Glasilo občine Kidričevo, letnik XVII, 4. številka, SEPTEMBER 2015 www.kidricevo.si www.fa ceb o ok. com/k i d ri ce vo www.vimeo.com/kidricevo KIDRIČEVO TEČE s humanitarnimi koraki 11.10. 2015 Vljudno vabljeni na tradicionalno športno-rekreativno prireditev Kidričevo teče. Letos prvič s humanitarnimi koraki: »HODI, TECI, DONIRAJ - OTROŠKE SANJE PODPIRAJ« (20 % od tekaških prijavnin na 5 km in 10 km bomo namenili za Poletno šolo v naravi za učence socialno ogroženih družin OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce). Na dogodku bo tudi priložnost za humanitarni korak solidarnih posameznikov, društev, podjetij, ki želijo darovati za dober namen, čeprav ne bodo tekli. PROGRAM PRIREDITVE PRED ŠPORTNO DVORANO KIDRIČEVO: 9.00 Predstavitev nordijske hoje »osnovni koraki« pod vodstvom licenciranih inštruktorjev nordijske hoje - ŠD Puresport. Brezplačna izposoja palic za nordijsko hojo na dan dogodka. 9.25 Pohod po poti zgodovine Kidričevega in pohod - nordijska hoja 9.30 Otroški teki na 300 in 600 m 10.00 Start teka na 5 in 10 km (trasa po cesti, po gozdu, na 10 km tudi skozi učilnico v naravi) Za vse udeležence prireditve bo na voljo sadje, čaj, voda. Tekači na 5 in 10 km prejmejo majico, darilno vrečko in sodelujejo v nagradnem žrebanju štartnih številk. Nagrade za najboljše: pokali, medalje in nagrade Predprijave sprejemamo do 8. 10. 2015 (ob prijavi navedite e-pošto, tel. številko, letnico rojstva in številko majice) na elektronski naslov: kidricevotece@gmail.com. Info: 041 983 897 (Boštjan). Prijavnino 7a tek lahko poravnate na TRR: Prijavnina: SI56 6100 0000 3046 050. Namen: Kidričevo teče. KUD Nika, - za otroške teke ni prijavnine Lovrenc na Dr. polju 11, 2234 Lovrenc na Dr. polju. - voden pohod po poti zgodovine Kidričevega: 2,00 €- na kraju dogodka - tek na 5 in 10 km: 10,00 € (predprijava do 8. 10. 2015) ali 15,00 € (prijava na dan prireditve oziroma na kraju dogodka) Organizator: KUD NIKA Prireditev podpira: AKCIJA ob pravem času 9NL.JH * energetsko najcenejše in ekološko najprijaznejše ogrevanje bivalnih prostorov TEL: 02/ 78 06 430 GSM: 041/ 670 102J: www.iblo.si E: klima@iblo.si Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo Odgovorna urednica: Mojca Trafela Uredniški odbor: Tina Mlakar, Smilja Rajher, Jožef Murko, Slavko Pulko, Eva Žunkovič, Anja Rajher Lektoriranje: Vesna Voglar Pulko Tisk: Ekart design d.o.o.. Naklada: 2400 izvodov Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo. Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 1401. Obvestilo: pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Nekateri prispevki niso lektorirani s strani lektorice glasila. Reklame niso lektorirane. Prispevke za naslednjo izdajo Ravnega polja lahko oddate na portal www.mojaobcina.si do 3. 12. 2015. Investiramo v prihodnost Leto se je že prevesilo v drugo polovico in toko se počasi zaključujejo letošnje investicije. Letošnji proračun je zaznamovalo zmanjšanje državnih sredstev in manko sredstev EU, saj država prepočasi sprejema ustrezne dokumente za črpanje sredstev v novem programskem obdobju 2014-2020. Posledično izvajamo v Občini Kidričevo vse investicije z lastnimi sredstvi. Investicijski projekti so se izvajali v manjšem obsegu na področju celotne občine. Največ pozornosti se je namenilo vzdrževanju prometne infrastrukture. Največji finančni delež na prometu je odpadel na projekt rekonstrukcije in razširitve 400 m ceste v Zg. Jablanah. Obstoječa cesta je bila zaradi povečanega tovornega in traktorskega prometa že v zelo slabem stanju. Po prenovi se je razširila in pridobila nivojski pločnik. V bližini se je izvedla tudi razširitev ceste od vakuumske postaje do železniške postaje Cirkovce. Povečan promet in ozko cestišče sta nam vsako leto povzročala škodo na bankinah. Probleme s pogostim uničevanjem bankin bomo v prihodnje reševali z razširitvami cestišč, saj bomo s tem razbremenili obrabo bankin. V letošnjem letu je odbor za infrastrukturo pripravil vrstni red asfaltiranja krajših ulic, kjer so se občani še zmeraj vozili po makadamskih cestah. Tako se je asfaltirala ulica v Lovrencu na Dr. polju. Pričela so se dela na ulici v Njivercah pri zbirnem centru. Do konca leta planiramo še sanacijo ulice v Apačah. Za prihodnje leto prav tako načrtujemo enak sistem, saj želimo v nekaj letih vsem občanom zagotoviti asfaltiran dostop do njihovih domov. Tudi na področju javne razsvetljave potekajo aktivnosti. Tako smo na Tovarniški cesti zamenjali obstoječe svetilke z varčnimi LED-svetili. Največji projekt je prenova JR v ulici Cesta v Njiverce, kjer prav tako v sodelovanju z Elektrom Maribor prestavljamo električne vode v zemljo. Največ težav nam povzroča področje kanalizacije. Srečujemo se s površnim delom izvajalcev in vsak, ki je kadarkoli uveljavljal reklamacijo, si približno predstavlja, kakšni so možni zapleti. Tako bodo še v tem letu izvajalci sanirali določene odseke cest v Apačah in Lovrencu, kjer je pri gradnji sekundarnega voda prišlo do največjih posedkov na cestah. Še večje težave imamo pri zagonu sekundarnega dela vakuumskega sistema Cirkovce-Stražgonjca. Pojavljajo se problemi z vzdrževanjem podtlaka in motenj pri signalnih kablih med posameznimi jaški. Izvajalec se odziva zelo počasi, ampak kljub temu lahko pričakujemo, da bomo v oktobru predali ta del kanalizacije v uporabo. V letošnjem letu načrtujemo še dokončanje kanalizacije v Stražgonjci - zadnje enote, ki so izpadle pri izgradnji sekundarja. Na omenjenem odseku bomo uredili tudi JR in prestavili električne vodnike v zemljo. Največji investicijski projekt, ki je bil zagnan v letošnjem letu, je prenova stavbe starega zdravstvenega doma. Projekt, vreden dobrih 621 000 evrov, bo zagotovil 17 stanovanj, prostore za RK Kidričevo in dnevni center za starejše in mladino. Pri projektu smo prisluhnili potrebam občanov po manjših stanovanjih. V naslednjem letu planiramo zagotoviti sredstva za energetsko sanacijo, saj bi s tem pridobili prvi energetsko saniran večstanovanjski objekt v naselju. Skupaj z Zavodom za varovanje kulturne dediščine smo se dogovorili za vse podrobnosti o načinu energetske sanacije objektov v naselju Kidričevo. Na območju naše občine se zaključuje tudi največji državni projekt elektrifikacije železniške proge Pra-gersko-Hodoš, ki nam je prinesla tudi štiri podvoze in precej spremenjene prometne režime. Projekt seje načrtoval vrsto let in kljub temu prinesel precej nemira v našo občino, tudi v obliki raznih civilnih iniciativ. V času branja bodo v večini primerov opravljeni tehnični pregledi podvozov, na Občini pa nas čakajo dogovarjanja o sanaciji uporabljenih občinskih cest. Podoben obseg investicij lahko pričakujemo tudi v prihodnjem letu, saj še zmeraj ne bodo na voljo sredstva EU, s katerimi bi lahko izvajali projekte v večjem obsegu. Damjan Napast, direktor občinske uprave sou skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Oranje in obdelava njiv ob občinskih cestah v občini Kidričevo Pri nadzoru občinskih cest medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju pogosto ugotavlja, da nekateri lastniki ali najemniki orjejo njive preblizu ceste oz. ne upoštevajo minimalne zakonsko določene razdalje. V 5. čl. Zakona o cestah (Ur. I. RS, št. 109/2010, 48/2012) je prepovedano: - orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali - na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Ravnanje v nasprotju s to zakonsko določbo je prekršek, za katerega se posamezniku izreče globa v višini 1.000 evrov. Pri oranju njiv je nedopustno onesnažiti občinske ceste in poljske poti, v kolikor pa pride do morebitnega onesnaženja, jih je potrebno takoj očistiti. Hkrati opozarjamo tudi, da je prepovedano na cestišče javne ceste vlačiti pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ali hlode, veje in podobne predmete. Osnovni namen obvestila je preventivni inšpekcijski ukrep in odvrnitev občanov od škodljivega ravnanja in posledično izrekanja sankcij. mag. Olga Fekonja, inšpektorica 1HMmgm Kljub manku razpisov za pridobitev sredstev EU izvajamo investicijske projekte V pričakovanju razpisov v okviru finančnega programskega obdobja 2014-2020 že pripravljamo nove projekte, zbiramo ideje in iščemo vire financiranja za izvedbo le-teh. OU Kljub temu da se v letošnjem letu občuti manko razpisov za pridobitev sredstev iz evropskih skladov, v naši občini ne počivamo. Izvajamo različne investicijske projekte, s katerimi želimo tudi v tem vmesnem obdobju nadaljevati z razvojnimi aktivnostmi. Na Cesti v Njiverce se izvaja posodobitev električnega omrežja, javne razsvetljave in dodatni cevovod za telekomunikacijsko omrežje. Občina Kidričevo financira gradbena dela in javno razsvetljavo v višini 48.000,00 €. Vrednost elektromontažnih del, ki jih izvaja in financira Elektro Maribor, enota Ptuj, pa znaša 67.000,00 €. Izvajalec gradbenih del je AVDI, d.o.o., javno razsvetljavo pa izvaja Vzdrževanje in gradnje, javno podjetje d.o.o. Dela so se pričela 11. 8. 2015 in bodo zaključena do 30. 9. 2015. Na področju infrastrukture se izvajajo še: - širitev javne poti JP 665 511 v Sp. Jablanah, izvajalec del je CP Ptuj, vrednost investicije je 39.600,00 €. Dela bodo zaključena do 15. 9. 2015; - modernizacija ceste v Lovrencu na Dr. polju od h. št. 24 do h. št. 25 d. Izvajalec del je TALEN d.d., vrednost investicije je 14.000,00 €. Dela bodo končana do 20. 9. 2015; - modernizacija ceste v Njivercah pri zbirnem centru - novo naselje. Izvajalec del je AVDI d.o.o., vrednost investicije je 18.000,00 €. Dela bodo zaključena do 30. 9. 2015; - rekonstrukcija in razširitev JP 665 861 v Zg. Jablanah, odsek od žage do kmečkega turizma. Dela izvaja CP Ptuj, vrednost investicije pa je 85.000,00 €. Dela so končana, razen zarisa talne signalizacije. - Izvedena so že dela na modernizaciji Mladinske 6, 7 in 8 v Kidričevem. Dela je izvajal AVDI d.o.o., vrednost investicije je 32.000,00 €. - Izvedeno je bilo tudi gramoziranje poljskih poti na DP 1, 2 in 3. Tudi v občini Kidričevo odpust dolga Občinski svet občine Kidričevo je na svoji 8. redni seji 10. 9. 2015 sprejel sklep, s katerim je pooblastil župana občine Kidričevo, da podpiše sporazum o odpustu dolga. V Uradnem listu RS št. 57/15 je bil objavljen Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (v nadaljevanju: Zakon), ki določa vrste dolgov in načine, na podlagi katerih država ter vrtci in osnovne šole odpisujejo svoje terjatve. Dolg se lahko dopusti dolžniku pod pogojem, da je le-ta nastal do 31. 12. 2013, in sicer v višini 250,00 evrov, in pod pogojem, da je dolžnik v obdobju med 1.1. 2015 in 30. 6. 2015 prejemnik: - denarne socialne pomoči ali - varstvenega dodatka ali - veteranskega dodatka ali - otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali - otroškega dodatka iz 3. dohodkovnega razreda in je hkrati katerega oseba, navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka, tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino. Dolžniki podajo vloge za odpust dolga na predpisanem obrazcu, ki ga najdejo na spletni strani www.paketpomoci.si, na osnovnih šolah ali centrih za socialno delo. Vloge je potrebo oddati v času od 3. 8. 2015 do 31. 10. 