). 7. Austro-Ugarska (polit. razdijeljenje). 8. Evropa (gore i rijeke). 9. Evropa (države). 10. Zemaljske polutke (planiglob). Osim toga tiskano je u Atlasu 25 prekrasnih slika iz svih krajeva naše domovine, a med njima gradovi: Zagreb, Rijeka, Budimpešta i Beč. — Kako u našim pučkitn školarna nije bilo dosada posebnoga atlasa, to je ovo djelo dobro došlo i učiteljstvu i šolskoj mladeži, koja če se njime moči kot obuke izvrsno poslužiti. Atlas je upravo elegantno opremljen i pravo uzor djelo litografije W. Rožankowsky i dr. u Zagrebu, te zaslužuje pažnju i širega občinstva, a osobito če zanimanje pobuditi u seljačkim domovima! Preporučujemo najtoplije ovo novo i korisno učilo za mladež pučkih škola.