MUu pavtallrana. ■mnnqgHg^;wnnmnimnimii>iwiinnniwuiiiii»ie»BWiinnn^^ Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrti. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". List izhaja 25- vsakega meseca. Za člane v,.Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno D 6'—. Sicer stane list celoletno D 7.—, polletno D 3-50, četrtletno D 2'-—; posamezno Številke =**=» Cena Inseratom: */«« strani D 1—, pri večkratnih objavah popust. ===== Št. 2. ............ *............................... ■ i ■ i ................ Uredništvo in upravntštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Stev. 16. Strankam Je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. Rokopisi sc ne vračajo. Rokopise in objave Je pošiljati do 20. vsakega me-aar=CTxnBa;CTn*-g- seca, s tem dnem sc uredništvo zaključi. V Ljubljani, 25. februarja 1922. Leto IX. Boj za obstanek. i) (Nadaljevanje spomenice naših organi, zarij dne 16., 17. in 18. januarja t. 1. v Beogradu.) V vseh teli delih smo se ozirali na obojestranske interese, na moralo, zdravje, ugled države na znotraj in zunaj naših grauic, na interese delavcev, ki so se posvetili gostilničarsko - hotelirski obrti, kakor to potrebuje obči obratni interes, da se komentira zakonodavstvo vseh poslov te skupine. Premotrivali smo samo glavno smer gostilničarstva za upravičeno, in sicer hotelstvo, gostilničarstvo v pravem pomenu, in kavamarstvo. Na vseh konferencah smo delovali na to, da se imajo ukiniti takozvane točilnice, zakotne krčme in žganjarnice brezobzirno, povzdigniti pa redne gostilne. Taka ureditev točarinske-ga vprašanja bi mogla povzdigniti ugled in tudi interes javnega zdravja, zboljšati državne dohodke, kakor tudi osigurati napredek strokovno izobraženih ljudi in izključiti nesolidno in zakotno konkurenco, omogočiti točno redarstveno nadzorovanje in olahkočiti dohodarstveno kontrolo, in bi vsled odprave zakotnih malovrednih točilnic pijančevanje, osobito popivanje ra-kije, izdatno padlo. Mi smo brez bojazni pokazali na pravi vzrok, kje tiči popivanje, škodljivo narodnemu zdravju. Ali abstinenti pa se niso znali dvigniti tako visoko in najti izhod, ki bil spravljiv za nas vse. Začeli so in rodili nesprejemljivo stvar in jo zavili v plenice narodnega zdravja. Čudimo se, da so mogli dobiti toliko podpore, da se je mo-pla izdati zadevna osnova. Ko smo mi zahtevali in podžigali potrebno reformo to- čarinstva, od katere bi imel ves narod velike koristi, so nam vedno napominjali, da se državni organi ne u^gJ^gtigulega posla, češ da ne bi inordfi preveč Izpadlo na državnih dohodkih od toČarinstva. A sedaj na voljo abstinentov hočejo žrtvovati ne samo ta veliki dohodek, nego hočejo še tudi uničenje največjega davkoplačevalca v narodu. Ne, tako daleko pa nečemo! Naj se ta sekta abstinentov deklarira, ako so proti alkoholzmu, imajo že od nas označeno pot. po kateri se lahko napotijo, ako so pa zgolj le proti alkoholu, pa naj vršijo svoje odredbe sami v svojih sektah med štirimi zidovi. To ni delo v borbi proti alkoholizmu, nego le proti alkoholu vobče, svedoči zadevna zakonova osnova, ki se strinja samo z idejami škodoželjnosti in ie to istino lahko zapopasti, ako premotrimo ves sistem abstinentov. Torej ni treba generalne debate v tem oziru, ker je škoda izgubljati besede v te svrhe. Tudi je res, da načrt niti ni podoben kaki temeljiti zakonovi osnovi. Načrt izhaja iz resorta za narodno zdravje* Treba je dobro premotriti državno organizacijo, nego se počenja taka nespretnost. Ako bi še naprej šlo po tem primeru, kaj vse je v stiku z narodnim zdravjem. Spadale bi v ta okvir tudi tvornice, železnice, vojne ladje itd., ker dim tudi škoduje zdravju. Točarinstvo spada nesporno v obrtni in finančni resort, vsi drugi resorti naj imajo pri tem samo sosvet, tako kakor ima resort trgovine in finance tudi samo' toliko pravice, da se meša v bolnice, dasirav-no stanejo državo novcev tii se kupujejo zdravila za državni denai*. Pftd okrilji? zakona ne spada, da se vlečejo vanj alkoholna pijača in obrti, ki se bavijo s proizvajanjem in prodajajanjem. Obrti je treba re- j forme in ne pijač. S tem bodi odgovorjeno na prvi članek. V šolah naj predavajo o higijeni. To je vprašanje zdravstva. Ako se ta predavanja ne vršijo dosti obsežno, naj se izvedejo intenzivneje. V tem pogledu-pfisfofl ha-vodilo ministrstvu prosvete. Je tedaj ovr-žljiv tudi drugi člen. .Namen tretjega člena je docela nesprejemljiv. Kaj pomeni proizvajanje alkohol#'1 pijač? To znači delo kmetovalca, ki |&fe grozdje in preša vina Ravnotšfeo kaPr se izvaja komplicirano delo V tvor-mam. Tu se vidi, da preganja alkohol abstinente kakor neko zblaznelo bitje. Ali je moči zabraniti kmetovalcu, da bi mu ne smel njegov dečko pomagati pri pošlu, ali se more zabraniti, da ne bi smeli po tvof-nicah pomivati sodOv, rezati Čepov in včfi, čistiti strojev itd. dečki izpod 18 lit. Koliko ljudi dela v takih poslih, a ne vidi druge pijače kakor ono, ki mu je podaril užitek oziroma za okrepčilo. Nadalje tudi člen četrti ne spada v ta resprt,i^afV ’“*”i.kotno točenje, spadajo nedvouitmo po' bhodno potrebno reformo točarin-stva. Člen 8 je rešil trgovski zakon, kolikor se to tiče delniških družb in zadnlfir,' ostale protoklirane tvrdke marajo itak voditi predpisane knjige in finančni oblasti predlagati račune. Raztezljivost pojmov proizvajanja bi dala povoda, da bi od vsakega vinogradnika in sadjerejca mogli zahtevati izkazovanje bilance. Da bi se gospodi abstinenti držali znane prislovice: »Le čevlje sodi naj kopitar!