Štajerska penina Kleinošekova. h.
Izglei g. Kleinošeka tudi zastran navadnega vina pravo pot kaže.
Nekda so tudi vina našega cesarstva visoko čislane in po širokem svetu jako  priljubljene bile.    Zlasti so se od malega Stajera  v starodavnih zemljopisih učili: WS t y-ria vi ud em i is dara", to je,   „Š taj er s k o  vi no je zlo imenitno".   In stari G. M.  Višerov zemljovid štajerske dežele od l.  1678,   ki se v Ormužkem gradu, v Graskem starinišu in drugod najde,   ima sledeči podpis: Der Muhrfluss streittet mit Anderen Flussen wegen des Kostbaristen Weines. „Rhein , Mosell. Main vnd Thonaw Stramb . „Auch ander Fliisse ali zu samb , „Ihr habt nit Wein meins gleichen : „Dreihundert gulden war dcr \verth „Nur vmb ein Vass, so ziecht ein pferdt, „Mir must ihr alle weichen: „Der Luettenperger hier in Landt „Den Sigkranz helt vnd oberhandt".
Sod vina tedaj, ki je po straneh Mure raslo, je veljal 300 fi. sr.; sod, ki ga konj peija. Tak sod gotovo ni bil štertinjak, znabiti le polovnjak, ker so po prejšnih slabih cestah malo na konja nalagali. 300 fi. er. pa je bilo po zdanji vredoosti na 3000 fl. sr,
Ali kde so ti srečni časi?! So nase vinske gore menda svojo blagorodno moč zgubile? Nikakor! Še zdaj so pomurske in druge nase vina precej obrajtane in lutomersko je v Europi edino zraven Portera, ki se o prevožnji cez urednik zemlje ne pokvari, temoč še zboljša. Zakaj pa so tedaj naše domače vina ob svojo prednost in tak ljubo ceno prišle?    Zato:
1.   ker drugod vinoreja napreduje, pri nas pa se še večidel po starem ravna;
2.   ker še pri nas ni vinskih družtev, ktere bi berž novo vino pokupile , ga v dobrih kletih ali pivnicah v prevelkih sodih zorile, čistile in glajale, vsako po svojem kraji in po svoji versti. Slednji kraj ima svoj značaj. Po takem bi dalen kupec zamogel vselej tistega vina dobiti, bodi si bolje ali slabeje verste — po letini;
3.   ker še nimamo vinskih tergovcev in potujočih vinskih opravnikov, kteri bi daljne kraje z našim vinom seznanjali in naročeno kupcu na dom oskerbeli — verno po prineseni ali poslani pokuščini, — zvesto po pravi obilni meri.
Kaj je tedaj početi? To, kar je g. Kleinošek storil.    Treba je:         m
1) da premožnejši vinorejci svoje sine ali zveste služabnike poš i ljajo v poduk v tistekraje in dežele, kjer vinoreja veselo slovi — k izverst-nim vinorejcem, da tam sami gledajo, delajo, se djanski in še iz knjig učijo, vse kar zemljo, gnoj, tersje, vino in slednjo delo od konca do kraja zadeva.
Pridno izučeni  v teh prekoristnih   vednostih,   naj
—    398    —
povrativši se, doma previdno in umno popravljati in zboljševati začnejo; naj se ne dajo splašiti, ako berž ne pogodijo; naj svojih raznih skusinj ne popuste, dokler srečno ne zmagajo v lep izgled in podbudek svojim krajanom.
Menda kdo poreče: „vinorejsko delo tudi mi vse dobro vemo". Ne zamerite. To ni resnica. Zakaj bi inače naše vino, ki je pred 150 leti izmed vsih naj pervo in naj žlahnejše bilo, zdaj za tistimi, ktere je prej daleč prekosilo, tako daleč zaostajalo v tečnosti, v okudu. v milini in ceni??
Hvala Bogu! tudi pri nas so nekteri, kteri veselo napredujejo, kakor, postavim, v Pekrah blizo Maribora presvitli nadvojvoda Janez. Njih vince pa je tudi žlahna, premila kaplica, ki se lahko s prehvaljenimi inostranci meri. Ali dosta dosta tak lepih izgledov in svetlih luč je treba, da se drugi lahko povsod na njih izgledujejo, vnemajo, ž njih vekšim dobičkom  podbadajo.
Ako bi se naši bogoslovci, ki imajo poznej večidel tudi kmetovavci biti, kmetijstva učili, kder to gre, bi to že njim samim, več pa še našemu narodu pomagalo in ga vsakod podžigalo z umno besedo in z mika-jočim izgledom. Ali ni bil rajni fajmošter Vertovc spodbudljiv izgled  vsim svojim sosedom v Vipavi?
2)   Treba je vinske družtva osnovati in vinske zaloge. Kar zamorejo zunanje dežele, to tudi naše. Tudi pri nas je kaj bogatih. Treba je moža, jih v ta namen združiti. Je drugod gotov dobiček, bo tudi pri nas. Le enkrat začetek — kakor bratje Kleinošeki pri penini !
3)   Treba je vinoteržcev in potujočih vino te r-govskih opravnikov. Šampanjsko, Bordosko ali Rensko vino bi gotovo ne bilo tako priljubljeno ljudem in tako obrajtano, ako ga ne bi tergovci križem sveta po opravnikih na poskušnjo in ponudbo pošiljali in povsod za kupca kredic imeli. Človek ne poželuje, česar ne pozna; ne seže po tem, česar pri roki ni. Med pridelavcem in zavžitnikom je tergovec neobhodno potreben. Pa Bog daj le vinske družtva! one si že bodo vedile tergovce in opravnike priskerbeti.                                       Dr. M.