2015. Vloge za odpust dolga se vložijo v Osnovni šoli Kidričevo in Osnovni šoli Cirkovce, glede na to, pri kateri šoli ali vrtcu je dolg nastal. OU 4 Rekonstrukcija starega zdravstvenega doma Kidričevo Občina Kidričevo je pristopila k rekonstrukciji starega zdravstvenega doma Kidričevo. Prostori bi se preuredili v stanovanja in dnevni center ter pisarno Rdečega križa. Projekt zajema tudi energetsko sanacijo objekta (fasade, zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva, položitev izolacije na podstrešju in izolacija stropa v kleti). Gradnja bo potekala fazno, in sicer: 1. faza zajema: - ureditev skupnih prostorov s kletjo, - ureditev pritličja, - ureditev stanovanja št. 13 v 1. nadstropju. 2. faza zajema: - ureditev ostalih stanovanj v 1. in 2. nadstropju. 3. faza zajema: - izvedbo ovoja stavbe. Obstoječi poslovno-stanovanjski objekt bo preurejen v nove manjše stanovanjske enote. Etažnost obstoječega objekta je K(l/2) + P + N1 + N2 + podstrešje. Neto tlorisna površina objekta je 1.142,00 m2. Objekt je v spomeniško zaščitenem območju, kot »socialna« gradnja petdesetih let prejšnjega stoletja, in se nahaja znotraj spomeniškega območja Kidričevo - naselje (EŠD 22209). Kletni prostori zajemajo južno polovico objekta. V kleti se uredijo shrambe za potrebe novih stanovanjskih enot (17 shramb). Obstoječi prostor toplotne podpostaje se ohrani in prilagodi novim potrebam. Obstoječa pralnica se ukine in spremeni v prostore za shrambe. Uredi se skupni prostor za čistila in manjši tehnični prostor. V pritličju se uredijo nove male bivalne enote (5 bivalnih enot), ki bodo namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb za socialno ogrožene osebe. V pritličju se uredi še pisarna RK in večnamenski prostor za druženje starejših in socialno ogroženih. V 1. nadstropju se uredijo nove stanovanjske enote, uredi se 7 stanovanj. V 2. nadstropju se uredita dodatno dve stanovanjski enoti, eno stanovanje je naseljeno in se vanj ne posega, eno stanovanje (veliko) pa se obnovi. Podstrešje se ne spreminja in ostane neizkoriščeno. Obstoječ poslovno-stanovanjski objekt se konstrukcijsko in arhitekturno v celoti ohranja. Pri energetski sanaciji je bistven poseg na fasadah, ki se odebelijo. Obstoječe stavbno pohištvo se zamenja v celoti v enaki obliki - lesena, trodelna, energetsko varčna. Obstoječi glavni vhod se izvede na novo v izgledu starega. Izvede se odpiranje vhodnega vratnega krila navzven za potrebe več-stanovanjskega objekta, javnega programa in požarne varnosti. Parkirišča so obstoječa. Zunanja ureditev se ne spreminja. Občina Kidričevo je izvedla javni razpis za rekonstrukcijo starega zdravstvenega doma. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano podjetje MARKOMARK d.o.o., Pobrežje 6 a, 2284 Videm pri Ptuju, ki bo razpisana dela izvedlo za vrednost 621.096,00 evrov. Rok dokončanja del je 31. 8. 2016. OU Pravljične urice Vile, ta skrivnostna in plaha bitjat, so vsepovsod okrog nas. Vseh barv, oblik in velikosti so. Če imamo veliko srce in odprtega duha, jih lahko zagledamo povsem nepričakovano in na najbolj čudnih krajih. V Kidričevem imamo srečo, da se je med pisana igrala in visoke krošnje dreves naselila Zvezdna vila. Zvezdni vili pa se v njeni hišici vsako soboto dopoldan pridružijo še druga pravljična bitja. Škrate zmaje, princeske z glasovno interpretacijo obudimo v življenje in potem budijo izdelamo droben spominek na naše druženje ali kakšnega pravljičnega junaka. S prebiranjem pravljic v hiši Zvezdne vile želimo: - da se krajani medgeneracijsko družimo (otroci, starši, stari starši), - da otroci spoznajo pravljico kot obli- domišljijo naših malčkov, njihovih staršev, starih staršev. Po pravljici imamo še neke vrste mini kreativne delavnice. Takrat si ko pisane besede in jim kot takšna budi domišljijo in ustvarjalnost, - da popestrimo dogajanje v parku. Če ste do sedaj spregledali ta naša druženja, naslednjo soboto ob deseti uri pripeljite svojega malčka, njegovo najljubšo pravljico in svoje ideje, s katerimi bomo še popestrili in obogatili naša druženja. Vas že nestrpno pričakujemo! Suzana Merlak Ravno polje. SEPTEMBER 2015 5 Exr o EXPO 2015 MILANO Strokovna ekskurzija, ki jo je organiziral Odbor za gospodarstvo, je letos potekala v sosednjo državo Italijo, natančneje v Milano, kjer smo si ogledali svetovno znano razstavo EXPO 2015. V četrtek, 17. 9. 2015, smo se v zgodnjih nočnih urah vkrcali na avtobus in se odpeljali dogodivščini na poti. Pot nas je najprej peljala do omenjene razstave EXPO, nekaj kilometrov izven mesta Milano. EXPO je ogromno razstavišče, saj je prostor, kjer se države celega sveta predstavljajo s svojimi paviljoni. Svetovna razstava poteka vsakih 5 let in je na generalni ravni vodena s strani Generalne skupščine BIE (Mednarodni urad za razstave v Parizu). Prva svetovna razstava je potekala leta 1851 v Londonu (Crystal Palace, Hyde park). Med najbolj vidnimi gre omeniti svetovno razstavo v Parizu leta 1889, ki je za seboj kot mejnik industrijske dobe pustila veličasten, svetovno znan spomenik Eifflov stolp. Osrednji namen svetovne razstave je obravnava določene teme, ki je v svetovnem merilu aktualna v času, ko ta poteka. K sodelovanju so povabljene vse države sveta, ki skozi določeno temo izobražujejo javnost, predstavljajo načine, kako doseči potrebe civilizacije, predstavljajo napredek na enem ali več področjih človekovega udejstvovanja in javnost seznanjajo s smernicami za prihodnost. Osrednja tema EXPO Milano 2015 je hrana, nosilni slogan pa »Feeding the Planet, Energy for Life« oz. »Hrana za planet, energija za življenje«. Organizatorji pričakujejo, da bo svetovno razstavo v času od 1. maja do 31. oktobra 2015 obiskalo 20 milijonov obiskovalcev, predstavilo se bo 147 držav, od tega 55 s samostojnim paviljonom, med katerimi je tudi Slovenija. Zgodba Slovenije (»5 zrn ajde za ohranitev ZELENE, AKTIVNE in ZDRAVE Slove- nije«) je zgodba o ljubezni do narave, v besedi SLOVEnija je tudi angleška beseda »LOVE«. Slovenija se predstavlja preko petih vsebin: soline, čebele, termalne & mineralne vode, pohodništvo & kolesarjenje in projekt merjenje črnega ogljika. Po prvem dnevu strokovne ekskurzije in prehojenih več 1000 korakih smo v naslednjem dnevu naredili še ogled družinske sirarne v Parmi. Ogledali smo si dnevni rutinski postopek pridobivanja parmezana. Strinjali smo se, da je to opravilo resnično težavno, ker je potrebna velika fizična moč. Po ogledu sirarne smo parmezan tudi okusili in nakupili nekaj kosov še za domačo uporabo. Nato nas je pot vodila do centra mesta Parme, kjer smo se sprehodili in si ogledali nekaj znamenitosti. Po poti domov smo si ogledali še mesto Mantovo, ki je nekoč sodilo med najbogatejša italijanska mesta. Z vsemi lepimi vtisi, ki smo si jih zapomnili vsak po svoje, smo zapustili mesta in se po dolgi ravni avtocesti napotili na zasluženo dobro večerjo v Slovenijo. V poznih nočnih urah smo bili izredno veseli, ko smo zagledali tablo Kidričevo, ki je tudi zaključila naše popotovanje. Se vidimo prihodnje leto. Za konec še ena misel za boljše gospodarstvo: Ne morem vam dati formule, s katero boste uspeli, lahko pa vam dam formulo, s k&tero ne hoste uspeli. Gjlasi se: 'Poskusite vsem ustreči. (TJerbert 'Sa^ar/$wohe) Anja Rajher, predsednica odbora za gospodarstvo owwmmM Prebivalce občine Kidričevo obveščamo, da se je potrebno priključiti na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje, kjer je to možno. Skladno z 12. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 21/02) se morajo uporabniki ob zgrajeni kanalizaciji v najkrajšem možnem času, najkasneje v roku 6 mesecev od tehnične možnosti priključitve, priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Vse, ki se še niso priključili, pa imajo možnost priključitve, pozivamo, da to storijo nemudoma, saj bomo v nasprotnem primeru primorani ukrepati v skladu z navedenim odlokom. Na Občino Kidričevo je potrebno podati vlogo za odmero komunalnega prispevka zaradi izgradnje kanalizacijskega omrežja. S strani Občine bo izdana Odločba o odmeri komunalnega prispevka. Komunalni prispevek mora biti plačan pred priključitvijo na kanalizacijsko omrežje. Komunalni prispevek je možno plačati tudi na obroke (do 12 mesečnih obrokov). Pri obročnem plačilu mora biti pred priključitvijo plačan prvi obrok, ostali obroki pa v zaporednih mesecih po priključitvi do 30. v mesecu. Občina Kidričevo ima sklenjeno pogodbo o upravljanju, vzdrževanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda s podjetjem VZDRŽEVANJE IN GRADNJE d.o.o. Predstavnik omenjenega podjetja bo vršil nadzor nad izvedbo priključkov interne kanalizacije, zato se vsa morebitna tehnična vprašanja usklajuje z njim. O pravilno izvedenem priključku bo omenjeni predstavnik izdal potrdilo. Splošni tehnični pogoji priključevanja: 1. Kanalizacijski priključek se lahko izvede le v revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju. 2. Kanalizacijski priključek in navezava na revizijski jašek morata biti izvedena vodotesno. 3. V javno kanalizacijo se smejo odvesti le komunalne odpadne vode, METEORNE VODE SE NE SMEJO PRIKLJUČITI V JAVNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE. 4. Meteorne vode s streh se ponika po čiščenju v peskolovih, meteorne vode s povoznih površin se ponika po čiščenju v peskolovih in lovilcih olj ali odvede v bližnji vodotok. Meteorne vode z dovoza ne smejo odtekati na javno površino. 5. Greznica se pri obstoječih objektih ob izvedbi kanalizacijskega priključka do javne kanalizacije ukine. 6. Priključki, ki so nižji od nivoja kanalizacijskega omrežja, se lahko na javno kanalizacijsko omrežje priključijo z vgrajeno interno črpalko, ki odplake prečrpa v kanalizacijski priključek. Na cevovodu črpališča mora biti vgrajen element, ki preprečuje povratni vdor odplak. 7. V javno kanalizacijo se ne sme odvajati odpadnih vod iz kmetijskih dejavnosti (npr. hlevov). Stroške izvedbe priključkov interne kanalizacije si uporabnik financira sam. Postopek izvedbe priključkov na javno kanalizacijsko omrežje: 1.) Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in upravljalec kanalizacijskega omrežja - Vzdrževanje in gradnje d. o. o. - na terenu z lastnikom in financerjem izvedbe kanalizacijskega priključka določi traso in način izvedbe, naredi skico, popis potrebnih del za izvedbo z navedbo kvalitete materialov, ki ga pošlje lastniku objekta, ki se priključuje na javno kanalizacijsko omrežje. Upravljalec opravi tudi nadzor nezasutega izvedenega hišnega priključka, ki ga tudi zaračuna. Izvedba samega hišnega priključka pa je možna tudi s strani drugih strokovno usposobljenih izvajalcev. 2.) Vsi terenski ogledi se izvedejo s strani podjetja Vzdrževanje in gradnje d.o.o. Kontaktna oseba je g. Andrej Intihar (02/799 06 25) od ponedeljka do četrtka od 7. do 15. ure in v petek od 7. do 13. ure. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na OBČINO KIDRIČEVO - na Herberta Glaviča, tel. 02/799 06 22. Rada bi z vami delila en nasvet tedna za boljši pogled v gospodarstvu in možnost, da vam pomaga pri vašem delu. Razumevanje ABC-prioritet je ena ključnih zadev za odličnost pri delu. Nam je naš posel in izvajanje le-tega A--prioriteta. Prioriteta A so naši produkti, naši sodelavci, naši standardi in naše stranke, obstoječe in potencialne, torej tiste, ki jih imamo v »pacu«. Tiste stvari, ki so tudi pomembne in niso del našega posla, a pomagajo, da smo v poslu vedno boljši, so B-prioriteta. To so tehnološke rešitve in podpora, znanje, dodatni kadri oziroma sodelavci; lahko so nove poslovne priložnosti ali »konektor-ji« oziroma ljudje, preko katerih pridemo do novih poslovnih priložnosti - ukvarjanje z vsem tem je B-prioriteta. C-prioritete so vse tiste stvari, ki so dejansko manj pomembne oz. se jim ne posve- čamo, dokler ne (na kar nas črka C asocii-ra) »crknejo«. Ko kaj »crkne«, si pa butec, če to ignoriraš in tega ne rešiš. In kako se počutiš, ko ugotoviš, da si bil res butec -kot v tisti risanki »A je to"? Namesto »A je to« je veliko bolj koristno delati po principu »ABC«. V čem je še korist ABC za vse, ki živite od strank? Običajno imajo tisti, ki delajo s strankami ali prodajalci, napačno predpostavko v razmišljanju. S stranko se dogovorijo, ji pošljejo ponudbo, potem pa zmotno predpostavljajo, da bo stranka njihovo zadevo obravnavala kot A-prioriteto. Dejstvo je, »da se vsak bori za svoj posel« in stranka vašo ponudbo vedno najprej obravnava kot »C« (razen v izjemnih in kritičnih situacijah), še posebej če to ni njihov del A-ja. Šele z naknadnim klicem stranke in pravo energijo dvignete pomembnost vaše ponudbe na »B«. Sedaj se prava igra šele začne. A C prioritete Odličnost pri delu »B« pomeni, da je to sicer obetavna priložnost in potencialno bi lahko bili z vašimi produkti boljši. In ko jim utemeljite koristi, kaj vse dobijo za svoj denar, potem jim postane A-prioriteta in po navadi rečejo: »Aha ... a ja ... ja, to pa res ... » in potem ste na konju oziroma sklenete posel. Smiselno? Bolj logično. In ista logika deluje tudi doma. Zakaj otroci tako težko določene stvari razumejo in naredijo? Zato ker je za njih vsaka zadeva (ki ni njim zanimiva), prioriteta C. Kaj pravite - ste pripravljeni na prve korake k (še) boljšemu življenju? Pa dober gospodaren jesenski del leta vam želim v vaših podjetjih. Anja Rajher, Odbor za gospodarstvo Vir: http://www.bmcint.si/si/index.php/ nasvet-tedna/item/141 -abc-prioritete Ravno polje. SEPTEMBER 2015 712 Od ljudskih viž do hard ročka Koncert ob 20-letnici igranja ljudskih muzikantk VESELIH POLANK V soboto, 12. septembra, je izzvenel prelep koncert, kije pokazal, kako lahko različnosti na več področjih ustvarijo dogodek, ki predstavlja skladen in prečudovit šopek veselja in sreče. Ljudske muzikantke Vesele polanke smo skupaj z našim družinskim podmladkom po več mesecih priprav izvedle koncert ob 20-letnici svojega delovanja. V preteklih letih smo veliko gostovale doma in v tujini. Tokrat smo nastopile v domači večnamenski dvorani v Cirkovcah. Scena je bila vaška idila, kjer so se na odru in pod njim vrstili različni glasbeni sestavi. Zaigral in zapel je mladi rod Veselih polank: KOPIJE, POP-ART, ŠTAJERSKI SEKSTET, PEPI KRULET, Emičini Mladi Kovačiči, violinist Mark-Lev ob spremljavi očeta Maksa in enkrat ob spremljavi strica Petra. Pavlin vnuk Matic je zapel v angleščini, zapela je tudi vokalna skupina UTRINEK, v kateri poje Simona - Emičina hči. Dragica je kot vedno dajala takt s fraj-tonarico veteranom folkloristom, mlado folkloro pa je popeljala na ples Saša - hči Mare Urih. Vse skupaj je usmerjal stari oča Jožef, sin Mare, z dobro znanim vaškim humorjem. Veliko čustev je privrelo, ko so nam vsi skupaj zapeli in zaigrali pesem Polanska mama. Za ta namen so jo ustvarili Tomaž Veler, Miran Urih in Miran Kovačič. Kaj nam je pomenil ta večer, je povedala vodja Veselih polank Dragica Krajnc. Marsikdo si je na skrivaj obrisal solzo. Zelo smo se razveselile priznanja Kulturne skupnosti občine Kidričevo, čestitk Prosvetnega društva Cirkovc in neponovljive čestitke župana naše občine, ko je zaigral na frajtonarico in nas obdaril s torto. Prireditev je dosegla svoj namen. Me smo praznovale z nam najljubšimi in v družbi najljubše publike. Hvala vsem sodelujočim in tudi donatorjem za vsak posamezni prispevek k prečudovitemu veče r u. Ju bi lan tke Vesele polanke Foto: Tina Urih Več fotografij je na voljo na https://www. facebook. com/pdcirkovce 8 Festival rož na Madžarskem Člani folklorne skupine Vinko Korže Cirkovce in glasbeniki sestava Pepi krulet smo bili od 17. do 21. avgusta 2015 na mednarodnem gostovanju na Madžarskem. Odpravili smo se v zgodnjih jutranjih urah, saj smo si želeli pred našo končno destinacijo ogledati Budimpešto. Ustavili smo se na razgledni točki na hribu Citta-della. Bili smo presenečeni nad ogromno mestno veduto, ki seje širila na vse strani reke Donave vse do meglenega horizonta. Nato smo se popeljali skozi mesto, ob tem pa nas je prof. Davorin Urih koristno informiral o zgodovini in znamenitostih kraja, za kar se mu zahvaljujemo. Imeli smo še kratek postanek na pravljičnem grajskem hribu Budima. Nadaljevali smo pot proti mestu Debrecen, več ur po rodovitni in enolični panonski ravnini. Prihod v Debrecen je bil deževen. Sprejela sta nas naša vodiča Aron in Petra, ki sta nas popeljala do študentskega naselja, kjer smo bivali. V Debrecenu in okolici smo nastopili na več manjših nastopih, kjer smo predstavili bogato kulturno etnografsko izročilo domačih Cirkovc in ostalih krajev naše občine. V četrtek, 20. avgusta, pa nas je čakala najpomembnejša naloga. Osrednji dogodek ob praznovanju madžarskega državnega praznika je bil paradni del na 46. Festivalu rož ali Debreceni Vira-gkarneval in kasneje večerni nastop na nogometnem stadionu Nagyerdei skupaj s pevsko legendo Dr. Albanom. Na povor-ki, ki jo je zaznamovalo obilno deževje, se je predstavilo več kot 35 skupin s celega sveta, hkrati pa je dogajanje v živo prenašala madžarska nacionalna TV, ki v času prenosa beleži več kot 4 milijone gledalcev. Vse dogajanje se je zaključilo z ognjemetom pred univerzo, zaključevalo pa se je tudi naše gostovanje v drugem največjem madžarskem mestu. Naslednji dan smo se odpravili na pot proti jezeru Balaton in mestu Tihany, kjer je bilo naše zadnje postajališče. Kljub obilnemu dežju, ki je to turnejo dodobra zaznamovalo, smo se člani FS Vinko Korže in muzikantje Pepi krulet ob izpolnjevanju našega poslanstva imeli zelo lepo, veliko je bilo smeha in dobre volje. Zato bi se ob tej priliki zahvalili vsem, ki so nam potovanje omogočili: Občini Kidričevo, Kama Inženiringu, Talenu, Mesariji Fingušt, Hlebčku in Perutnini Ptuj ter vsem ostalim, ki so kakor koli pripomogli. Zapisala in fotografirala: Saša Urih Ravno polje. SEPTEMBER 2015 4&Oebrečeni Viragkarneval karnevalej-NAGYEBPE1STADION Vsak letni čas ima svoj čar Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Kidričevo, vsak letni čas ima svoj čar; tako tudi jesen, ki je zaradi svoje barvitosti in obilice domačih dobrot zagotovo posebna. Danes lahko večino pridelkov kupimo skozi vse leto, vendar če se vsaj malo zavedamo, da je najbolje uživati lokalno pridelano in sezonsko hrano, potem je jesen čas za prave gurmanske užitke. Je pa to tudi obdobje, ki so ga vinogradniki nestrpno pričakovali. Od mojega zadnjega pisanja je minilo več kot 3 mesece. V tem času smo imeli več sej Državnega zbora in odborov, vmes tudi parlamentarne počitnice. V nadaljevanju se bom osredotočila na pomembnejše tematike. Z začetkom leta 2016 k nam prihajajo davčne blagajne. Pravičen sistem plačila davka, boj proti sivi ekonomiji in delu na črno so pomembne problematike, vendar pa menim, da z uvedbo davčnih blagajn le-tega ne bomo zajezili. Ne bomo dobili tistih, ki računov ne izdajajo, tistih, ki nimajo registrirane dejavnosti, in prav ti predstavljajo problem, saj ne plačujejo davkov in so nelojalna konkurenca vsem, ki pošteno opravljajo svojo dejavnost. Virtualne davčne blagajne, ki obstajajo od leta 2013, že danes onemogočajo brisanje ali popravljanje računov, tako da je s tega vidika uvedba davčnih blagajn nepotreben ukrep, ki bo dodatno obremenil vse, ki poslujejo z gotovino. Ukrep bo najbolj prizadel male podjetnike, medtem ko na drugi strani ne bo prispeval k bolj zdravim javnim financam. Prizadeti bomo zelo hitro lahko tudi vsi potrošniki, v kolikor ne bomo imeli pri sebi računa ob izstopu iz poslovnega prostora, saj bomo za to lahko kaznovani z globo 40 evrov. V poslanski skupini SDS smo predlagali spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ocenili smo, da se je kmetom v preteklosti zgodila krivica, saj je zakon iz leta 1984 omogočal vključitev kmetov v sistem pokojninskega zavarovanja bodisi kot združeni ali kot drugi kmetje. Odločitev o vključitvi v sistem zavarovanja pa ni bila prostovoljna, saj so se kot združeni kmetje lahko zavarovali zgolj nosilci kmetije, vsi ostali, ki so prav tako delali na kmetiji, pa kot drugi kmetje. Zelo pogosto pa so plačevali enako višino prispevkov, a so jim ne glede na vplačane prispevke, danes priznane neenake pravice. Žal predlagana sprememba, ki bi pomenila pravičnejšo obravnavo pri kmečkih pokojninah, ni bila sprejeta. Ker je naš izobraževalni sistem premalo odziven na potrebe gospodarstva in na trg dela, smo v poslanski skupini SDS ponovno vložili predlog za uvedbo dualnega sistema izobraževanja, ki bi omogočil lažji prehod iz šolanja v zaposlitev in bistveno prispeval k večji zaposljivosti mladih. A naš predlog niti v prvi obravnavi ni bil sprejet. Na pobudo Vlade smo v Državnem zboru obravnavali Zakon o izvrševanju proračunov, ki spreminja višino povprečnine občinam. Iz lanskoletne višine povprečnine 536 € se je v začetku tega leta povprečnina že znižala na 525 € za prvo polovico leta in na 500 € za drugo polovico leta, vendar ob predpostavki, da Vlada pripravi ukrepe za znižanje stroškov občin, kar ni bilo narejeno. Glede na to je bila sprememba višine povprečnine nujna, a žal ni ostala v višini 525 €, temveč seje znižala na 519 €. Pomembno je opozoriti, da povprečnina v marsikateri občini ne zadostuje za pokrivanje zakonsko določenih nalog. Obžalujem, da se znižanje povprečnine občinam dogaja kljub dejstvu, da so občine pomemben generator razvoja v Sloveniji, še posebej razvoja podeželja. Na julijski seji je bil sprejet tudi izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. Slovenija seje od leta 2008 naprej, ko je naš dolg znašal 8 milijard €, zadolževala z izjemno hitrostjo. Nazadnje smo se zadolžili takoj po sprejemu fiskalnega zakona v mesecu juliju 2015, in sicer za 1,2 milijarde €, kar naš skupen dolg dvigne že čez 32 milijard €. Žal se zadnja leta nismo zadolževali zaradi investiranja in zagona razvoja naše države, temveč predvsem za ohranjanje socialnega miru v državi. Resnično upam, da bo z začetkom veljave fiskalnega pravila onemogočeno brezglavo zadolževanje in trošenje katerekoli vlade v prihodnosti. V svojem pisanju sem vam že izpostavila prizadevanja za posebno obravnavo območja Haloz. V mesecu aprilu je bil na skupni seji Odbora za kmetijstvo in Odbora za gospodarstvo soglasno s strani vseh parlamentarnih strani sprejet sklep, ki je naložil Vladi, da do konca julija pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Žal je Vlada na redni julijski seji mandat delovni skupini podaljšala do konca leta 2015. Osebno sem nad ravnanjem Vlade in nespoštovanjem sklepa, ki smo ga sprejeli v Državnem zboru, razočarana. Časa je bilo dovolj. In zavedati se je potrebno, da je priprava programov, ki bodo osnova črpanju evropskih sredstev v polnem teku ter da bo proračun za leti 2016 in 2017 v obravnavi še jeseni. Glede na to, da Vlada ni odgovorila na moje poslansko vprašanje glede predvidene višine denarnih sredstev, ki jih bo namenila območju Haloz, ne verjamem, da bodo posebna sredstva v proračunu za leti 2016 in 2017 sploh predvidena. Naj vas ob koncu ponovno povabim, da me obiščete v poslanski pisarni, v prostorih gasilskega doma Lovrenc na Dr. polju, kjer sem prisotna vsak drugi ponedeljek v mesecu med 16. in 18. uro. Naj vas toplo jesensko sonce napolni z energijo, bodisi ob spravljanju jesenskih dobrot ali ob preprostem uživanju v naravi. Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ 10 gg Odkrivamo svojo občino Kidričevo Občinski odbor N.Si s kolesi po občini Kidričevo Toliko lepih kotičkov se skriva v naši občini, pa jih še ne poznamo ali pa so za nas postali tako samoumevni, da jih preprosto več ne opazimo. V želji, da bi bolje spoznali svojo okolico, smo se v občinskem odboru N.Si odločili, da v nedeljo, 23. avgusta, organiziramo kolesarski izlet po občini Kidričevo. Zbrali smo se v Cirkovcah, pot pa nas je potem vodila skozi Dragonjo vas, Mihovce, Pleterje, Župečjo vas, Lovrenc na Dravskem polju, Apače, Njiverce, Kidričevo, Kungoto, mimo gramoznice Pleterje. Na kratko smo zapeljali v sosednjo občino Starše - v Brunšvik - ter nadaljevali pot skozi Starošince in Jablane nazaj v Cirkovce. Na kratkem postanku v Dragonji vasi smo si ogledali zanimiv Paleontološko-geološki muzej Pangea našega občana Vilija Podgorška. Prav tako pa smo si ogledali gramoznico Pleterje in se v mislih sprehodili po že znanih načrtih za njeno ureditev v sodoben športno-rekreacijski center. V družbi prijateljev in družinskih članov smo preživeli čudovito nedeljsko popoldne. Vsekakor bomo kaj takega ponovili. Vabljeni, da se nam pridružite! Občinski odbor N.Si Nov začetek z vizijo Spoštovane občanke in občani! Letošnjo jesen smo si Socialni demokrati zastavili zelo aktivno. Pripravljamo serijo izobraževalnih seminarjev, kijih bomo izvajali po volilnih enotah. Na teren se bo podal tudi predsednik stranke mag. Dejan Židan s serijo javnih tribun na temo Nov začetek z vizijo in po meri Socialne demokracije. 1. SPORAZUM O IZVEDBI ODPUSTA DOLGOV Ministrica za, delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, članica Socialnih demokratov, dr. Anja Kopač Mrak je od februarja 2015 naprej s svojo ekipo na ministrstvu intenzivno delala na projektu pomoči socialno najbolj ogroženim državljankam in državljanom. Paket pomoči, ki so ga pripravili na ministrstvu, je sestavljen iz treh delov, in sicer iz odpusta dolgov, pomoči pri deložacijah in reševanja problematike pri nakazovanju socialnih transferjev. Socialni demokrati se zavedamo, da je po dalj časa trajajoči gospodarski krizi čas, da ljudem pomagamo izstopiti iz začaranega kroga dolgov ter jim ponudimo pomoč pri novem začetku. Zato je projekt pomoči državljankam in državljanom zastavljen kot družben dogovor med državo, podjetji, občinami, bankami, zavarovalnicami in humanitarnimi organizacijami. Socialni demokrati menimo, da je čas, da vsi deležniki stopimo v stik z ljudmi in tistim najbolj ogroženim ponudimo roko. Podpis sporazuma med državo, občinami. podjetji, bankami in zavarovalnicami je potekal 20. julija 2015, kjer je k podpisu sporazuma o odpustu dolgov pristopilo 47 podpornikov projekta, do danes pa se je teh nabralo že 137, od tega 71 občin (11 mestnih občin). Naknaden pristop je možen z aneksom k sporazumu do konca septembra 2015, tako da Socialni demokrati upamo in si želimo, da do takrat tudi Občina Kidričevo pristopi k projektu (ažuriran seznam podpisnikov najdete na spletni strani: mddsz.gov.si, medijsko središče/sporočila za medije). 2. STALIŠČE STRANKE SD DO SPREMEMB PRI DEFINICIJI MINIMALNE PLAČE Socialni demokrati verjamemo, da je zakonsko določena minimalna plača ključna za zagotovitev dostojnega dela. Vse od predloga zakona, ki ga je pred leti sooblikoval socialdemokrat Miloš Pavlica iz vrst takratne ZLSD, do dviga minimalne plače za kar 22 odstotkov, ko smo v obdobju 2009-2011 Socialni demokrati vodili Vlado Republike Slovenije in s tem zaščitili položaj najranljivejše skupine zaposlenih, ter vse do danes smo v SD nosilci sprememb za zagotovitev primernega plačila za opravljeno delo. Stališče naše ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anje Kopač Mrak v zvezi z minimalno plačo je ves čas jasno; je odločna zagovornica spremembe definicije minimalne plače, saj je trenutna nepravična in kot takšna unikum v Evropski uniji. Socialni demokrati bomo tudi v Vladi RS jasen glas v podpori spremembe, hkrati pa bomo poskušali v dialogu s socialnimi partnerji in koalicijskimi partnerji v vladi zagotoviti, da bo ta dvig finančno nevtralen za delodajalce, kar bi zagotovilo tudi nujno potrebno širšo podporo v Državnem zboru. Naš cilj je, da skupaj v sodelovanju z vsemi partnerji najdemo rešitev, da bo nova definicija minimalne plače tudi dejansko implementirana in bo šla tudi Slovenija v korak z evropskimi državami na tem področju. 3. BEGUNCI Solidarnost z ljudmi v stiski je naša človeška dolžnost. Begunci in migranti so zdaj tisti, ki potrebujejo našo pomoč, zato jim moramo pomagati. Vljudno vabljeni na prenovljeno spletno stran: (http://www.socialnidemokrati.si/) in na Facebook stran Občinske organizacije SD Kidričevo: https://www.facebook. com/pages/Socialni-demokrati-Kidri%C4 %8Devo/639687806144891 ?fref=ts. Občinska organizacija SD Kidričevo Ravno polje. SEPTEMBER 2015 11 Dogajanje na binkoštno jutro v Cirkovcah Binkošt7 so tretji največji cerkveni praznik. So praznik Svetega Duha in jih obhajamo 50. dan po veliki noči, od tod tudi ime "finfhustin" iz storonemščine. Gre za pomemben cerkveni in ljudski praznik, ki ima svoje korenine daleč v preteklosti, zato se je skozi zgodovino cerkvenemu obhajanju pridružilo več poletno-pomladanskih šeg. Ljudje so verovali, da morajo na binkoštno jutro vstati pred zoro ali vsaj takrat, ko v cerkvi pričnejo potrkovati. Tistega, ki je na ta dan zadnji vstal, so posmehljivo imenovali »finclukna«. Da bi bila lepa, so si dekleta z binkoštno roso umivala obraz. Na ta dan so z zelenjem okrasili hiše, hleve in živino. Značilnost tega praznika pa je bila, da so mladi fantje delali velike norčije. Ukradli so rože in jih odnesli k sosedom. Razstavili so voz in ga po delih odnesli na streho ali na brajde. Odnašali so vrata, kolesa, pluge, samokolnice in jih zložili pred gasilski dom. Z oken so snemali lesena polkna in jih znosili na sredo vasi. Prosvetno društvo Cirkovce je na nedeljsko jutro 24. maja pripravilo prireditev Binkoštno jutro, na kateri je bilo prikazano kulturno in etnografsko izročilo, značilno za prazničen binkoštni dan. Namen prireditve je ohranjanje ljudskih šeg in navad, prenos nesnovne kulturne dediščine na kasnejše rodove, predstaviti preprostost in igrivost pastirskega življenja ter spodbuditi nastopajoče in obiskovalce k večji povezanosti z naravo. V PD Cirkovce si bomo prizadevali, da se prireditev dolgoročno ohrani, vsakoletno nadgrajuje in raste. Zaradi pristnosti vsebine in umeščenosti v prostor ima prireditev velik turistični potencial, ki ga razvijamo in ga še bomo razvijali z željo, da nas na binkoštni dan obišče vsako leto več turistov. Prireditev je sestavljena iz treh segmentov. Izkustveni del je zajemal jutranje kreativne delavnice, ki so jih izvajali člani likovne sekcije. Pa-stirice in mimoidoči so iz cvetja in zelenja pletli venčke za »finclukno« in naglavne venčke za dekleta. Člani cirkovške folklorne skupine pa so medtem vabili k pastirskim igram. Skakanje preko palice in hoja s hoduljami sta pritegnili največ pozornosti obiskovalcev, ki so z veseljem preizkusili svoje spretnosti. Kulturni program je sledil po končani maši in je zajemal nastope vseh sekcij Prosvetnega društva Cirkovce. Nastopil je Tamburaški orkester Cirkovce, pridružila se je tudi folklorna skupina OŠ Cirkovce, zaigrale so ljudske muzikantke Vesele polanke, plesali so člani in veterani Folklorne skupine Vinko Korže, prireditev je povezovala dramska sekcija in na koncu je bilo veselo z godbo Pepi krulet. Sodelovali so tudi konjeniki iz okoliških vasi, ki so na prizorišče prijahali ali se pripeljali z vpregami. Sledilo je druženje in še zadnji kulinarični segment. Pogostitev nastopajočih in obiskovalcev s pastirsko malico, hrano, ki so jo pridelali in podarili domači kmetje: mesnine s kmetije Čelofi-ga, kruh kmečke pekarne Metličar in vino iz vinogradov Krničar. Ves čas smo čakali in tistemu, ki je prišel zadnji, smo okrog vratu nadeli »kroncl« iz zelenja in ga oklicali »FINCLUKNA«. Zapisala: Tina Urih Foto: Saša Urih Več na: https://www.facebook.com/pdcirkovce 12 4. vaški piknik v Apačah 2015 Tudi letos smo čloni KO Apače s pomočjo naših pridnih vaščanov organizirali že 4. srečanje krajanov Apač; ki je potekalo kot vsa leta doslej v Športnem parku Apače. Na srečanje se je odzvalo 320 vaščanov Apač, v goste pa so prišli naši prijatelji iz Apač pri G. Radgoni, ki jih je bilo čez 50. Vsi skupaj smo od 13. ure naprej uživali ob dobri »muziki«, pijači in še boljši hrani izpod prstov Slovenske vojske, posladkali pa smo se tudi z dobrotami, ki so nam jih spekle vaške gospodinje, za kar se jim tudi zahvaljujemo. Ne nazadnje pa smo hvaležni tudi naravi, saj nam je bilo naklonjeno prekrasno vreme s temperaturami čez 30 stopinj C. Srečanje vaščanov ima v Apačah že tradicijo, saj se vsako leto na zadnjo soboto v mesecu avgustu zbere vedno več vaščanov, ki želijo biti del tega dogodka. Za obiskovalce se sicer začne srečanje ob 13. uri, za organizatorje in vse, ki pomagajo zraven, pa se to delo prične mnogo prej, pravzaprav že v začetku leta, ko se dogovorimo in rezerviramo vse potrebne stvari, da se kje kaj ne zalomi. Tako smo tudi letos od pomladi naprej veliko načrtovali in sestankovali, da smo lahko v tednu pred srečanjem postavili občinski šotor, nabavili vse potrebno, da se nahrani in okrepča vseh 370 obiskovalcev, še posebej natančno pa je bilo potrebno uskladiti stvari s hrano, saj smo želeli, da je hrana kar se da sveža in kakovostna. Za hrano se ob tej priliki zahvaljujemo Mesnici Fingušt s Pragerskega (ki nam vsako leto »gre na roko« in nam priskrbi dobro meso ter velikodušno posodi tovornjak -hladilnik, ki vsako leto pride še kako prav) in pa Slovenski vojski, katero moramo še posebej izpostaviti in se ji zahvaliti, saj nam vsako leto z veseljem pridejo skuhat vojaški pasulj in pripravit ostalo meso z žara. V teh 4 letih smo navezali že prave prijateljske vezi, kar je tudi prav, saj je Slovenska vojska v Apačah prisotna že več let z raznimi vajami, ki jih izvajajo na naši Gmajni, kot rečemo predelu ob Polskavi. Zato Apačani živimo v sožitju in prijateljstvu s Slovensko vojsko, kar pa taki dogodki, kot je bilo srečanje vaščanov, samo še utrdijo. Ker pa ni piknika brez glasbe, smo organizatorji priskrbeli tudi to. Zato je bilo na srečanju še toliko bolj veselo. Smo pa s pomočjo vseh donatorjev priskrbeli tudi čez 250 nagrad, ki smo jih kar razdelili med udeležence srečanja s pomočjo žrebanja številk. Zato se želimo ob tej priložnosti zahvaliti tudi vsem donatorjem, ki so velikodušno kakorkoli pomagali pri dobitkih, ki so razveselili Apačane. Seveda smo poskrbeli tudi za igre, ki so nam krajšale popoldanske urice, tako so se pri vleki vrvi izkazale tako moške, ženske in mešane kakor tudi otroške ekipe. V metanju krompirja v daljino so največje daljave dosegli prav tisti, ki se tudi drugače ukvarjajo s krompirjem, veliko znanja pa so pokazali vsi udeleženci srečanja, saj je g. Janko Rajh priskrbel zanimive podatke o Apačah, kar je bil povod za zanimiva vprašanja v kvizu o Apačah. Prav tako je izbrskal zanimive statistične podatke o Apačah pri G. Radgoni, zato so tudi naši gostje lahko sodelovali v kvizu. Ker pa je bilo