« ne bi takih nespretnosti stavili na papir. Dohodek, napoininjan v drugi alineji člena 8 in v členu desetem bi bil nov davek iz že ogromno obstoječega davka in vsekako potrcbnejši za druge državne svrhe; toda kot davek spada v kompetenco finančnega resorta. Pravila glede zaklada za pobijanje alkoholizma so že pravilna, da bi jili predpisalo ministrstvo narodnega zdravja, da bi pa o tem odrejalo dohodke, pa ni upravičeno. Pri današnjih groznih financijalnih težkočah bi bilo vsekakor umestneje, da se obrne na svoje somišljenike in ustvari ta zaklad iz dobrovoljnih doneskov. Takrat se bo vsaj pokazalo, koliko simpatij uživa to nastopanje. ' ■ • ; ■ Člena 9 in 22 sta absurda prve vrste, kolikor sta obče razumljiva. Proizvajanje količine alkohlnih pijač spada v resort trgovine, ker ono edino zna, koliko jih je treba doma in koliko za eksport. Kako se neki morejo človekoljubna podvzetja baviti s proizvajanjem alkohola? To se po mišljenju abstinentov ne bi smelo poudarjati. Izvedba členov 8 in 10 znači onemogočenje vsakega proizvajanja alkohol, pijač, tedaj tudi prikrajšanje države za največje njene dohodke. Ako teh dajatev oslo-bode obrte, kakor predpisujeta čl. 11 in 18 na deset let davkov, tedaj smo doživeli totalen bankerot. Člen 12. je zavisen a povrh tega še neizmerno opasen za naše družabno življenje in ekonomsko stran točilcev. V točarinski posle je investirano ogromno premoženje, osobito izza' vojne. To se amortizira poglavitno z dohodki sobote in nedelje. Ne smemo pozabiti, da šo mnogi v nadi boljše bodočnosti v novi državi prodali vse in se zložili v en tak obrt; računajoč na srečo in dobre zakone, so zastavili ves svoj kopita! za eksistenco. Naše družabno življenje je razvito tako, da se ravno ta dva dni, sobota in nedelja, posvetita odmoru in razveseljevanju ali počitku. Po tem počitku in razveseljevanju naj torej udari ta osnova. Sosebno v nedeljo počiva delavec in kmetovalec in hoče, da si odpočije in se razveseli pri čaši vina. Ako mu zabranite ta dan nedeljski užitek, zabranite mu tudi veselje do delavnih dni. Ukiniti točenje na soboto in nedeljo znači popolno prevrnitev našega socijal-nega življenja in prav temeljito uničenje stotin in tisočev točilcev, t. j. najkrepkejših davkoplačevalcev države in občine, to pa brez kake koristi samo z ozirom na antialkoholistično propagando. Kmetovalcu pridelovalcu se s prostim kuhanjem žganja deli pravica, vinogrMdnlištvo* do-naša skoraj vzdržema hiperprodukcije, uživali bi te stvari prav gotovo istotako še nadalje in bi torej uživanje alkoholnih pijač vkljub vsem takim naredbant prav nič ne padlo. Predložena zabranitev bi samo povečalo število zakotnih točilnic, ki bi skrivoma čimbolj delovale, čimbolj prikrivale pijančevanje javnemu nadzorstvu, čim več prikradle državo in občine na dohodkih. Seveda taka osnova absolutno ne bo mogla s svojim polomom preurediti temeljev državne in občinske finančne moči in stoletnega občega narodnega življenja. Prepoved točenja žganih opojnih pijač od sobote 18. ure do ponedeljka 11. ure je normirana v naredbi št. 7415, leta 1919. Vsaka daljna zabranitev bi bilo nesprejemljivo omejevanje svobode. Pri razmotrivanju člena 12. se moramo ozreti na žalostne prilike, ki jih je prepoved točenja alkokolnih pijač izzvala v Ameriki. Službene vesti od tam sicer slavijo napredne ideje, a neštevilni naši zemljaki, ki se vračajo v staro domovino, pripovedujejo o demoralizaciji, ki se pojavlja v bujnem cvetju zakotnih točilnic. Prezi-dent in državni tajnik Unije vidita samo spise na papirju, ne vidita pa bede te indu-strijalne zemlje in vse one črne temine, ki jih skrivajo premogovniki in velika predmestja. Pri nas v naši agrikulturni zemlji nimamo kaj takega. Pri nas bi s takim za-konodajstvom pomnožili kmetijski prole-tarijat in pa skrivno pijančevanje. Clen 13. bi dirnil vse naše sejmove, proščenja in glavna shajališča našega naroda. Ako gre za tem zadevna osnova, naj se odkrito pokaže. Potem je enostavneje, da se zabranijo kar sejmovi, proščenja in shodi. Naš narod, Srbi, Hrvati in Slovenci, si niso podali roke v ujedinje-nje za to, da hj jim v njej abstinenti iztrebili narodno dušo, da bi jih prestavljali iz njihovega stoletnega, ne nemškega, ne madžarskega, ampak svojega domaqega načina življenja, s katerim so se trezno znali držati na moralni in kulturni višini, ohranili svojo posest v vojskah proti močnim gospodarjem, ki so jih hoteli izriniti z rodne grude in s tem tudi očuvali svojo dobrodušnost in gostoljubnost, ki impo-nira vsemu svetu, samo ne gospodom abstinentom. Rdečih nosov pijancev ne potrebujemo mied seboj, te prepuščamo brigi abstinentov, ali naše rujno vino in ruj-no lice nam je enako tnilo kakor naše vedro nebo in vedro čelo. O točenju alkoholnih pijač o priliki volitev, vojaških naborov itd., odrejuje itak dosti stroge mere sam zadevni zakon. Členi 14., 15. in 16. so vsi popolnoma brezsmiselni. Potovanje n. pr. je vendar čas, ko mora človek tudi kam vstopiti in mu je treba okrepčanja, na potovanjih se sploh ne pijančuje, v železniških vozovih se prodajajo alkoholne pijače samo v jedilnih vagonih za prvorazredno publiko, nealkoholnih pijač je povsod dosti na razpolago, a jih bore malo zahtevajo. Člen 17. spada v reformo točarinstva, katero mi predlagamo radikalneje. Vsebina členov 19., 20., 21. in 22. pa je mnogo točneje normirana v naredbi št. 7415, leta 1919. Člen 23. ne spada v za- kon, pripominjamo samo, da bi za izvedbo tolikega programa trebalo najprej šele ustvariti alkoholičarje, in potem iskati go-lcmih sredstev, ni enega, ni drugega ni pri nas dovolj. Člen 24. je tako raztezljiv, da bi zanj ne bilo vse pravne sigurnosti. V obče so vsa ta vprašanja, kolikor je potrebno, že rešena z naredbo ministrstva št. 7415, leta 1919., in je popolnoma nepotrebno delo, da so gospodje abstinenti hoteli forsirati sedanjo zakonsko osnovo. Ako ne verujejo merodajni upravni in zakonodajni faktorji v upravičenost in istino naši trditev, pa predlagamo, naj se izvede plebiscit glede vprašalne osnove. Rezultat bi bil huda obsodba za ono malenkostno skupino ljudi, ki hoče povesti svoje nepremišljene in protinaravne osnove in z njimi vznemirjuje narod v težko, da ne rečemo v najkritičnejšo dobo. Bodi, da je potekla ta ideja iz najboljše namere, ni to trezno delo in ves naš številni in lojalni stan obsoja najostreje take izrodke in prosi visoke upravnike in narodne poslance, da zavržejo zakonsko osnovo, od katere država in narod ne moreta imeti drugega nego katastrofalno škodo. ★ 0 ★ Gostilničarstvo pri ministrih. Pod vodstvom predsednika zveze gostilničarskih zadrug za Hrvatsko, Srečka Pavlekoviča, ki je tudi zastopal