# Svoboda izra`anja je ena temeljnih èlove- kovih pravic, ki so zapisane v prav vsaki ustavi dr`ave, ki izpolnjuje temeljne pravice èloveka. Deklaracija o èlovekovih pravicah èloveka in dr`avljana pravico do izmenjave misli v 11. èle- nu opredeli tako: “Prosta izmenjava misli in mnenj je ena neodtuljivih èlovekovih pravic: zato ne more vsak dr`avljan govoriti, pisati in objavljati prosto, le da odgovarja za zlorabo te pravice, kot doloèa zakon.” (Kolar:http:// www.s-gms.ms.edus.si/~igorko/work/2002/03- 07-matteucci/node8.html, 27. 11. 2003) Na- dalje pa je v 19. èlenu doloèeno, “da ima vsak- do pravico do svobode mišljenja, vštevši pra- vico, da nihèe ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išèe in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje.” (http:// www.media-forum.si/slo/pravo/strokovna- mnenja/svoboda-izrazanja/, 3. 11. 2003) V svoji ustavi (39. èlen) jo ima vkorpori- rano tudi Republika Slovenija: “Zagotovljena je svoboda misli, govora in javnega nastopa- nja, tiska in drugih oblik javnega obvešèanja in izra`anja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja.Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega znaèaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni in- teres, razen v primerih, ki jih doloèa za- kon.”(Kolar: http://www.s-gms.ms.edus.si/ ~igorko/work/2002/03-07-matteucci/ node8.html, 27. 11. 2003) Kljub pomembnosti, ki jo pravici do svo- bodnega izra`anja namenjajo razliène dru`be in dr`ave, le-ta ne u`iva vse svoje svobode, še posebej, ko gre za svobodo javnega izra`anja — konkretno svobodo tiska. In še vedno je svoboda javnega izra`anja vezana na vpliv po- sameznika ali skupine ljudi in na lastnino, s katero razpolaga, kajti: Resnièno “svobodo izra`anja” ima potem- takem tisti, ki doloèa politiko obèil, nastavlja urednice in urednike in zaposluje novinarke in novinarje. Torej lastnik: a tam, kjer je “svoboda izra`anja” odvisna od lastnine, to je od “gmot- nega stanja”, ni nikakršne “svobode izra`anja”. V kapitalizmu nasploh in v tukajšnji dru`bi posebej je potemtakem “svoboda izra`anja” le farsa. Tega ne popravijo niti “javna obèila”: v nasprotju s tiskano besedo, ki je pred stoletji vendarle do`ivela svoje “junaško obdobje”, sta radio in televizija ta èas `e materialno tako or- ganizirana, da ne moreta slu`iti uveljavljanju “svobode izra`anja”. Ne zato, ker bi tako zah- tevala kakšna domnevna “narava medija”, tem- veè zato, ker televizija nikoli ni imela “junaš- kega obdobja” — radio pa je svoja redka junaštva do`ivel le obrobno, pa še to je hitro pozabil. (Moènik: http://mediawatch.ljudmila.org/ bilten/seznam/13/dostop/, 1. 12. 2003) Naslednja te`ava pa je dostop posamezni- kov (pogosto tudi nekaterih novinarjev) do me- dijev. Osnova za to je pluralizem medijev, ki ne pomeni le številèno raznovrstnost medijev, ampak raznovrstnost glede kritiènega odnosa do oblasti. Pluralizem ni prisoten v dru`bi, kjer dr`avna zakonodaja “predpisuje vrsto re- striktivnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati + 4<=& * "       3"     "'"  ; # # izdajatelj medija za to, da mu bo dr`ava do- volila opravljanje dejavnosti “razširjanja pro- gramskih vsebin” (kakor to imenuje novi za- kon o medijih) ali pa restriktivnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati posameznik za to, da mu bo zagotovljen dostop do novinarske dejavno- sti”. (Zatler: http://mediawatch. ljudmila.org/ bilten/seznam/13/dostop/, 1. 12. 