že v začetku omenjeno, da so prišli k nam v goste naši prijatelji iz Jcl Apač pri G. Radgoni, še dovolite besedico zanje. Z »onimi Apačanami«, kot jih kličemo mi, smo navezali stike pred 4 leti in od takrat si vsako leto izmenjujemo obiske. Prvi dve leti smo člani KO Apače v »one Apače« šli le na obisk, lani in letos pa smo te obiske nadgradili v celodnevne izlete, saj se nas skupaj zbere za cel avtobus izletnikov. V mesecu juliju smo tako letos prisostvovali na veselici v Apačah (Pli-tvicah), kjer so nas toplo sprejeli in nas dobro pogostili. Prav tako smo sodelovali na njihovih vaških igrah, ki so potekale v sklopu Plitvičke noči, ki je bila letos izvedena prvič. Tam smo zasedli 2. mesto, kar je bil glede na naš vložek (beri: nepripravljenost, saj smo si komaj tam sestavili ekipo) velik uspeh. Ampak vse skupaj je minilo v znamenju prijateljstva, druženja in veselja, zato so bile igre postranskega pomena, saj je šlo v prvi vrsti za srečanje in krepitev prijateljskih vezi, kar bomo zagotovo negovali tudi v prihodnjih letih. Člani KO Apače pri G. Radgoni so nam organizirali tudi spust po reki Muri, kar je bilo še posebno doživetje. Za vse skupaj se jim lepo zahvaljujemo. V duhu te hvaležnosti smo želeli tudi mi vrniti uslugo, zato smo jim razkazali Ptujsko Goro in okolico Apač ter jih pogostili in nagradili. Na koncu želimo izreči besedo »HVALA« še posebej vsem organizatorjem v KO Apače, ki so morali žrtvovati marsikatero prosto urico, da je ta tradicionalni dogodek v Apačah uspel v tolikšni meri. V delu za dobrobit naše vasi bomo člani KO Apače delovali tudi v prihodnjih letih. Lep pozdrav, KO Apače m V začetku septembra je bil Park mladosti v Kidričevem prizorišče 2. Otroških kimavčevih večerov. Folklorni kimavčevi večeri so folklorni festival, ki je namenjen predstavitvi lokalnih folklornih skupin, običajev in tradicije, pri čemer tudi preko gostujočih tujih folklornih skupin gledalcem predstavljajo druge kraje, mesta, države. Umetniški in organizacijski producent programa in festivala je Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj. Otroci so v parku spoznavali igre, ki so se jih igrali nekoč, ter plese, s katerimi so si krajšali večere. V dvorani Restavracije Pan so v večernem programu festivala nastopili Folklorni ansambel Branko Radičevič iz Sremske Mitrovice in Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc. MT 2. Otroški kimavčevi večeri Izlet Kulturnega društva Lovrenc na Ribniško in Kočevsko Za letošnji izlet smo izbrali dolenjski konec Slovenije. Na pot smo se odpravili v soboto, 29. 8. 2015, ob 6. uri iz Lovrenca. Prva postojanka za ogled je bila grad Turjak, kjer nam je vodič na kratko predstavil njegovo zgodovino. Nedaleč od tam smo se ustavili na Trubarjevi domačiji v Rašici pri Velikih Laščah. V spominski hiši nam je življenjsko zgodbo Trubarja na zelo zanimiv in razumljiv način predstavil tamkajšnji vodič. Sami pa smo si ogledali še žago in mlin. Oče Primoža Trubarja je bil mlinar, bodoči reformator je namreč izhajal iz premožne družine. Pot smo nadaljevali do cerkve Nova Štifta, kjer nas je pričakal duhovnik in nam predstavil cerkev. Fantje treh vasi so zapeli in s svojim petjem očarali tudi ostale obiskovalce cerkve. Pred cerkvijo smo si privoščili skupinsko malico, tako da so se tudi ostalim izletnikom pocedile sline. Siti smo lažje nadaljevali s potjo. Spoznali smo zgovornega Ribn'čana, ki nas je seznanil z izdelavo lesenih izdelkov. Pojasnil nam je, kako se morajo izdelovalci suhe robe prilagajati času, da lahko od svojega dela še kaj zaslužijo. V središču mesta Ribnica smo se ustavili pri mogočni cerkvi sv. Štefana, za katero je zvonik na novo osnoval znameniti Jože Plečnik. Cerkev v Ribnici je bila večkrat poškodovana in porušena, nazadnje med drugo svetovno vojno. Notranjost cerkve je velika in mogočna, oltar pa krasi slika Ivana Groharja. V notranjščini pa smo se obenem spočili in ohladili. Sočasno s prvotno cerkvijo naj bi bil zgrajen tudi ribniški grad. Tukaj je bila sežgana zadnja čarovnica na Kranjskem. Sprehodili smo se po parku ob gradu in si na spomenikih prebrali, katere znane osebnosti izhajajo iz tega konca Slovenije. Sledila je kavica v gostišču, kjer je moč videti žive medvede in še kopico drugih živali. Pot smo nadaljevali skozi Kočevje in Žužemberk do gostišča, kjer so nas že čakali z aperi- tivom in nas postregli z okusnim poznim kosilom. Imeli smo tudi čas za klepet in druženje ter vožnjo s kanuji po reki Krki. Naš vodič je vso pot kot iz rokava stresal šale, še največ pa smo se presmejali na njegov račun. Večina je namreč dobršen del izleta menila, da imamo vodiča z brado, izkazalo pa se je, da mu je sled na bradi pustil mikrofon na avtobusu. Med večerno vožnjo proti domu smo polni prijetnih vtisov ugotovili, da je izlet zelo dobro uspel. Sonja Pišek, KD Lovrenc 14 % jpdlj® w tessfcrfi Jesen je tu! To nam napoveduje tudi prireditev, kije v nedeljo, 6. 9. 2015, potekala v Starošincah. Že devetič zapored je Turistično društvo občine Kidričevo skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Starošince in krajani Starešine organiziralo Zahvalo polju. Prireditev je povezana s kmečkimi opravili in jesenskimi pridelki tega konca Dravskega polja. Samo prireditev so pričeli otroci iz vrtca Cirkovce, ki so pod mentorstvom vzgojiteljic izdelovali najrazličnejše izdelke iz koruze, pšenice, krompirja ... Seveda na prireditvi ne smejo manjkati tudi veterani Folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc, ki so s plesom in pesmijo predstavili nekatere stare običaje ob spravilu pridelkov z njiv. In letošnji pridelki so res obilni. To se je pokazalo tudi pri zbiranju naj pridelkov. Tako je v kategoriji krompirja zmagal tisti, ki je zrasel na kmetiji Trčko v Šikolah ter je tehtal kar 1,20 kg. Podobno sta tehtala tudi najtežja kumara Marte Zafošnik iz Lovrenca in najtežji paradižnik Ivanke Strmšek iz Zgornjih Jablan. Martin Krajnc iz Starošinc je tudi letos vzgojil fižol, ki je meril v višino kar 4,5 m. Videli smo tudi naj čebulo, česen, bučo, jajče-vec, stročji fižol, pastinak, rdečo peso in grozdje. Vsako leto pa je najbolj razburljivo tekmovanje v kuhanju »bobovega« golaža. Letos se je med seboj pomerilo osem ekip. Po mnenju strokovne komisije in po mnenju občinstva je najboljši »bobov« golaž skuhala ekipa Kulturnega društva Lovrenc. Vse ekipe v kuhanju golaža so se pomerile tudi v spretnostnih igrah, ki so potekale med prireditvijo. V »kožuhanju« koruze in obešanju na pali- co, v luščenju koruze in lupljenju krompirja so zmagali veterani PGD Starošince. Prav v spretnostnih igrah se je pokazalo, da bodo mladi morali še malo vaditi, da bodo premagali izkušene domačine. Prireditev je obiskal tudi župan občine Kidričevo gospod Anton Leskovar, ki je podelil priznanja za najlepše urejeno stanovanjsko hišo, poslovno-stanovanj-ski objekt in kmetijo (fotografije najlepše urejenih stanovanjskih hiš, poslovno--stanovanjskih objektov in kmetije so na voljo na htt.p://\Nwvj.mojaobcina.si/kidri-cevo/novice/turizem/9-zahvala-polju-v--starosincah.html). Seveda pa ne smemo pozabiti, da se nam je predstavil Strojni krožek Dravsko polje s svojimi starodob-nimi traktorji, sekcijo starodobnikov vodi Stanko Krničar. Starodobniki so marsikomu obudili spomine na stare čase. Seveda pa na prireditvi ni manjkalo niti ubrano petje Fantov treh vasi in ples FS Vinko Korže Cirkovce. Drugo leto nas čaka že jubilejna 10. prireditev Zahvala polju. Lepo povabljeni na njo že letos. Za pomoč pri izpeljavi prireditve se najlepše zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Starošince in vsem vaščanom Starošinc. Turistično društvo občine Kidričevo ZAHVALA POLJU V STAROŠINCAH V nedeljo, 6. septembra 2015, je v Starošincah že devetič po vrsti potekala prireditev na temo « Zahvala polju«, ki jo prireja Turistično društvo občine Kidričevo. Na otroških delavnicah smo sodelovali tudi otroci in vzgojiteljice iz vrtca Cirkovce. Izdelovali smo na temo jeseni. Iz poljskih pridelkov - buč, krompirja, koruze - smo izdelali zanimive izdelke, kot so ježki, stonoge, verižice, sončki, strašila in še marsikaj. Skupaj s starejšimi smo ličkali koruzo, najbolj pa smo uživali ob pečenju koruze. Na prireditvi so sodelovali še folkloristi, ljudski pevci in godci, predstavili pa so se tudi starodobni traktorji. Uživali smo ta nedeljski popoldan, preživeli smo ga malo drugače in želimo si, da se ta tradicija nadaljuje. Marjanca Vindiš in Jerica Perkovič, vrtec Cirkovce Ravno polje. SEPTEMBER 2015 15 Dvakrat 1. mesto za bobov golaž Kulturnemu društvu Lovrenc Prav tako kot v preteklih letih smo v KD Lovrenc tudi letos sestavili ekipo za kuhanje bobovega golaža na prireditvi Zahvala polju v Starošincah. Vsako leto smo skuhali golaž, ki smo ga z užitkom pojedli, toda letos nam je uspel še posebno dober. Ekipa, sestavljena iz članov in članic kul- fc^jf- - ^ turnega društva, je imela tudi pomoč & najmlajših. To je tudi naš skrivni recept . - ^ , za pripravo okusnega golaža. Poudariti pa je potrebno, da smo članice predvsem bjj^ ~ stregle domače dobrote obiskovalcem in Hpd \\ . J; poprijele za rezanje zelenjave, moški del ^KtLJSSBfc^j^- k j pa je prevzel odgovornejši del kuhe. Ob kotlu so skrbeli za ravno pravo količino se- njf "^gl! stavin, ki so jih dodajali ob pravem času, | ves čas so tudi mešali. Preden smo golaž JHVjjfSH^H postregli, je vsak povedal svoje mnenje, da smo okus izboljšali do te mere, da smo strokovno komisijo in obiskovalce prireditve prepričali, daje naš letošnji bobov golaž najboljši, in tako dobili priznanji za dve prvi mesti. Moški del ekipe se je preizkusil tudi v kmečkih igrah in se prav tako dobro odrezal. Veselje ob razglasitvi je bilo nepopisno. Zahvaljujemo se organizatorjem prireditve in vsem, ki ste poskrbeli, da je bil na koncu kotel prazen. Sonja Pišek, KD Lovrenc Družabne ur'ce KD Lovrenc V prostoru nad dvorano v Lovrencu se člani že zbiramo ob družabnih igrah vsak prvi četrtek v mesecu. Zaenkrat je dogovor, da se dobimo ob 19. uri, morda pa se v zimskem času dogodi kakšna sprememba. Zato je najboljše, da v kolikor se želite pridružiti, preverite termin nadaljnjih srečanj na telefonski številki 031/252-484 (Sonja). Naslednjič se dobimo v četrtek, 1. oktobra, ob 19. uri. Vabljeni! Sonja Pišek, KD Lovrenc Kuhanje bučnega golaža v Središču ob Dravi Na povabilo podjetja Jeruzalem SAT Oljarne in mešanice Središče d. o. o. na tekmovanje v pripravi bučnega golaža se v Kulturnem društvu Lovrenc radi odzovemo. V soboto, 12. septembra, je namreč pri njih potekala že 13. tradicionalna prireditev Praznik buč - dan odprtih vrat. Že pred osmo uro smo se iz Lovrenca odpeljali proti Središču. Čeprav je Dravsko polje bolj poznano po krompirju in se najverjetneje po naših domovih pogosteje kuha krompirjev oz. »bobov« golaž, smo sestavili dober recept tudi za pripravo bučnega. Na tekmovanju za najokusnejši golaž je sodelovalo 13 ekip. Čeprav naš golaž letos ni bil nagrajen, nismo bili razočarani, saj so ga pohvalili obiskovalci in tudi sami smo bili zadovoljni z okusom. Obiskali so nas tudi nekateri člani našega društva, ki niso sodelovali pri pripravi, in so se pri našem kotlu okrepčali. Kulturno društvo Lovrenc pa se je predstavilo tudi na stojnicah, svoja izvirna ročna dela je razstavila Marta Murko. Izpod njenih prstov nastane zares veliko raznolikih izdelkov in zanje je dobivala številne pohvale mimoidočih. Na