predsednika! Središnjega saveza Jugoslovanskega gostliničarstva, so se odpravili delegati gostilničarstva Hrvatske in Slavonije, Medjuinjurja, Slovenije, Dalmacije in Vojvodine v Beograd, kjer so tekom treh dni, t. j. 16., 17. in 18. januarja bili sprejeti od raznih ministrov, katerim so izročili važne stanovske spomenice. Delegacijo gostilničarstva je vodil predsednik saveza Pavlekovič, v njega spremstvu Ahmed Bukovac iz Broda na Savi, Vinko Bregant iz Vinkovcev, Ivan Meseč iz Srbske Moravice, Dušan Anatac-kovič iz Novega Sada ter Simon Budinče-vič, nadalje Djuro Markovič, tajnik iz Subotice in s terni voditelji dvajset tovarišev iz raznih pokrajin. Dalmatinska in slovenska zveza sta poslali svoje spomenice in še brzojavno prosili predsednika g Pavlekoviča, da jih neomejeno zastopa, ker je bilo radi prenaglega aranžiranja potovanja nemogoče o pravem času poslati delegate. Kardinalna naloga naših delegacij je bila trovrstna, za katero so bile izdelane tozadevne spomenice. Najprej se je zavzemalo stališče vsevkupnega gostilničarstva Jugoslavije o alkoholnem vprašanju kot odgovor na osnovo zakona, katero je izdelalo ministrstvo zdravja za preganjanje alkoholizma. Drugi je bil memorandum, ki je obrazložil naše stališče glede na izenačenje obrtnega zakona z ustanovitvijo zasebnih gostilničarskih zbornic. Tretji memorandum je obrazlagal davčna prašanja z ozirom na gostilničarstvo, so- sebno o davku na poslovni promet. Iz teh glavnih vprašanj so izvirala tudi še ostala stanovska prašanja posarrtnih strok ozir. panog gostilničarske obrti, ki so se obenem izročila in predstavila pristojnim ministrom, t. j. n. pr. postavka o taksah za gostilničarsko in kavarniško pravico, dalje glede cen jestvinam v kolodvorskih restavracijah in o neopravičenem pretežkem obdačenju gostilničarstva. • Delegati so imeli najprej konference v restavraciji Moskva, nato se je napotila posebna deputacija kolodvorskih restavra-terjev k ministru saobračaja Andriji Staniču, ki mu je predstavil deputacijo predsednik Pavlekovič, podal spomenico save -za, kjer so izražene želje in predlogi re-stavraterjev. Predvoditelj je v najvažnejših vprašanjih kolodvorskih restavracij ustmeno izvestil gospoda ministra, s čimer je osebno poudarjal, kako je neupravičeno, da še dandanes morajo kolodvorski restavraterji v področju zagrebške železniške direkcije dajati uradnikom in nameščencem popolno oskrbo, obed in večerjo za mesečnih 400 K, a potujočim železniškim uslužbencem morajo dajati 50% popusta od dnevnih cen, na katere vsote restavraterji ogromno doplačujejo. Na večkratne prošnje in. intervencije kolodvorskih restavraterjev in Saveza za povišanje onih cen je bila zagrebška direkcija gluha. In to daje povoda, da so restavraterji zahtevali zaščito svojih upravičenih zahtev pri ministru saobračaja. Ta je izčrpno obrazlaganje pazljivo poslušal ter obljubil, da hoče z vsem pospešenjem rešiti predmetne predloge, navedene v podani spomenici. Na to se je napotila skupna delegacija odposlancev vseh naših zvez, broječ*' 25 delegatov, h gospodu ministru notranjih del dr Voji Marinkoviču. Predsednik zveze za Hrvatsko je pozdravil v imenu skupnega gostilničarstva Jugoslavije gospoda ministra, ki vrši vrhovno policijsko oblast v državi. Pritoživši se mu, da gostilničar-sko-kavarniška obrt, ki predstavlja javne lokale v državi, ne uživa ne le samo premajhne podpore od vlade, marveč sama oblast, ki bi v gostilničarskem in kavarniškem delovanju morala gledati važne so-cijalne uredbe, ki so v interesu javne sigurnosti, javne morale in javnega zdravja, ki bi jih morala smatrati za sodelavke teh oblasti, ne pokazuje zadostnega podpiranja in razumevanja za naš stan in za važno misijo, ki jo mi v državi vršimo. Tako n. pr. ministrstvo zdravja izdeluje zakonske osnove, s katerimi se skrajšuje delovni čas za naše obrtne posle, katero skrajšanje bi, če bi dobilo zakonsko moč, spadalo tudi v delokrog g. ministra obrta. Lansiranje in širjenje takih osnov vznemirjuje in ogorčuje naše kroge in iz-zivlje neprestano vznemirjenje, kar vse obenem preprečuje normalno delo v številnih naših stanovskih vrstah. Vsak naš gostilničar in kavarnar se drži v nabavi blaga kakor tudi v vseh pripravah svojega poslovanja rezervira- no, ker ne ve, ako ne bo že jutri izdano policajem ministrstva zdravja kako novo naredjenje, ki nam odvzame slobodo obratovanja, ki nas izpodbija v našem obstoju, a vse to vodi tja, da se sistematično gubi vera v državne naredbe, ki bi morale biti ščit in branik osebne in obrtne svobode. Govornik izvaja, da je vsekup-no gostilničarstvo lojalno državljanstvo naše države, ki doprinaša dobrovoljno vse, pa tudi najtežje davke, ali ako pa misli državna oblast dovoliti, da preko našega življenskega vprašanja, naše obrtne slo-bode odločujejo abnormalni ljudje absti-neiitarji, ki z izkrivljenimi očmi gledajo na ves svet, takrat pa si bo gostilničarstvo samo, kakor veli narodni rek »na ljuto rano ljuto travo« pridobilo vpoštevanje svo-jaga položaja in svojih sloboščin, ki jih je gostilničarstvo uživalo od nekdaj. Gostilničarstvo se čuti dolžno, da iz društvenih, socijalnih, prometnih in javno-sigurnostnih ozirov opozori ministra notranjih del na zakrknjen abnormalen, poguben, da ne rečemo perverzen čin abstinentov in mu izroči memorandum, v katerem je podrobno razloženo stališče vse-vkupnega gostilničarstva o alkoholnem vprašanju in prosi ministra, naj ta memorandum prouči in da se obenem kot minister, ki je pozvan, da ustvarja red in zadovoljstvo v državi zavzame, da se pogubno delo abstinetov, ki se skrivajo pod okriljem ministrstva narodnega zdravja, a katero delo izzivlja v številnem našem stanu neprestano razburjenje, ki je vzrok ogorčenja in indispozicij napram državnim uredbam, iz državnih uradov in oblasti iztrebi, ter ne da bi ministrstvo zdravja, ki je vzdrževano iz težkih naših žuljev, bilo vpreženo v abstinentske telige, ne stori za narodno zdravje malo ali pa nič, nego troši svoje moči in pare za uničevanje česti-tega jugoslovanskega gostilničarstva. Gospod minister za notranje dela je odgovoril na to, da hoče