2003) J. S. Mill prav tako poudarja, da svoboda izra`anja mnenj ne sme biti omejevana ne s strani posameznika, ne s strani vlade. Po nje- govem “je vlada v popolnem soglasju z ljuds- tvom in da niti pomisli ne na to, da bi posegla po sili brez privoljenja tega, kar sama dojema kot glas ljudstva” (Mill, 1855/1994:50). In dalje: “Z nasilnim utišanjem mnenja pa povzro- èimo posebno gorje zato, ker s tem oropamo èlo- veški rod, tako zanamce kot sedanjo generacij, ljudi, ki se s takim mnenjem ne strinjajo, celo bolj od tiste osebe, ki ga izra`a. Èe je bilo tako mnenje pravilno, smo jih na ta naèin prikrajšali za prilo`nost, da bi zmoto nadomestili z resnico, èe je bilo zmotno, pa smo jim odvzeli nekaj, kar je domala enako dragoceno, namreè mo`nost, da resnico ob njenem sooèenju z zmoto ugledajo jasneje in obèutijo bolj `ivo”.(prav tam) Po njegovem je dol`nost posameznika in oblasti oblikovanje resniènih mnenj in sodb. Resnièno mnenje dobimo, ko upoštevamo vse vidike in informacije o doloèeni temi. Tako mnenje se vedno oblikuje v razpravi in ob usklajevanju z nasprotnimi mnenji. “Dol`nost oblasti in posameznikov je, da ob- likujejo kolikor je mogoèe resnièna mnenja, da to poèno pazljivo in da svojih mnenj nikoli ne vsiljujejo drugim, èe niso popolnoma gotovi, da imajo prav. Ko pa so o tem trdno preprièani (bi lahko rekli taki misleci), tedaj ni vestnost, paè pa strahopetnost, èe odstopijo od delovanja po lastnih preprièanjih in dopustijo, da se nauki, v katerih so iskreno prepoznali nevarnost za bla- gor èloveštva v tostranskem ali onostranskem `ivljenju neovirano širijo naokrog zgolj zato, ker so druga ljudstva v manj razsvetljenih èasih preganjala nazore, o katerih smo danes prepri- èani, da so resnièni” (Mill, 1855/1994:52). Z razvojem dru`be in s poveèevanjem do- stopnosti ljudi do informacij, predstavlja real- nost le, kar je vidno in slišno — to predstavlja svet, ki ga zaznamo. Danes, kar ni objavljeno ali sporoèeno javnosti preko medijev, ne ob- staja. Prav zato je kot temelj demokracije tako poudarjeno obvešèanje o dogodkih in svoboda ter pravica do javnega izra`anja misli vseh po- litiènih in nepolitiènih skupin. Velik problem predstavlja omejevanje svobode mnenj, ki so kritièna do vladajoèe oblasti ter niso po godu lastnika vplivnega medija, ki je pogosto vla- dajoèa elita. S tem se legitimnost oblasti in doloèene dru`bene ureditve ne more postaviti pod vprašaj, ker imajo mnenja in sodbe, ki izra- `ajo preveliko nestrinjanje zelo ote`en dostop do javnih obèil, da bi bila tako javno izpostav- ljena in bi lahko dosegla široko javnost. Svo- boda izra`anja namreè pomeni “zmago tistih, ki so se borili za svobodo tiska (medijev) tako v sferi politike kot v sferi svobode veroizpovedi in svobodi filozofskih opredelitev. Svoboda izra`anja je torej eden temeljev demokratiène preobrazbe dru`be in hkrati eden najvidnejših znakov te preobrazbe. Zatiranje te svobode enako kot njena zloraba v tranzicijskih dru`bah pomeni hkrati enega od temeljnih znakov, da je tranzicija zgolj navidezna in v resnici še zelo daleè. Pluralistièna dru`ba je nujno zgrajena na pluralizmu mnenj in ta isti pluralizem je ta, ki mora biti vsakemu razviden in torej transparenten tudi navzven.” (Berden, 1999:17) V današnji dru`bi je velik poudarek na izobra`evanju, kar bi moralo imeti za posle- dico vse veè ljudi, ki bi aktivno (so)delovali tako v civilni dru`bi kot v sami politiki. Sami pa vidimo, da je stanje obratno. Šolski sistem pri nas producira pasivne dr`avljane, ki so poslušni vladajoèi eliti, ker le-ta, kakor je moè izvedeti iz medijev,1 vlada legalno in legitim- no. Javne uporabe uma, ki po Kantu pred- stavlja aktivno dr`avljanstvo, pri nas ni prav +     # ,*  -"*' /)%&5- 7;> 4$$ Konec Prešernovega Krsta pri Savici `e vr- sto let buri duhove med literarnimi