stojnici sem razstavila tudi svoji sliki manjšega formata z motivom cvetja. V Središču smo tako predstavili kulinarično in ročno kreativnost naših članov društva. Ves dan smo se prijetno družili, ni se nam mudilo domov, zato smo se odzvali prijaznemu povabilu Stanka in Rozalije Krničar na njun vikend v kraju Veliki Brebrovnik. Ob prihodu nas je pozdravil še njihov glasni klopotec. S trgatvijo so za tisti dan zaključili kakšno urico pred našim prihodom. Gostoljubno smo bili postrežem z okusnim vinom in sladkim grozdjem ter se ob sproščenem klepetu na njihovi terasi čudili prelepi lokaciji in razgledu. Malce utrujeni, a v prijetnem vzdušju smo se pozno popoldan vračali domov. Sonja Pišek, KD Lovrenc Razstava ročnih del 16 POLETJE S SOSEDNJIMI PRIJATELJI 3. POLETNI DEJAVNI DNEVI za otroke, mlade in starše Sosednji prijatelji Kidričevo smo tudi letošnje leto pripravili Poletne dejavne dni, ki so potekali v Kidričevem. Potekali so tri dni, in sicer od 11. do 13. avgusta 2015 pod geslom Naše Kidričevo - otroci sonca. Poletje Sosednjih prijateljev Kidričevo Po starih poteh mini golfa Zaradi dobrega sodelovanja s podjetjem Ta I um d. d. in Občino Kidričevo smo prišli do novega skupnega projekta - oživitev starega mini golfa v Kidričevem. DEJAVNA DNEVA - TOREK IN SREDA 11. in 12. avgusta smo Sosednji prijatelji Kidričevo ponovno pripravili poletna dejavna dneva za otroke iz občine Kidričevo. Glavni namen je bila ponovna obuditev igrišča za mini golf pri kopališču. Pozabljena atrakcija bo v kratkem spet zaživela in bo pripravljena za uporabo. Popestrile pa jo bodo rože, ki smo jih poslikali skupaj z otroki, ki jih je bilo v obeh dneh čez 20. Večera smo popestrili s Kinom pod zvezdami, kjer smo v dveh nočeh prikazali 5 filmov: Robote in Veliko ribo ter v sredo Čebelji film, Zgodbo o Johnu Lennonu in Črnega laboda. Omenjenega se je tudi letošnje leto udeležilo kar nekaj gledalcev, obe noči okrog 100. Sredin dan pa se je odvijal v duhu športa in iger. Z otroki smo igrali košarko, badminton in se preizkusili v gimnastiki v Športni dvorani Kidričevo. Tako smo tudi letos zadovoljno pripravili in realizirali dejavnosti. Patrik Komljenovič, pomočnik predsednika skupine 5. SKUPINSKI POLETNI IZLET V TERME ČATEŽ V četrtek, 13. avgusta 2015, smo se skupina Sosednji prijatelji Kidričevo ponovno odpravili na izlet v terme Čatež, ki ga organiziramo že 5. leto zapored. Lahko bi rekli, da je bil ta izlet sprostitev in nagrada po prejšnjih dneh, ko smo marljivo prenavljali mini golf ter organizirali športne delavnice. Ob 8. uri zjutraj se nas je na avtobusni postaji v Kidričevem zbralo 22 počitnikarjev. Ko smo prispeli v Čatež, nismo odlašali - takoj smo skočili v hladne bazene. Dan je bil poln norčij, veselja, tudi okusne hrane ni manjkalo, predvsem pa smo se na izletu noro zabavali. Nekateri so uživali na brisačah s kakšno dobro knjigo v rokah, drugi pa na toboganih in v bazenih. A zabave po koncu kopanja v termah ni bilo konec. Kot vedno smo odšli v lunapark, kjer je tistim bolj pogumnim adrenalin v žile pognal kar vlakec smrti - čateški tornado. Spet drugi pa so uživali ob sladkorni peni in igranju iger na stojnicah. Po lepem, a utrujajo-čem dnevu smo se povsem izčrpani vrnili na avtobus in se v poznih večernih urah pripeljali domov. Andreja Pevec Podgornik, tajnica skupine Z malo sredstev in veliko dobre volje ter pozitivne energije smo se v soboto, 18. julija 2015, na starem igrišču za mini golf v Kidričevem - pri zapuščenem kopališču - zbrali člani skupine Sosednji prijatelji Kidričevo skupaj s podžupanjo gdč. Anjo Rajher, da bi uredili ter na neki način prenovili steze mini golfa, za katere si želimo, da ponovno dobijo svojo žal že pozabljeno vlogo zbliževanja in zabavanja tako mladih kot starejših občanov. Zbrali smo se ob 16. uri ter kljub vročini takoj popri-jeli za lopate in motike. Očistili smo mah s stez in izkopali ploščice, pometli... Delali smo približno do 20. ure. Nato smo odšli v bližnjo picerijo Atila, ki nam je podarila dobre pice, za katere se izredno zahvaljujemo. Akcija Oživimo mini golf se je še nadaljevala s 3. Poletnimi dejavnimi dnevi za otroke, mlade in starše, v avgustu 2015. Izredno se zahvaljujemo vsem, ki nam, mladim, stojijo ob strani, nas spodbujajo in nam finančno pomagajo. Mladi se zavedamo in smo ponosni, da lahko v času počitnic prostovoljno naredimo nekaj koristnega za svoj kraj. Andreja Pevec Podgornik Zahvaljujemo se županu g. Antonu Leskovarju in občinski upravi za pomoč pri organizaciji letošnjih dejavnih dni, upravi Taluma in Restavraciji Pan, pekarni Strnad, ki nam je podarila štručke, pripravljavcem dejavnih dni, vsem našim članom, spremljevalkam, staršem in otrokom, ki so se povabilu odzvali v lepem številu. Hvala pa še vsem voditeljem skupine, ki ste zavzeto bdeli nad organizacijo. Vel i ka hva la! Žan Jerenko, predsednik skupine Ravno polje. SEPTEMBER 2015 17 BLAGOSLOV NOVEGA GASILSKEGA VOZILA GVM-1 V soboto, 5. 9. 2015, smo gasilci PGD Starošince njegovemu namenu predali novo vozilo GVM-1. Kljub nekoliko slabšemu vremenu smo slovesnost izpeljali po zastavljenem protokolu in se po uradnem delu poveselili še z ansamblom Fretari. Gasilski tabor 2015 V ponedeljek, 29. 6. 2015, smo se gasilci občine Kidričevo odpeljali na Roglo. Tam smo preživeli pet prelepih dni, polnih aktivnosti. Najprej smo se namestili v mladinskem domu Jelka ter v bungalovih, nato odhiteli na okusno kosilo. V ponedeljek smo imeli spoznavni večer, kjer smo se gasilci in mentorji bolje spoznali. Kasneje smo se še skupaj igrali, da so naše vezi postale še močnejše. V torek se je veliko dogajalo. Obiskal nas je čebelar Jože, ki nam je predstavil čebele in delo čebelarja. Medtem je druga skupina likovno ustvarjala. Ker smo letos opravljali veščino Preventivec, smo risali in slikali na temo Preprečujemo požare. Po kosilu smo se odpravili na bazen in na težko pričakovano sankanje v adrenalinski park Zlodejevo. Dan smo zaključili z večerjo in nočnim pohodom z baklami. Sreda je bila zanimiva. Ponovno smo likovno ustvarjali in bili v bazenu. Preizkusili smo se v športnem plezanju po plezalni steni in se zabavali na igrišču z našimi prijatelji. Obiskali so nas gasilci iz PGD Uradni del prireditve se je pričel s parado gasilskih praporjev, zbranih gasilcev iz sosednjih in pobratenih društev, kakor tudi društev Gasilske zveze Kidričevo. Udeležence so nagovorili župan občine Kidričevo g. Anton Leskovar, predsednik Gasilske zveze Kidričevo tovariš Franc Frangež in predsednik gostujočega društva PGD Starošince tovariš Branimir Korez, ki je v svojem nagovoru predstavil zgodovino vozil, ki so služila naši vasi. Poudaril je, da je to pomembna pridobitev za društvo, saj prejšnje vozilo po uradnih predpisih ni več ustrezalo prevozu mladine, katere izobraževanje je ključnega pomena za ohranitev prostovoljstva v gasilstvu. Novo gasilsko vozilo za prevoz moštva in osebne opreme GVM-1 tako ustreza vsem kriterijem. Gasilska nadgradnja je bila narejena pri podjetju Gasilska vozila Pu-šnik na vozilo Renault Trafic Passenger z dizelskim motorjem, in sicer po tipizaciji, ki jo zahteva Gasilska zveza Slovenije. Pri slavnostni predaji vozila njegovemu namenu je ključe vozila župan g. Anton Leskovar predal poveljniku PGD Starošince tovarišu Antonu Valentanu, le-ta pa je za skrbnika in uradnega voznika imenoval tovariša Alojza Gmajnerja. Farni župnik g. Janko Strašek je vozilo blagoslovil in sledil je prvi uradni vžig GVM-1. Da je naše društvo uspelo pridobiti to vozilo, je bilo potrebno dolgoletno varčevanje in zategovanje pasu, kljub pomoči Gasilske zveze Kidričevo in Občine Kidričevo pa je bilo finančnih sredstev še vedno premalo, zato se je društvo obrnilo na podjetja in posameznike v našem okolišu. Vsem donatorjem, sponzorjem in ostalim dobrotnikom smo hvaležni za pomoč pri nabavi novega vozila. Želimo si, da navdušenje za pomoč sočloveku, ki ga gasilci prav gotovo imamo, ne bi nikoli umrlo. Zavedamo se, da če bomo držali skupaj, nam nobena naravna ali ljudska sila ne bosta mogli preprečiti našega poslanstva, to pa je pomoč sočloveku v nesreči. Še enkrat iskrena hvala za zaupanje v nas in našo skupno prihodnost. Prireditev smo zaključili s podelitvijo priznanj botrom novega vozila, nato pa je sledil zabavni del z ansamblom Fretari, ki je trajal dolgo v noč. Naslednji dan, v nedeljo, 6. 9. 2015, smo člani PGD Starošince priskočili na pomoč Turističnemu društvu Kidričevo in poskrbeli za strežbo pijače na prireditvi Zahvala polju, ki je v naši vasi postala že tradicionalna. Polona Gojkovič 18 Šikole in nam pripravili piknik z veliko igrami. Polivali smo se z vodo, vlekli vrv in igrali med dvema ognjema. Po pikniku smo imeli velike priprave za odhod v disko. Tam smo pokazali svoje plesne talente ter se družili z gasilci iz Poljčan in našimi planinci. V četrtek smo ponovno športno plezali, bili v bazenu in na adrenalinskih saneh, kjer smo še zadnji premagali strah. Naša mentorja, Rok in Aljoša, sta nam pripravila predavanje na temo preventivec, kjer sta razgibala še naše možgančke. Zvečer pa smo pokazali, kaj znamo. V šotoru smo se po sobah predstavili s petjem, plesom in skeči. Tisti, ki smo pridno pospravljali svoje sobe, smo dobili velike nagrade. Vsi pa smo opravili veščino Preventivec in dobili priznanja. In že smo pri petku. Ta je bil bolj umirjen. Po zajtrku smo pospravili sobe in se pripravili na odhod domov. Do kosila smo -1 ....... se igrali na zelenici, pridno jedli sladke nagrade \ - - ~ l t in se zabavali. Po kosilu je vsak vzel svoj kovček J > in že smo se peljali domov. Teh pet dni je hitro • 1 A ^ minilo, a bodo še dolgo ostali v naših spominih. " f Mentorica Tina Emeršič H ^ Letošnje počitnice so se za 35 učencev od 1. do 9. razreda OŠ Kidričevo in njihovih spremljevalk pričele zelo aktivno. Odpeljali smo se na 1517 m nadmorske višine - na Roglo. - mesojedka. Škratova pot nas je popeljala do razglednega stolpa. Nanj so se povzpeli najpogumnejši in bili za svoj pogum nagrajeni s čudovitim razgledom. Tudi na gozdnih tleh je bilo zanimivo, ko smo opazovali pridne mravljice pri njihovem delu in v njihovih ogromnih mravljiščih. Vsak dan smo na zunanjih igriščih igrali nogomet in košarko. Ogledali smo si košarkarske treninge Gorana Dragica. Seveda smo ga zaprosili za podpise, ki jih je prijazno in nekoliko nagajivo delil na majice, kape, telefone ... Ne boste verjeli, tudi sankali smo se! Spuščanje z adre- > -\Y V osrčju Pohorja med smrekovimi gozdovi je za dobro počutje poskrbela blagodejna srednjegorska klima. V času vročinskih valov v dolini se temperature na Rogli niso povzpele čez 23°C. Prijetna temperatura in zrak, bogat s kisikom, sta omogočala številne aktivnosti na prostem ter kvaliteten nočni počitek. V petih dneh smo se udeležili treh daljših pohodov. Vsakič znova je seveda najlepše na Lovrenških jezerih, kjer nas je poleg navdušila drobna cvetlica nalinskimi sanmi je »carsko« ... enkrat, dvakrat, velikokrat... V četrtek popoldne smo se zapeljali v razgreto dolino v Terme Zreče, kjer smo se do onemoglosti spuščali po toboganih in drčah ter čofotali v bazenih. Ob tej priložnosti naj pohvalimo vse osebje v hotelu Planja, ki je nadvse prijazno skrbelo za naše lačne želodčke, čiste sobe in zanimive aktivnosti. Zgodilo se je še veliko zanimivega, lepega (in morda manj lepega). Pa naj ostanejo spomini še za kakšen počitniški klepet... kar povprašajte! Alenka Brumen Ravno polje, SEPTEMBER 2015 19 Športni vikend »ŠD Šikole 2015« Dogajanje na našem igrišču je bilo tudi čez poletje pestro. Programa za najmlajše smo zaključili drugo leto zapored na zadnji vikend v avgustu. V petek, 28. 