najvestneje Izprašati željo gostilničarstva, danes pa že lz-javljja, da dokler ie on in današnja vlada na krmilu, država ne bo dovolilo uzakoni-tenje osnove ministrstva zdravja, s katero se kani uničiti vseskupne gostilničarstvo. Ta izjava je izvala med našimi delegati razumljivo navdušeno veselost in nato je gospod minister še pripomnil, da hoče v bodoče pri vsaki zgodi prehodno zaslišati naše organizacije in potem šele izdati odnosne uredbe. Nato se je delegacja od gospoda ministra najvljudneje poslovila. * # * Delegati pri ministru financ dr. Kosta Ku-manudiju. Istega dne popoldne je sprejel našo delegacijo gospod minister financ, ki mu je predsednik hrvatske zveze po obširnem iz-veščenju podal tri spomenice in petero predlogov, tičočih se njegovega resorta. Predsednik Pavlekovič je očrtal ministru vse težke krivice, s katerimi se s predpi-savanjem davka obremenjuje gostilničarstvo. In podkrepil je svoja izvajanja z mnogimi dokazili, ki so bila savezu do-poslana na razpolago iz raznih zadrug. Izčrpno izvestje je bilo podano tudi o predmetu neenakega obdavčenja v Srbiji z ene strani, napram ostalim krajem države z druge strani. Točarinska pristojbina, ki se je ravno sedaj povišala na počvetere-no, se ne plačuje v Srbiji, marveč samo v oslobojenih krajih, a poleg tega se takse za osebnoizvrševalno pravico pobirajo pri nas brezobzirno in striktno. Vse obrtne organizacije se dvigajo, ne da bi državi ne dale pravičnega potrebnega denarja, nego le proti nepravi finan-carski politiki, ki se ne zna prilagoditi enakomerni razdelitvi davščin. Govornik je tudi opozarjal na nekatere konkretne slučaje o šikanacijah finančnih organov radi breobzirnega globlenja gostilničarjev. Tako n. pr. je bilo nekemu tovarišu v Zagrebu, ki je dvakrat prepozno javil glasbo davčnemu uradu, naloženo 100.000 K denarne globe. Je pa še več takih slučajev, za katere so se izrekle gosp. ministru pritožbe in obžalovanje. Osobito se je poset delegacije nanašal tudi na odpravo davka na poslovni promet, ter se je zahtevala odprava tega davka oziroma način pobiranja ter priporočila pavšalira-nje, ker je dosedanji način iz tisočev razlogov neizvedljiv. Vodja delegacije je tudi opozarjal g. ministra na razna protislovja v finančnih zakonih, ki so n. pr. v Hfrvat-ski še iz madžarske dobe, v Sloveniji iz avstrijske dobe, v Srbiji zapet istotako drugovrstni ter zahteval ustavitev nekaterih točarinskih pristojbin, obustavo plačevanja taks na tnesenino itd., in je iz vsega zaključil, da je nujno potrebno čim hitrejše izenačenje vseh, osobito pa davčnih in točarinskih zakonov, ter je izročil tudi tozadevno spomenico, v kateri je zadeva izčrpno podana. Gospod finančni minister je obečal, da se hoče v vseh podanih mu zahtevkih in nasvetih proučiti in po vsej možnosti zadostiti našim željam, nakar se je delegacija poslovila. * * * Delegacija pri ministru trgovine in obrta dr. Mehmedu Spaho. Drugi dan je sprejel našo delegacijo g. minister trgovine dr. Mehmed Spaho, ki so mu izročili memorandum za ustanovitev samostojne gostilničarske zbornice. Vodja delegacije je očrtal veliko važnost, ki jo pripisujejo zbornicam, in kako je gostilničarstvo povsem za sebe obrtna panoga, ki skoraj ne more pripadati niti obrti niti trgovini in spričo tega interesov našega stanu (gostilničarji, krčmarji, hotelirji in kavarnarji) trgovske in obrtniške zbornice dovolj ne zastopajo, kar se ie v praksi že opetovano dokazalo. Gostilničarske zbornice ne bodo nikomur v breme, ker hoče gostilničarstvo samo rado doprinašati zadevni prispevek za lastno zbornico. Predsednik Pavlekovič je nadalje poročal g. ministni trgovine o uspešnem delu strokovne šole v Zagrebu za gostil- ničarskb, kavarniško vajeništvo, ki je doslej edina v Jugoslaviji, in je prosil g. ministra, da to edino učilnico naprednega, modernega in narodnega gostilničarstva denarno podpira, ker se do danes vzdr-žava izključno iz prispevkov članov, dasi-ravno ima javni značaj, in končno je prosil g. ministra v imenu vsekupnega gostilničarstva* naj pospeši izenačenje obrtnega zakona za vso državo, a da na to delo pozove tudi naše strokovnjake, ki bodo s svoiim strokovnim znanjem mnogo doprinesli k izvrševanju edinstvenega obrtnega zakona. Gospod minister se je na to pečal z vsemi predlogi govornika, se v ideji posebno simpatično izrazil za ustanovitev zasebnih naših zbornic in obenem tudi obečal izposlovati strokovnim šolam gostilničarstva podporo. Glede sestave novega zakona se bodo naprosila vodstva naših strokovnih zvez na sodelovanje, nakar se je deputacija pri g. ministru z zadovoljstvom poslovila. H» * Poset pri ministrstvu zdravja. Vodja naše delegacije je opetovano zaprosil avdijence pri ministrstvu zdravja dr. Karamehmedoviču, a ta ga ni mogel Sprejeti, ker je bil zaposlen. Pa tako je potem po dvadnevnem čakaniu odšel v ministrstvo zdravja in posetil' namestnika ministrovega, načelnika oddelka, poznanega abstinentskega vodja dr. Andreja Stainpara, kateremu je izročil naš memorandum v zadevi njegove zakonske osnove za pobijanja alkoholizma. Naš vodja delegacije je razpravljal s tem gospodom doktorjem čelo uro ter je bila razprava med tema dvema načelnima protivnikoma zelo zanimiva, ker sta si stali nasproti dve popolnoma različni stališči in načeli. Oba sta zastopala svoje stališče najvztrajnejše pa še ni niti eden niti drugi ni za dlačico vda! in popustil. Dr. Štampar ostane nepopustljiv pobornik abstinence, pri njem je vsak gostilničar črn kot hudič. On pravi, da noče mirovati, marveč izkoristiti vsako priliko, da ruje proti našim vrstam. Pravi se, da je mož precej jakih živcev in zelo konsekvcnten in po svojem današnjem položaju v stanju, da nam bo skušal zadati še mnog udarec. Mi moramo s tem računati in stvari abstinetov ne pustiti z vidika. Dr. Štampar je pokazal predsedniku naše delegacije poln navdušenja novi plakat, ki nosi line »Alkohol ubija«. Ta propagandistični plakat se bo v 100.000 izvodih razobesil po vsej jugoslovenski zemlji. Plakat nosi siiko žejnega alkoholičarja. Pred njim stoji hudič, ki drži čašo, smrt pa toči v čašo vino. Založba