zgodo- vinarji. Še zlasti pomen Èrtomirovega pokrist- janjevanja. Vendar se z njim niso ukvarjali samo literarni zgodovinarji, tudi razni pesniki in dramatiki so povzemali njegovo snov in jo spreminjali. Kjer se torej Prešernov Krst pri Savici konèa z odhodom v Oglej, se Smoletova ek- sistencialna drama v dveh dejanjih zaène zno- traj samostanskih zidov Ogleja. @e takoj ob odgrnitvi zaves lahko opazimo drzno re`iser- kino potezo: namesto prièakovanega samo- stanskega atrija, je na odru postavljena bela planota, posuta z belim cvetjem in rahlo dvignjena, tako da dobi gledalec obèutek, da se zgodba odvija nekje v Alpah. Tudi svetloba daje pridih rajskega kraja. Obnašanje redov- nikov in redovnic, ki so vsak na svoji polovici planote, pa je ravno nasprotno — z zdolgoèa- senimi obrazi pole`avajo na planoti in ne vedo, kaj bi sami s seboj. Malo dremljejo, se pogovarjajo in ko odzvoni, molijo. Iz te pasivnosti izstopajo trije: novic med patri — nekdanji knez Èrtomir, novinka med sestrami — nekdanja Èrtomirova zaroèenka s. Bogomila in s. Pia. Namesto, da se udele`u- jejo burnih razprav o Cerkvi, se vsak odmika v svoj svet. Èrtomir na svojem kleèalniku ves èas moli in hoèe na vsak naèin priti v stik z Bogom, o katerem so mu govorili. S. Bogo- mila prav tako kleèi in gleda nepremièno predse. S. Pia pa je zaljubljena v Bo`je stvars- tvo in nosi Stvarnika v srcu. Ona je pravi od- sev scenografije na odru. Zanjo je `e vsaka morska sapica poslana od Boga. Preostali se ne ukvarjajo z mislijo na Boga. Razpravljajo zgolj o Cerkvi kot o neki insti- tuciji, nekem predmetu, v katerem ni niè veliko, ker je posamezniki ne jemljejo kot eno svojih osnovnih pravic. Sposobnosti,2 ki naj bi jih posameznik pridobil v procesu izo- bra`evanja, da bi postal aktivni dr`avljan v našem izobra`evalnem sistemu kot ka`e niso zajete, kaj šele poudarjene. Naša dru`ba je glede na situacijo, ki je `e vseskozi prisotna, še vedno pod moènim vpli- vom preteklega re`ima, ki je zatiral vsakršno javno (pogosto tudi privatno) izra`anje, ki ni bilo v skladu s sistemom vladajoèe oblasti, vsa- kršen individualizem in je kršil številne osnov- ne èlovekove pravice in svobošèine. Veèji del krivde je na skupini ljudi, ki trenutno vlada, del pa tudi na ljudeh, ki so preveè pasivni in preveè nezainteresirani za politièno dogajanje, saj mu s takšnim obnašanjem izkazujejo legi- timnost. To se najbolj ka`e v nizki volilni ude- le`bi, še posebej, ko gre za referendumska vprašanja, katerih presoja v celoti in neposred- no temelji na volji ljudstva in kjer lahko ljuds- tvo najbolj poka`e vladajoèi oblasti ali se z nje- nimi dejanji in z njeno politiko strinja ali ne. Viri: Berden, Andrej (1999): Pravna praksa, št. 431, str. 17. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Kolar, Igor: http://www.s-gms.ms.edus.si/~igorko/ work/2002/03-07-matteucci/node8.html (27. 11. 2003) Objavljeno 29. 8. 2002. Mill, John Stuart (1855/1994): “O svobodi mišljenja in razpravljanja”. V: O svobodi, 49-82. Ljubljana: ŠOU. Moènik, Rastko: http://mediawatch.ljudmila.org/ bilten/seznam/13/dostop/ (1. 12. 2003) Splichal, Slavko: Od sumne sreèe h kultiviranemu razglabljanju. Bentham in Kant o naèelih javnega komuniciranja http://www.fdv.uni-lj.si/spletni referat (19. 11. 2003) Zatler, Simona: http://mediawatch.ljudmila.org/ bilten/seznam/13/dostop/ (1. 12. 2003) http://www.media-forum.si/slo/pravo/strokovna- mnenja/svoboda-izrazanja/ (3. 11. 2003) 1. Mišljeni so najvplivnejši mediji, ki v veèinski lasti vladajoèe in vplivne elite. 2. Po Kantu gre za naslednje lastnosti: disciplino, omiko, preudarnost, oliko, moralnost in umovanje. )