8., ob 19. uri so naši majhni po srcu; pa veliki nogometaši, udeleženci nogometne šole, kije potekala čez poletje na igrišču všikolah, odigrali medsebojno tekmo in tako pričeli že osmi Športni vikend ŠD Šikole 2015. Po tej tekmi smo pričeli s prijavami za turnir v malem nogometu, katerega se je udeležilo 11 ekip. Videli smo veliko napetih tekem in tesnih izidov, na koncu pa je prepričljivo zmagala ekipa KLEPARSTVO-KROVSTVO TRČKO IGOR, drugi so bili ŠD Selan in tretji ekipa Nasvet, nadzor in svetovanje. V soboto, 29. 8., smo poskrbeli za prav pester program na našem igrišču. Pričeli smo ob 16. uri z rekreativnim kolesarskim maratonom, katerega se je letos udeležilo [kar] 60 kolesarjev, sledila pa sta še turnirja v odbojki in ulični košarki. V odbojki, ki seje pričela ob 18. uri, so med 9 ekipami po tesnem boju slavili Optimisti, ki so v finalu premagali ekipo Prvi domu. Optimisti so v družbi zelo kvalitetnih ekip zmagali drugič zapored. Tretja je bila ekipa KPŠ. Kristalne pokale za odbojko nam že tretje leto zapored donira Steklarna Rogaška d.o.o. Ob 19. uri smo dogajanje popestrili z veliko smeha, saj so se nekateri kolesarji in ostali udeleženci s starodobnimi kolesi pomerili na polžjih dirkah. To pomeni, da določeno dolžino proge ca. 10 m prevoziš čim bolj počasi ... tisti, ko mu uspe po progi voziti najdlje časa in ne stopi na tla, je zmagovalec. Najbolj spreten na teh »razklopotanih« kolesih je bil Kristijan Vek, 2. mesto si je priboril domačin Franjo Skuber in 3. mesto Tone Plajnšek iz DU Fram - kolesarska sekcija. Nadaljevali smo s turnirjem v košarki, kjer je največ borbenosti pokazala ekipa iz Rač in zmagala, drugi so bili Borci za severno mejo in tretji ekipa iz Grajene. Tudi ekipa ŠD Šikole se Veseli in ponosni smo, da na naših turnirjih gostimo tako dobre ekipe. Ekipam, ki so dosegle prva tri mesta, smo podelili lepe, praktične nagrade naših sponzorjev in pokale. Za uspešno izpeljan zastavljen program se moramo zahvaliti našim udeleženim članom, sponzorjem in lepemu vremenu, ki nam je bilo letos res naklonjeno. Vesna Kotnik, Bogdan Babšek Foto: Branko Horvat 20 Košarkarska tekma med reprezentancama Slovenije in Nove Zelandije V času počitniškega vročinskega vala smo v Dvorano Kidričevo pripeljali naše super košarkarske ase. Športna zveza Občine Kidričevo je 30. julija organizirala pripravljalno košarkarsko tekmo med reprezentancama Slovenije in Nove Zelandije. Organizatorji smo izredno zadovoljni, da smo lahko to tekmo pripravili v našem kraju in tako omogočili našim občankam in občanom bližnje srečanje s slovensko košarkar- sko ekipo in slavnimi asi širom po svetu. Tekma se je končala z izidom 73 : 68, seveda v prid naših športnih asov. Zahvala takšnemu izidu pa gre vsekakor »6.« igralcu tekme - vam, dragi navijači, ki ste s svojimi glasilkami in ploskanjem omogočili, da sta glas in neverjetna energija popeljala naše košarkarje do zmage. Za izvedbo samega dogodka bi se izredno zahvalili našim dragim sponzorjem: Vinarstvu Turčan, Reklamnemu ateljeju Babšek, g. Srečku Frangežu, Občini Kidričevo in podjetju Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. Športna zveza Občine Kidričevo, Anja Rajher Aleksandra Vidovič, mentorica delavnic Otroci ustvarjali za »Naše Kidričevo« Društvo DPD Svoboda Kidričevo je med poletnimi počitnicami ponovno poskrbelo za aktivne in ustvarjalne dni osnovnošolcev. V sklopu projekta Aktivne počitnice so se na temo Naše Kidričevo od 3. do 7. avgusta zvrstile delavnice, kjer so otroci z barvami slikali na različne podlage (platno, papir, karton, tla ...). Delavnice, ki so se odvijale na prostem v Parku mladosti v Kidričevem, smo popestrili z igro in druženjem, prav tako pa smo svoje izdelke postavili v priložnostno razstavo na ogled mimoidočim in z njimi okrasili park. Osrednja stvaritev je bila poslikava večje javne površine (osrednji krog v parku), kjer so otroci vključili svoje ideje, razmišljanja o sebi, družbi in kraju. Na delavnicah in pri poslikavi tal je sodelovalo skupno 37 otrok. Veseli me, da se je delavnic udeležilo veliko število otrok, ki so s svojo ustvarjalnostjo prispevali k izgledu javne površine in h kulturnemu utripu v občini Kidričevo, z druženjem in igro pa k počitniški razigranosti v parku. Želimo si še več takšnih ustvarjalnih druženj in seveda podporo Občine. Osrednja poslikava, na katero so otroci zelo ponosni, pa bo krasila park vsaj še nekaj let. Ravno polje. SEPTEMBER 2015 21 Osnovnošolski lmikuji OGRLICA NAJLJUBŠIH BESED ŠESTOŠOLCEV Tale pesmica se z besedami igra. In lepo smehlja. Flavta že igra. In klavir čaka doma. Kakor pesnika. Sneg se poigra, ko pada, nanaša tla. Bela bodo vsa. Prijatelj je ta, ki te brani na ves glas, koti pomaga. Teja Palčar Mir in življenje. Svoboda in trpljenje. To je kot sanje. vala in prosim. Sta čarobni besedi. Vljudni sta vedno. Knjiga za branje. Domišljijo in znanje. Kot morje besed. Prijatelji so kot neskončna modrina. So moja radost. Eva Žunkovič Ta Slovenija! Lepša kot Avstralija. Lepa si zelo. Oh, Amerika! Lepota, moje sanje. Komaj čakam te. Nik Mlinaric Pričelo se je šolsko leto in mi že pridno ustvarjamo. Kako se smejem! Morje in počitnice! To je svoboda. Danijel Červek Mojoj družini! Srbija mi je u srcu. Uvek če biti. Lazar Rakovič Rada se učim, saj dobro dene mi to. Ocene dobim. Učim se vsak dan. Boljše ocene imam in imam prost dan. Oh, sonce in dež! Mavrico naredita. Se veselita. Pia Oder Šola mi je vse. Noči, naravi dane. Moje pravljice. Jan Svenšek Zvezek in torba. Učbenik in radirka. Škarje in urnik. Katarina Vidovič AJDA IN SLOVENCI, PESEM V vzhodnih deželah živeli so naši očetje, ki neznansko ljubili so žetje. Tam je vedno sijalo sonce in zmeraj gospodinje imele so polne lonce. Nekega dne pa ljudje začeli množiti so se in takrat vse narobe bilo je. Lonci so se hitro praznili, zato očetje drugam so odšli. Na poti prikaže boginja se jim in zrno ajde poda njim. Ko že dolgo časa poskušajo, da zrno bi ozelenelo, pa seje na slovenski zemlji le razcvetelo. Simon Žnider, 7. b Samozavestnost. Ta prečudovita stvar. A rada skrita. Okolje, morje onesnaženo je kar. Človeku ni mar. Hvala, sem rekel. Kar prijazno je bilo. Ni mi škodilo. Lovro Valenko Zemlja in veter. Sonce z lepo svetlobo. Narava s travo. Zima brez listja. Snežak z opravo lepo. Sneg in snežinke. Tom Li Dobnik Prečudovito. Morje modro je, lepo. Kot modro nebo. Nik Habjanič Moja družina. Prava ljubezen je to. Prečudovito. Filatelija. Poučna, zabavna je. Pošta nam jo da. Življenje, live. Ljubezen ali love. Vsak nekaj ima. Neja Kupčič Svoboda ljudi. Pravica in kultura. Življenje in moč. Planet je naš svet. Na pfanetu živimo. Se veselimo. Cvetoče drevo. Poleti se razcveti. Pozimi veni. Telefon je kul. Brez njega ni življenja. In potrpljenja. Nia Krajnc Izdelki sedmošolcev Ustvarjamo tudi z rokami, čeprav smo vešči pisanja Kralj Matjaž - naš junak _ Jfc . ¿p0 A li-i mi I 22 OS Cirkovce -Nagradni izlet v Ljubljano V sredo, 9. 9. 2015, smo se nekateri učenci s predmetne in razredne stopnje ter cel četrti razred odpravili na nagradni izlet v Ljubljano. To nagrado smo dobili zaradi sodelovanja v projektu Lahkotni svet, ki ga je organiziralo podjetje Talum. V sredo, 9. 9. 2015, smo se nekateri učenci s predmetne in razredne stopnje ter cel četrti razred odpravili na nagradni izlet v Ljubljano. To nagrado smo dobili zaradi sodelovanja v projektu Lahkotni svet, ki ga je organiziralo podjetje Talum. Ob sedmih zjutraj smo krenili na pot iz Cirkovc do Ljubljane. Ko smo prispeli, smo najprej odšli do Hiše eksperimentov. V tej hiši potekajo najrazličnejši poskusi. Vendar eksperimentirali niso zaposleni, temveč smo pri tem sodelovali mi. Razdelili smo se v tri skupine in vsaka je odšla v svojo sobo. Po določenem času smo se menjali. V vsaki sobi je bilo polno poskusov. Vseh teh poskusov skupaj je v Hiši eksperimentov 50, vsak pa je bil po svoje zanimiv. Od tega, da ugotavljaš odzivnost svojih čutil, ogledala, v katerem vidiš polno sebi enakih, do ležanja na žebljih, vožnje avtomobila z občutkom vinjenosti. Naredili smo lahko milne mehurčke, prebrali svoj horoskop, lovili smo ravnotežje na deski in še polno drugih poskusov. Zatem pa je sledila dogodivščina. Njena glavna tema so bili plini. Izvajali smo različne poskuse na to temo in se pogovarjali o plinih. Še posebno smo bili navdušeni nad poskusi. Ko smo zaključili obisk v Hiši eksperimentov, smo se sprehodili skozi center Ljubljane in mimo mnogih drugih znamenitosti naše prestolnice do slovenskega šolskega muzeja. Da bi se čim bolj primerno pripravili na približno enak pouk, kot je bil nekoč, smo si najprej prebrali nekaj navodil, kako se moramo obnašati, nato pa smo se oblekli tako, kot so to počeli v preteklosti. Zatem smo bili čisto pripravljeni na učno uro računstva iz časa naših babic in dedkov. V razred je prišla učiteljica. Za nas so veljala zelo stroga pravila. Roke smo imeli ves čas na hrbtu, ko smo hoteli kaj povedati, smo morali dvigniti roko, se najprej predstaviti, nato pa v celem stavku odgovoriti na vprašanje. Če kdo pri pouku ni ubogal, je moral klečati na koruzi ali pa nesti lesenega osla na hrbtu domov. Mi smo imeli uro računstva, tako da smo se naučili uporabljati tudi računalo. Večina se nas je na koncu vseeno strinjala, da imamo raje takšno šolo, kot je sedaj, kot pa da bi imeli pouk tistega časa. Po učni uri smo odšli še na kratek ogled šole skozi zgodovino. Za konec smo odšli v McDonald's in tako zaključili naš izlet. Za nagrado, vso organizacijo, malico in prevoz pa se učenci OŠ Cirkovce najlepše zahvaljujemo podjetju Talum iz Kidričevega. Jožico Jurgec Projekt »Jaz pa berem« Tudi v šolskem letu 2015/2016 smo se v vrtcu Kidričevo odločili, da nadaljujemo s projektom »JAZ PA BEREM«. Cilj tega projekta je spodbujanje družinskega branja v vrtcu in doma. Spodbujanje družinskega branja prispeva tako k bralni vzgoji otrok kot bralni kulturi odraslih. Poleg tega je v kurikulumu tudi posebej načelo sodelovanja s starši, iz katerega lahko povzamemo, da je tudi na področju jezika, kamor sodi bralna vzgoja, sodelovanje med vrtcem in starši pomemben vidik kakovostne predšolske vzgoje, saj prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje. Izvedba projekta se bo pričela v mesecu oktobru. V projekt bodo vključeni vsi otroci prvega in drugega starostnega obdobja in vsi strokovni delavci vrtca Kidričevo. Sodelovanje bo potekalo v povezavi s starši, saj gre za prvenstveno spodbu- janje branja in izvajanja bralne kulture v družini. V vrtcu vsakodnevno prebiramo literaturo. V igralnicah imamo knjižne kotičke, kjer otroci listajo po knjigah, si jih ogledujejo in komunicirajo med seboj. Nekaj teh knjig je stalnih, primernih otrokovi starosti, druge si sposodimo v vrtčevski ali šolski ali potujoči knjižnici - BIBLIOBU-SU, kjer so nam obljubili, da nas bodo v novem šolskem letu ponovno redno obiskovali pred našim vrtcem. Želimo si, da s projektom pridobimo čim več staršev, da bi brali svojim otrokom že v predšolskem obdobju, kajti prebrati zgodbico, pokazati slikanico, se ob ogledu pogovarjati, to je najmanj, kar lahko podarimo otrokom. Res najmanj je otrokom približati knjigo in jim pokazati, da nas vsako sporočilo