tega plakata bo veljala državo najmanje en milijon kron. Ko bi dala država to vsoto našim zvezam, da se v vseh glavnih mestih pokrajine osnuiejo in vzdržavajo osnovne šole in kurzi za natakarstvo, bi mnogo več doprinesla k treznosti nego s takimi plakati, ki že na zunanji pogled odbijajo in bodo iz njega norce brili. Vse to je naš voditelj delegacij g. ministrskemu namestniku predočildno pa 011 ostane pri svojem propagandističnem delu. Po tej vsestranski, dobro uro trajajoči razpravi se je naš delegat poslovil od dr. Štampara za-trdivši mu, da se bo naše zavedno in na-cijonalno jugoslovansko gostilničarstvo vedelo vsak čas in pri vsaki poskušnji ab-slinetskega terorizma braniti in tako pa-rirati, da mora končna zmaga ostati le na naši strani. «« Uspehi naše borbe in delegacij v Beogradu. Po storjenih opravkih in izvršenih po-setih so se udeležniki zopet podali na svoje domove. Njih vodja t. j. predsednik hr-vatskega saveza je ostal še četrti dan v Beogradu, da je zašel med širše kroge narodnega predstavništva in ostalih ministrstev, da se o različnem informira in da specijclno te širše kroge informira o našem mnenju alkoholnega vprašnja. Po obširnih konferencah in predstavah moremo trditi, da je več nego 90% odločujočih krogov za nas, le najneznatnejši del za abstinente. Vsled tega lahko rečemo, da je naša stvar, t. j. interes vsevkupnega gostilničarstva o alkoholnem prašanju v najpovoljnejšem štadiju. Abstinenti se morajo zadovoljiti z dejstvom, da so se jim nade izjalovile in vse peklenske osnove in rovarenja za iskrajšanje našega dela in prodaje pijač popolnoma razbile vsled bdenja in žilavostl naših organizacij. Predvsem pa vsled-krepkega delovanja saveza Hrvatske in Slavonije, ker le ta je nosil borbeno inicijativo in največ moralnih in materijalnih žrtev, ki jih je ta borba zahtevala. čast našemu prvoboritelju predsedniku saveza Hrvatske in Slavonije g. Srečku Pavlekoviču, kateri je podprt s sodelovanjem tovariških savezov iz Vojvodine, Dalmacije in Slovenije izvojeval uspehe naše borbe! ★ ® ★ Dopisi. — Kam plovemo? Zadnje dneve je prinesel časopis »Jutro« vest, da je hotel Sv. Janez oddan Slov. plan. društvu za 50.000 dinarjev v najem. Drugi dan je prinesla »Jugoslavija« popravek, da le za 50 tisoč kron. Za čitatelje lista je to popolnoma suhoparna notica, ni pa za obrtnike hotelirje tako. Znano nam je. da se je razen S. P. D. potegovalo za najem hotela še b (beri: osem) prvovrstno kvalificiranih hotelirjev ter stavile tudi boljše ponudbe vkljub temu, da je dosedanja oskrbnica hotela že vnaprej izjavila, da je vsak trud zastonj, ker je gospod pokrajinski namestnik itak že trdno obljubil, da ostane hote! S. P. D., kar je tudi ostalo in je iz zgoraj sporočenega razvidno. Slov. plan. društvo je zadnje čase preneslo svoj delokrog popolnoma v dolino in kakor se čuje, se misli preosnovati tudi v Slov. dolinsko društvo. Baje je vložilo ponudbo za Zdra- viliški dom na Bledu, Hotel Union in Kazinsko restavracijo. Vse Ima že baje za-sigurano, da potom sv. protekcije in birokratizma doseže njih najem. Koča na Črni prsti je v razpadu (kaj zato, saj se ne pride z avtomobilom do nje). Edina znamenita jama cele Jugoslavije pod Babjim zobom je čisto zanemarjena in sploh zna-biti milijon Slovencev ne ve, da ta jama sploh obstoji. Gospodie S. P. D., kateri hočete društvu ohraniti svoje lepe namene, naše planine napraviti dostopne vsem navdušenim planincem, pustite vsaj doline mirno slov. hotelirstvu, da se tam razvije. Pričakujemo od gosp. pokr. namestnika, da to zadevo pojasni. ★ 0 ★ Kletarstvo. — Vinski eponit, ki se dobiva pri kmetijski družbi v Ljubljani in pri Kancu, je zelo dobro sredstvo za zboljšanje vinske posode, ker spravi iz nje vsak zopern duh. Kaj pomaga, ako se pridela še tako dobro vino, če pa nima vinorejec ali pa tudi gostilničar povsem dobre in snažne posode. Dolžnost strokovnjakov je torej, da se ljudstvo poduči, kako naj ravnajo z vinsko posodo. Kadar se vinska posoda izprazni, je le tedaj dobro, da je ne omijemo in takoj neprezračeno zamašimo, ako je bilo v sodu dobro čisto vino brez droži. V vseh drugih slučajih, posebno pa, ako se je sod pomil in ni shranjen na kakem zračnem prostoru, naj se posoda nekoliko osuši, potem z asbestniin žveplom mesečno ali pa vsaj na četrt leta dobro zakadi in po vsakem žvepljanju dobro zamaši. Kakor hitro pa zapazimo, da je posoda plesnjiva ali kakorsibodi duškasta, potem jo pa takoj s krtačo in cunjo ali pa vsaj z mrzlo vodo dobro osnažinro. Nato se vza. me škaf čiste vode, kateri se primeša pol litra vinskega »eponita« in se sod s to zmesjo 7 dni vsak dan enkrat dobro kota in postavi v različne lege. Čez 7ali 8 dni se mora sigurno vsa zmes iz soda izprazniti in posoda z vodo poplakniti, posušiti in zažvepliati. Na ta način se odpravi vsak zopern duh. V sili se pa ta procedura s svežim »eponitom« ponovi in uspeh bo siguren. Eden in isti eponit pa nikakor ne sme dalj časa v sodu ostati, ker učinkuje nasprotno. Dobro bi bilo, da bi se tudi kmetijske podružnice ali pa trgovine na deželi preskrbele s pristnim »eponitom«. Svetnik Križman. ★ 0 ★ Gospodarstvo. — Vinarski in sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za kmetske mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v vinarstvu in sadjarstvu, to je v napravi vinogradov, sadovnjakov, trtnic in drevesnic, v cepljenju, obrezovanju in negovanju trt in drevja, v gnojenju in obdelovanju vinogradov, sadovnjakov itd, Vež-banje se vrši pod strokovnim vodstvom in s teoretično utemeljitvijo dela. Tečaj se prične 1. aprila in konča 31. oktobra 1922, Sprejme se 10 do 12 učencev v starosti najmanj 15 let. Učenci dobivajo na zavodu popolnoma prosto oskrbo in mesečno 30 K nagrade. Bolehni in slabo razviti mladeniči se ne sprejemajo. Prošnje za sprejem, katerim je priložiti izpustnlco ljudske šole, krstni list ali domovnico in potrdilo županstva o lepem vedenju, je vložiti pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pošta Novo mesto, najpozneje do 15. marca 1922. — Tečaj za pridelovanje In umno uporabo krme priredi kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu dne 4., 5. in 6. aprila. Pričetek dne 4. aprila ob 8. uri zjutraj. Podučuieta teoretično in praktično strokovna učitelja Fr. Malžsek in inž. Ferd. Vončina in sicer o sledečem: setev,1 oskrbovanje in gnojenje detelj in krmskihj mešanic na njivah, gnojenje in oskrbovanje travnikov, naprava novih in zboljšava starih travnikov; — sestava živalskega telesa; — redilne snovi in njih poraba in nadomeščanje; konserviranje krme (sušenje, silaža itd.), proračunanie, priprava in pokladanje krme. Radi velike važnosti tega pouka se vabijo gospodarji, da se tega tečaja v obilnem številu udeleže. Prijaviti se je čimpreje z dopisnico pri ravnateljstvu šole. — Dvodnevni vinarski tečaj pri kmetijski šoli na Grmu se je moral vsled krute zime preložiti na 7. in 8. marca. Poduče-valo se bode teoretično in praktično o napravi vinogradov, režnji trt itd. Začetek dne 7. marca t. 1. ob pol deveti uri zjutraj. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se zglasi takoj z dopisnico pri ravnateljstvu kmet. šole na Grmu, p. Novo mesto. Ker se koj nato vrši tridnevni sadjarski tečaj, se uka-željni lahko udeležijo obeh tečajev, ne da bi jim bilo treba dvakrat potovati v Novo mesto. ★ ® ★ Važne določbe o prodaji vina in piva v zaprtih steklenicah. Trgovina s pivom v steklenicah. Za te obrate velja ukaz ministrstev za trgovino in notranje stvari z dne 20. marca 1899, drž. zak. št. 64. Trgovino s pivom v steklenicah je smatrati za svoboden obrt, katerega je obrtnemu oblastvu posebej prijaviti. Za zaprte posode (§ 17 obrt. reda) je v prodaji piva v steklenicah smatrati le take steklenice, v katerih vrat je probkov zamašek, ki nosi ime, oziroma firmo upravičenega pretočevalca razločno vžgan, tesno in tako vtisnjen, da ležita njegova zunanja plošča in rob ste-kleničine glave približno v eni ravnini. Steklenic s takozvano patentno zaporo, pri kateri služi porcelanast zamašek s kavčupom na premični napravi za zaporo steklenice, tudi tedaj v razpečavanju piva v steklenicah ni smatrati za zaprte posode po določilih obrtnega reda, ako je zapora ali njen ovoj zvezana z glavo steklenice. Tudi ni dovoljeno za prodajo piva v Isteklenicah porabljati steklenice, ki so imele takozvano .patentno, zaporo ali na paterih je poleg predpisane zapore tudi še kaka patentna zapora, ir- Raba steklenic s takozvano patentno; zaporo je dovoljena samo gostilničarjem in krčmarjem (§ 16, lit. c obrtnega reda) upravičenim v točenje piva, v prometu s konsumenti, oziroma pivovarjem v prometu z gostilničarji uin krčmarji. j Razlika v obrtnih pravicah za vino-.foč in vinotoč čez ulico. Vinotoč je konce-sioniran obrt v zmislu § 16, črka d) obrtnega reda. Kdor ima koncesijo za vinotoč, je po § 17. obrt. reda upravičen dajati gostom vino v prostoru, določenem za izvrševanje obrta, ali čez ulico v odprtih posodah ter prodajati vino v zaprtih po-Ksodah v kakršnihkoli množinah. Kdor ima ■obrtni list, glaseč se: »Prodaja vina čez ulico v odprtih steklenicah« ali »Vinotoč čez ulico«, ima pravico glede točenja vina omejeno in sicer v toliko, da ne sme vina dajati oziroma točiti v svojih obratnih prostorih, ampak ga oddajati v odprtih posodah čez ulico ter je dalje upravičen prodajati vino v zaprtih steklenicah v poljubnih množinah. Kdor ima obrtni list za prodajo vina čez ulico v odprtih steklenicah, ne sme točiti vina gostom v svojih obratnih prostorih. V obrtni praksi se postopa tako, da tudi ne sme dovoliti ljudem, ki so vino kupili, da bi ga uživali v prostoni ali svetu, glede katerega ima on razpolagati. Razloček med vinotočem brez omejitve ter med'vinotočem čez ulico, ali kar je isto, prodaja vina^v odprtih steklenicah, je povsod isti>vjiLi.jtdi)ljani kakor na deželi. Merodajen je zdfo 'obrtni red red, ki je postava za celo državo. Končno pripomnimo, da je po obrtnem redu mogoča tudi trgovina z vinom v zaprtih steklenicah. To je svoboden obrt, ki ga sme proti zglasitvi izvrševati vsakdo. Kdor ima obrtni list za trgovino z vinom v zaprtih steklenicah, sme vino prodajati samo že v ,} pripravjenih steklenicah, ki morajo biti zaprte, kakor je v trgovini navada. Trgovina z žganimi opojnimi pijačami v zaprtih posodah je po zakonu z dne 23. junija 1881, drž. zak. št. 62 prost obrt. Po določilih obrtnega reda (§ 38 obrtnega reda) pa spada sedaj žganje v zaprtih steklenicah (detajlna trgovina z žganimi opojnimi pijačami) med pridržane predmete. Kdor prodaja žganje na drobno, se mora izkazati s sposobnostnim dokazom, ki velja za trgovino z mešanim, špecerijskim, kolonijalniin in materialnim blagom. če se prodaja žganje v zaprtih posodah v množinah enega litra in pod enim litrom, je treba plačevati zato posebno davščino, (točilni davek, Schanksteuer). Trgovina z vinom v zaprtih steklenicah je prost obrt. Vprašanje, kakšne zapore na buteljkah in sploh steklenicah za vino je smatrati v trgovini z vinom v zaprtih steklenicah za |V trgovini običajne ter vprašanje, na kakšen način se mora vršiti trgovina z ^ vinom v zaprtih steklenicah, da ne postane iz nje vinotoč, se je: že večkrat pretresalo ter je bilo od poklicane strani podano sledeče mnenje: V trgovini z vinom v steklenicah je smatrati zapore na steklenicah in buteljkah takrat za v trgovini običajne, ko zamašek, potisnjen v grlo steklenice ne presega roba; Steklenice in je preko zamaška čez vrh stakleni.ee'ali pritrjena kapica iz pločevine afrpapirja ali pa je steklenica s pečatnim voskom:zapečatena. Firme poočititi na kapici ni potrebno. Trgovec z vinom v zaprtih.. steklenicah mora imeti vino že pripravljeno v steklenicah, zaprtih kakor više. povedano. Značilno za trgovino z vinom nezaprtih steklenicah je zlasti to, da je steklenica vedno last trgovca in ne kupovalca ter da se proda steklenica z vinorp, vre<|, Ako pa trgovec z vinom v zaprtih 'st^lgnjcah odtoči strankam vino šele v njih prisotnosti ob vsakokratni prodaji v steklenice, ki so last strank, prestopi mejosvojih obrtnih pravic, kajti tak način prodaje ni več trgovina v zaprtih steklenicah, jnarveč Je vinotoč čez ulico. ..V ’ ★ © ★ Razno. jo v Absolventi kmetijske šoleju Grmu. Pogostoma se sliši, da se večln^ absolventov kmetijskih šol izneveri .svojemu poklicu in se je grmski šoli često očitalo, da vzgaja le žandarje in financarje. Poizvedbe, ki so se pravkar vrliJ^jr.50 pokazale, da so to le klevete. V zadnjem desetletju je dovršil kmetijsko šolo na Grmu 201 učenec. O 16 se ni moglo poizvedeti, kakšen poklic da so si izbrali. Glede ostalih 185 se je poizvedelo, d^jg-Jih peča s kmet i j s tv o m 157, torej-85 Od teh je v državni kmetijski službi10, absolventov (5%) in sicer skoraj polovica izven mej Slovenije, 7 (4%) jih je v privatni kmetijski službi, tudi skoraj . polovica izven Slovenije, ostalih 7 se pa š^n^dalje šola na zavodu. Vseh ostalih- l,33{iabsol -ventov, torej 72%, se peča s kmetijstvom na domačem posestvu in so mnogi znani kot marljivi gospodarji in\pospeše-vatelji kmetijskega napredka. — Od ostalih 20 absolventov jih je umrlo. 19 in sicer razen dveh vsi v vojski, eden se pogreša, eden je zblaznel, eden je vojak, pden v državni službi kot okrajni tajnik, eden v privatni službi v Beogradu in štirje so odšli v Ameriko. Te številke govore dovolj jasno, kako velikega poinenfi so naše kmetijske šole za kmetijski , napr^dpk .v na§i domovini in da vršijo v..poioljniftri'.svojo važno kulturno nalogo. Gostilničarska banka v Beogradu. Kakor je Vam znano, se je' ustanovila »Gostilničarska banka v Beogradu«, katere namen in poklic je podpirati naš gostilničarski stan vsestransko ter daje posojila za nakup gostilničarskega - - blaga vseh vrst in si je ustanovila' tudiTastnc magacine v Beogradu ter se bavl 1 blagovnim prometom. Danes nas obvešča, da ima v zalogi najboljši marseljski sa-pun (milo) za pranje v komadih po pol kg in ga oddaja v zabojih po 50 kg po 9 D za kilogram. Poleg tega ima v zalogi sladkor, pirinč, kavo, karbid, limone, pomaranče, papriko v steklenih tegeljnih in v sodčkih po 5 kg, šampanjca, razna vina v buteljkah, likerje, konjak, rum itd. Cene so najcenejše, a kvaliteta blaga samo prvovrstna. V bodoče bomo priobčevali cenike iz teh zalog. — Naznanja tudi, da obrestuje kapitalske vloge na hranilne knjižice po sedem od sto, kar znači, da razdeljuje dobičke zajedno tudi na dobrobit vlagateljem in je torej vsekako zelo važno, kdor ima denar za v hranilnico vlagati, da ga vloži v tej naši strokovni banki. Zagrebački zbor. V Zagrebu se bo, kakor znano, letos spomladi vršil veliki sejem pod imenom »Zagrebački zbor«, in sicer od 2. do 15. junija. Na velikem sejmu morejo razstaviti vse stroke industrije, obrta in agrarnega proizvoda, kakor tudi veletrgovina. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani je bilo poslanih večje število tiskovin, nanašajočih se na zbor (»Red velesejma«, obsegajoč pogoje za pripust razstavljalcev, iznos najemnine itd. in »upitni arak« za razstavljalce), ki so interesentom v zbornični pisarni na razpolago. Novo znižanje našega proračuna. Finančni odbor je nadaljeval z redukcijo proračuna in sicer s popolnim uspehom. Na tajni seji je bil znižan budžet vojnega ministrstva za 100 miljonov dinarjev. Finančni odbor je usvojil nadalje nastopni predlog: Ministrom se znižajo dnevnice za polovico, to je od 200 na 100 dinarjev, predsedniku vlade pa od 300 na 150 dinarjev, S to redukcijo si prihrani država na leto nad 600.000 dinarjev. Počasi se pričenja vendarle dobro gospodarstvo. Vrednost denarja. Ameriški dolar velja od 297 do 300 K, nemška marka 1 K in 50 do 52 vin., italijanska lira okoli 14 in pol krone, francoski frank 25 kron in 50 v, češke krone 5 K 85 v, avstrijska krona pa malo manj kot 4 vinarje. Razstreljivo »Kamnikit« treh vrst izdeluje »Državna barutana v Kamniku«. — Vse tri vrste kamnikita je dobiti pri vojnem skladišču dravske divizijske oblasti v Ljubljani po ceni 9.50 D za 1 kg. Oblasti, podjetja, tvrdke, posamezniki itd,, ki želijo dobiti eksploziv, naj se obračajo na pristojno Armijsko oblast, za večje količine pa direktno na Ministrstvo vojne i mornarice, art. tehn. oddelek v Beogradu. Prošnje je taksirati s kolkom 2 D in priložiti potrdilo policije, da so eksplozivi potrebni v industrijske svrhe. — Brez odo-brenja g. ministra vojne in mornarice smodnišnica ne sme izdati niti grama smodnika ali eksploziva. Eksploziv sc pošilja samo po železnici. IV. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi Se bo vršil od 12. do 19. marca t. I. Trgovski in obrtniški zbornici je bilo do-poslanih nekaj na ta sejem se nanašajočih informativnih brošur, ki so interesentom v zbornični pisarni na razpolago. Kako se obvaruješ pred žepnimi tatovi in vlomilci? Zagrebške »Novosti« prinašajo naslednjih deset zapovedi, kako se obvarujemo žeparjev in vlomilcev, ki so človeški družbi v današnjem času najbolj za petami: 1.) Preglej dobro vsakega tujca, ki prestopi prag tvoje hiše ali stanovanja ter ne daj nobenemu neznancu kake nepremišljene informacije o tvojih sostanovalcih in sosedih. Pouči o tem tudi svoje nastav-Ijence in uslužbence. 2.) Izvršuj natanko predpise glede prijave. Nič ni slabše kot domač tat. Ne zadovolji se na ustne podatke prijavljenca, temveč zahtevaj od njega dokumente. 3.) Ne imej doma večjih vsot denarja in dragocenosti, temveč jih shranjuj v bankah, ki so danes še najbolj varne. 4.) Nosi pri sebi le toliko denarja, kolikor ga rabiš. Pred odhodom z doma preštej denar. V gneči, v tramvaju, v vagonu, v cerkvi itd. zapni suknjo ali plašč, denarnico pa shrani v notranjem žepu. 5.) Na potovanje vzemi le najpotrebnejšo prtljago ter je ne puščaj izpred oči. 6.) Preden zapustiš stanovanje, se prepričaj, če vsi zapahi in ključavnico dobro funkcijonirajo. 7.) Ne zagrni oken, če odpotuješ. 8.) Ne puščaj pismenega obvestila o svojem odhodu na vratih. 9.) Javi vsako izpremembo, ki jo zapaziš v svojem stanovanju, najbližnjemu stražniku ali komisarijatu. 