ali slika nekaj nauči ali v nas prebudi domišljijo. Vzgojiteljica Suzana Žnider, vodja projekta Ravno polje. SEPTEMBER 2015 23 Postali smo učenci Lepega sončnega 1. septembra 2015 se bo za vedno spominjalo 31 otrok, saj so postali učenci in učenke Osnovne šole Cirkovce. To ni bil njihov prvi prihod v šolo, saj so jih junija učenci z učiteljicami že povabili in jim pripravili nastop in delavnice v treh skupinah. Prvega šolskega dne so v uvodnem delu nadobudneži ob lutkovni igrici naših učiteljic v 1. razredu piščančku Piku pomagali najti pot do šole. Na slovesnosti sta bila tudi g. župan in predstavnik podjetja Boxmark. Otrokom sta podarila varnostne brezrokavnike, kape s ščitnikom in čokolade. Po odličnih slaščicah, ki so jih pripravile v kuhinji, soku in sadju, so otroci z učiteljicami sami prvič stopili v učilnici 1. a- in 1. b-razreda. Tam so se spoznavali, se pogovarjali in ustvarjali v prijetnem vzdušju. Sklenili so, da bodo radi hodili v šolo in se naučili veliko novega. Z vstopom v šolo se za njih (in njihove starše) začne zanimiva in dolga pot do znanja, učiteljice in učitelji pa bomo poskrbeli, da bo polna izzivov in čim bolj uspešna. Učiteljice 1. razreda OŠ Cirkovce Prvič v vrtec Vsak »prvič« je prelomna točka v življenju vsakega posameznika. Nekatera prva doživetja se nam za vselej zapišejo v spomin. Najpomembnejše, l&r lahko starši naučijo svoje ofroke,je, (&&P sbajafi brez njih. CTrankA Clark] Vstop v vrtec je pomemben dogodek otroka in staršev. V prvem letu starosti otrok večino časa preživi s starši, zaradi cesarje nanje tudi najbolj čustveno navezan. Otrok želi starše ves čas imeti v svoji bližini, še posebej v novem okolju, saj se tako počuti najbolj varno. Z vstopom v vrtec poleg staršev pomembni drugi postajata vzgojiteljici, na kateri otrok prenese del navezanosti. Največ otrok se v vrtec vključi ob koncu maminega porodniškega dopusta, kar pomeni veliko spremembo okolja. Slediti je potrebno določenim pravilom, urniku, ki je drugačen od domačega, jesti hrano, ki ima drugačen okus kot doma, prilagajati seje potrebno vrstnikom in vzgojiteljicam. Stiske, ki jih boste na začetku doživljali vi in vaš otrok, so povsem razumljive. Zaupajte strokovnim delavkam vrtca, ki bodo vašega otroka upoštevale, spoštovale, mu nudile številne socialne in vzgojne izkušnje. Začetne težave ob uvajanju otroka v vrtec bodo kmalu minile in vsak naslednji dan v vrtcu bo lažji. Suzana Žnrder, vzgojiteljica 24 Letos letovalo na morju 216 otrok Občina Kidričevo, Talum Kidričevo in Boxmark Kidričevo so letos omogočili letovanje 216 otrokom iz občine Kidričevo in otrokom staršev, zaposlenih v teh dveh gospodarskih družbah. Letovanje otrok je potekalo v otroškem letovišču Pacug. Otroci so letovali v dveh skupinah. Letovanja v prvi skupini se je udeležilo 96 otrok. Občina Kidričevo je v tej skupini omogočila letovanje 5 otrokom, v drugi skupini, kjer je letovalo 120 otrok, pa 1 otroku. Letovanje za vse otroke je bilo brezplačno. Čeprav smo pričakovali, da se bo našemu pozivu odzvalo več staršev, ki otrokom ne morejo zagotoviti počitnic na morju, smo kljub temu zadovoljni, da se je letovanja udeležilo večje število otrok, katerih starši so zaposleni v eni izmed gospodarskih družb, ki sta letovanje organizirali skupaj z nami. Otroci so tako na morju preživeli sedem dni. Otroke smo na letovanje spremljali tudi predstavniki vseh treh organizatorjev in tam smo se lahko prepričali, da je zanje dobro poskrbljeno. Zdenka Frank Če si želiš nastopati, obiskati kraje po Sloveniji in se poleti podati na mednarodno gostovanje v tujino, se nam pridruži. Postani plesalec folklorne skupine Cirkovce Obišči in dodaj nas tudi na FACEBOOKU! Zapleši z nami! Vse mlade, ki radi plešete, igrate kakšen inštrument in se predvsem radi zabavate, vabimo, da se nam pridružite. Postanite člani Folklorne skupine Vinko Korže Cirkovce, skupine, ki velja za najstarejšo folklorno skupino v Sloveniji z več kot 80-letno tradicijo. Vaje potekajo vsak petek ob 20. uri na odru dvorane v Cirkovcah, skupaj se vsaj enkrat letno podamo na 3-dnevne plesno-pevske priprave, družimo pa se še na kostanjevem pikniku, zaključku leta in seveda nastopih. Med poletnimi počitnicami se odpravimo na gostovanje v tujino, kjer je še posebej zanimivo, kjer spoznavamo nove kraje, prijatelje in druge kulture. Obiskali smo že Sicilijo, Korziko, Belgijo, Francijo, Nemčijo, Madžarsko, balkanske države. Nizozemsko ... Zapleši z nami tudi ti! Piši nam na vinko.korze@gmail.com, pokliči Tino na telefonsko številko 031 299 667 ali preprosto pridi na vaje, ki potekajo vsak petek ob 20. uri na odru večnamenske dvorane v Cirkovcah. Ravno polje. SEPTEMBER 2015 25 Zaključna faza elektrifikacije železniške Na odseku železniške proge med Pragerskim in Hodošem bodo do spomladi 2016 izvedena še zadnja dela, potrebna za elektrifikacijo 109 km dolge proge in s tem uvedbo elektro vleke. Elektrifikacija predstavlja nove pogoje v naravi, zato je spoštovanje varnostnih pravil v bližini proge nujno potrebno, saj lahko že samo približevanje oziroma dotik delov, ki so pod napetostjo, predstavlja veliko nevarnost v obliki hudih poškodb ali celo smrti. Na železniški povezavi Pragersko-Ormož-Hodoš se je promet do sedaj odvijal z dizelsko vleko. Pomembna sprememba, ki se izvaja v sklopu projekta Pragersko-Hodoš, jc med drugim tudi elektrifikacija celotne 109 km dolge železniške proge, kar bo omogočilo uvedbo elektro vleke na tem strateško pomembnem odseku slovenskega železniškega omrežja, ki je hkrati tudi Jel evropskega prometnega koridorja. Začenja se namestitev vodnikov nad progo, ki služijo napajanju eleknič-nih lokomotiv, ter vklop napetosti. Izvedba bo potekala po lazah. V mtse-cu septembru se dela pričenjajo na odseku med Pragerskim in Ormožem, -A* I © I Naložba v vašo prihodnost OPFR/OIO DfLNO FINANCIRA. LVROTSKAUsniA REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO Opefdiijo detno financiri Evropska unija, in sicer iz Kolvezijskega sklada. Operacija se «vaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljste in prometne infrasiruklu« za obdobje 2007-2013 razvojne prioritete: železniške infrastrukture KS; prednostne usmeritvi Železniške infrastrukture Za napajanje lokomotiv se uporabljajo visoke napetosti, v tem primeru 3000 V, veliko nevarnost za človeka pa predstavlja že napetost 50 V. trajala pa bodo predvidoma do konca leta. Na preostalem delu proge, to jc od Ormoža do Hodoša, pa bodo dela stekla predvidoma zgodaj spomladi 2016. Za napajanje lokomotiv bo proga elektrificirana z enosmernim sistemom 3000 V enosmerne napetosti. Gre za zelo visoko napetost, nenazadnje za človeka veliko nevarnost predstavlja že 50 V napetost. Izvedene rešitve so varne, vendar terjajo dosledno spoštovanje pravil, ki veljajo na območju železniških prog. Gibanje nepooblaščenim osebam po progi ali v bližini proge, razen kjer je to fosebej dovoljeno (dostopi na perone in peroni), je smrtno nevarno in strogo prepovedano. Posebno nevarno je rudi nepooblaščeno plezanje na drogove voznega omrežja, saj poleg nevarnosti dotika delov pod napetostjo predstavlja tudi nevarnost padca z viiine in poškodb zaradi padca. Vožnja oziroma uporaba opreme, višje od 4,5 metra, kot so na primer dolgi kovinski predmeti (železne in aluminijaste letve ipd.), razna kmetijska oprema in stroji z veliko nakladalno višino, jambori čolnov in podobno, je v bližini elektrificirane železniške proge strogo prepovedana, saj lahko pride v stik z vodniki (žicami) in ostalimi elementi, ki so nameščeni na stebrih ob progi. To ima lahko za posledico hude poškodbe, tudi s smrtnim izidom, ali pa poškodbe na napravah, kar pomeni ustavitev železniškega prometa in velike stroške odprave posledic. V ta namen jc pred in za progo, prečno preko ceste, na višini 4,5 metra, nameščen tako imenovan višinski omejevalec, ki voznika opozori na dovoljeno višino. Nepooblaščeno plezanje na drogove poleg nevarnosti dotika delov pod napetostjo predstavlja tudi nevarnost padca z višine. RECEPT: Kvašene treske Sestavine: 1 kg gladke moke, 10 dag sladkorja, 1 vaniljin okus limone, 3 jajca, 0,5 I mleka, 15 dag masla, 2 dag kvasa, 1 kavna žlička soli, 2 žlici ruma, olje za cvrtje in sladkor v prahu za posip Triprava: 1. Najprej stepemo jajca s sladkorjem in vaniljevim sladkorjem z mešalnikom, da naraste. Medtem lahko pripravimo kvaseč. 2. Jajcem nato dodamo stopljeno maslo, da se še to dobro premeša. 3. Nato moki dodamo kvaseč, sol, toplo mleko, rum in jajce s sladkorjem ter zmes dobro premešamo (najbolje s kuhalnico). 4. Testo pustimo počivati na toplem eno uro. >5. Po preteku ga zvrnemo na pomokano površino. Testo narahlo zvaljamo na en centimeter debelo, razrežemo na pravokotnike (ca. 8x4 centimetre) v katere zarežemo dve črti ter na hitro ocvremo v olju. €. Treske še tople posipamo s sladkorjem v prahu in ponudimo. Ta dober tek! Društvo podeželskih žena in deklet občine Kidričevo 26 ZASCITNAMSREDSTVA MLAKAR Mlakar Majda s.p. 2324 Lovrenc na Dr. polju, Lovrenc na Dr. polju 113 Tel.: 02 / 761 09 82, Fax: 02 / 761 09 83 MINO POLIE PO očem SESTAVIL: JANKO ŠEGULA holan ds k) filozof (baruch, 1632-1677) kraj vzhodno od žalca železo ameriška igralka (gabor) 1 lovski izlet v afriki slovenski pesnik (france) ameriški igralec marvin prebivalci laškega hrvaški igralec (antun) opri-jemalni organ rastline nekdanji angleški atlet (steve) norveški slovničar aasen miško kranjec (Črtica, 1031) prvak. šampton orel v nemških grbih skakalec (sylvain) slovenski glasbenik (gorazd-gogi) charuze theron slikar čas treh mesecev travniška zdravilna rastlina začetek sukdetove frakcije edvard rusjan vrsta. sorta (slabš.) češki tenisač južni afriki glavni števnik uslužbenec finančne uprave reka v španul, pritok ebra suh veter. ki piha s Sar planine hčerka nogometni stadion nasut in utrjen pas igralna karta najvišje vrednosti nicole kidman velika nagrada planinski nahrbtnik (PQQ-) OJAČITEV, OKREPITEV rafko irgolič alfred nobel avstralski medvedek vrečar mesto v nigeriji ameriška igralka (holly, 1964) članica gasilskega društva mleček. ribje mleko vodna žival 3 papirnato pokrivalo skandinavski drobiž (oblika pisave) SLOVARČEK: ELVIČ - slovenski glasbenik (Gorazd-Gogi), INSA - nemška pisateljica Bauer, MAIR - nekdanji it. Smučar (Michael), OVETT - nekdanji angleški atlet (Steve), PEETE - ameriška igralka (Holly), SPINOZA - holandski filozof (Baruch), VAAL - reka v južni Afriki. NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 30.10. 2015. Sponzor nagradne križanke: Zaščitna sredstva Mlakar, Mlakar Majda s.p. Nagrajenci prejšnje nagradne križanke so: Magda Žerak, Župečja vas 7, Lovrenc na Dravskem polju, Doris Hertiš, Vegova ulica 26, Kidričevo in Urška Glažar, Vegova ulica 20, Kidričevo. Ravno polje. SEPTEMBER 2015 27 AKCIJSKA PONUDBA MESNIC FMmi 3,95 C/kg ^ (asuma® §3 ai®j¡#3iü® 0DD3@® aa to (čflseteMfeS C samo 2,99 €/kg % Ivi ESN'AvSL'AN I Nh 3,99 €/kg SXíl NJSK'EIERE KWJEN E 0,98 C/kg njumeraigcssi! samo 3,98 C/kg R0.WSEBNW msm 100% telečje meso 5 C/komad Telečja POLISEBNA je na voljo v MESNICAH FINGUŠT ter vseh trgovinah SPAR in INTERSPAR SLOVENIJA. TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI ter GOVEJA OBRANA REBRA samo l,96€/kg ter SVINJSKE MESNATE KOSTI za samo 0,95€/kg. Vse za koline, vse vrste drobovine, nakockana hrbtna slanina ter umetna in naravna čreva! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150