10. Kadar hodiš po ulicah, kupuješ v trgovinah, ne pazi samo na svoj posel, temveč tudi na svoje imetje, ki ga imaš pri sebi. ★ 0 ★ Javna zahvala. Kot podporo, oziroma za pokritje velikih stroškov, katere so imele naše organizacije v borbi proti silnim nakanam gotovih činiteljev na gostilničarski stan, so poleg že v 1. številki našega lista izkazane tvrdke naklonile še: Delniška pivovarna »Union« v Ljubljani 10.000 K, tvrdka Clota - Bouvler v Radgoni 1000 K in Fran Čuček v Ptuju 500 K. Vsem, osobito pa.prvoimenovani, se izreka tem potom najprisrčnejša zahvala. Čast jim, ki vedo ceniti organizacijo in trud za obstanek svojih odjemalcev; ti pa morajo tudi spoznai, kdo je v težkih borbah z njimi in se izkazati hvaležnim kot zvesti odjemalci. Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo. ★ ® ★ Kompletna za 9 luči, v prav dobrem stanju se po nizki ceni proda. — Več pove Franc Jakše v Novem mestu 35. srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri TRNKOCZV, lekarna, Ljubljana Slovenija. V dobro vpeljano kavarniško podjetje v Ujubljani se sprejme s strokovno znanostjo in primernim kapitalom. Približnejše podatke pri zadrugi, Gosposvetska 16. Prodam 2 lepi svetiljki „Heliphor" za petrolejski plin. Vsak, še tako slab petrolej porabljiv, ker gori 3/< zraka in ’/< petroleja. Vsaka svetiljka sveti najmanj za 1000 sveč, za veselice in velike prostore krasna bela luč. Cena za obe svetiljki Din. 600’—■. Zraven je velika pumpa, s katero se v svetiljke zrak napumpa. I. M, Studenci pri Mariboru, Sokolska ulica 43 Delniška pivovarna Laško marčno pivo dvojno marčno pivo temno porter pivo Naznanilo! Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvorll gostilno in prenočišče v Stražišču pri Kranju. Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica. Za solidno postrežbo jamči Anton Križnar, posestnik in gostilničar. Jernej H :: LJUBLJANA, Sp. Šiška :: priporoča svojo zalogo najboljših domAčih vin po zmernih cenah. I. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. t. 9. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: il mali- nov in oltronov aok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno oltronado, jabol-onl biaer. Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! Koncertno kavarna ..BflLHBir PTUJ, Vseh svetnikov ulica 20. Vsak večer KOHCERI prvorazredne damske kapele ,,Zvezda”. Sestariek vseh tujcev. Rendez-vous au Gaf6 ,.Balkan". Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina, Za obilen obisk se priporoča Janko Vuiak, :VIN0:? staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja 5 kavarnar. Poceni in velika zaloga NOVIH DVOKOLES različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa', otroški vozički, šivalni stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica. TD ID || U |i“ tovarna dvokoles in „1II ID UllH otroških vozičkov, Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1 Ji--------------- (r Raznovrstno rudninsko vodo priporoča A. ŠARABON v Ljubljani. A Glavna zaloga rudninsko vodo In špecerijska veletrgovina. K V Ceniki na razpolago! "W Ceniki na razpolago! J i% <3 Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponlt. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek.—Modro galico.—Natrijev bisulfit. —Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino —— Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve itd. — ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija Anton Kanc —————— Ljubljana, Židovska ulica 1. ■ I Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolidncje tvrdka T. MENCINGER, Ljubi j? na, vogal Sv. Petra ceste In Resljeve ceste. Zaloga mineralnih vod. I Zaloga stekla, poicelaoa In svetnik Fr. Kollmann v Ijubljani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene. fe fi. Bajec st vi* st 1 cvetlični salon / Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34 v Ljubljani. & Mazilo zoper „Srbeilco“ garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni Moczy. Ljubljana. * Mn Ifiotln In iiitiNitll] ■ ; Peter Stepic: ja Slika itev. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262. a M n Slivovko n N M tropinovec rum cocnac-medicinai razne fine likerje ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka :: Gregorc & Verlič m Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. ^ frinanrj-r>tx x zzrmrniTovii v r r H H n * M * d * SODE vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo, .= vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila 3Mr po naJnIZJIh cenah, m ■... zzzz Zaloga sodov ter sodarskega lesa. ■ " - Cene zmerne. Točna postrežba. Solidno delo. Franjo Repič aodarikl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolesljska ulica II. 18 pekarija, slaščičarna in kavarna Stari trg 21 *Fj se priporoča sl. občinstvu Ki posebno z dežele »,♦,4 na zajutrk. ¥ ms. •J? •A* evo 0X9Xf3?,'eXP'cXP'^M +f+ rr? "wu ^ *•>» vm nuvama za m 1» m m j« » A gostilničarske zadruge v LlnUjanl Marije Terezije cesta štev. 16 posreduje brezplačno za vso slntbo iičoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, —— z dežele y K. r-rrrrr-gT Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I inllnloa priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, Hrnatskih In štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. T ZALOGO .mi T VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. £jubljana, Prešernova ulica št. 3. |t imeli koncem leti 19IB vlog. rezervnega zaklada .... II 80.000.000*— „ 2.500.000 — Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje ima vpeljane lične - —■ domača hranilnike. ........... Hranilnica je pupl-larno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča In poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranja trgovcu in obrtnikov iraa ustanovljeno Kreditno drultvo. PRISTNI BRINJEVEC se dobi po primerni ceni pri FRANC ŠUIGELJU na B R E O U p. Borovnica zamJJke oddaja Ljubljanska Industrija probkovih zamaškov JELAČIN KOMP. LJUBJLANA. AVGUST AGN0LA LJUBLJANA Dunajska cesta 13. ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE Pivovarna „UNIONu v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor: INiarčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih > in steklenicah, Dobi so tudi tropino ln sladno cime, ki so kot ilvlnska krma solo priporočljivo. Izdaja in zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zaj ec. — Tisk »Narodne tiskarne'1.