116. številka. Izđ^nJ« četrtek 26. septembra 1895. (v Trata, t četrtek zjutraj dne 26 septembra 1895.) Tečaj XX. nlDlNOST" izhaja po trikrat na teden t Somih it* •lanjih ob torkih, Aatvttalh in lObOtoh. Zjuiranje izdanje izhaja ob S, nri zjutraj, večerno pit oh 7, uri večer. — Obojno izdanje »lane : i« ]«iltn nMM . (. — .v*1, i*vMi AvHtrijf f. I.-H ti tri ineaec . , „ 2.tVi , . „ za pol leta . . , .S.— ... ».— ta «n leto . , , 10.— . , . lft,— Na naročile brez priložene naročnine ar a« jemlje ozir. Posamično številke »o dobivajo v prodaj alnieah tobaka f Iratu po a uvi., liven Trata po S nvi. Sobotno večerno iidanje v Iratu % ni„ izven Trita S nč. EDINOST Oglaai ne rakune po tarifa v petita; it naslove z debelimi črkami «e plačuje r-ontnr, kolikor obi«*(fa navn Inih vrstic. 1'o-lann oHrnrtm«*« in javner-ahvalo, >1 mafi o^l.tii itd. »e računajo po po£<>dbl' V<■ iopl-i naj se pošiljajo 'irodniAtvu li.'H C»M'rma *t. 1.1. pi-nn.i mori hiti Irank.iv.vn >. «■>- netrankov »na se ipn\| nnajo. Rokupiti ae na vračajo. Glasilo Bleventketfa političnega društvi Naročnin", reklamacije in oglasu »prejema iifiravnimtvo ulica Slolino pic-rolo bit. 3, II. nadut. Odprte reklamacij« •o proite poštnine, za Primorsko* r »UhomU J# mmć". Hinavstvo. Glasilo skrajnih radikalcev istrskih ,11 Giovine Pensiero" piše z ozirora na bodoče ministarstvo Badenijevo: ,Vzlic vsem obljubam in zatrdilom prejšnjih vlad, je bila italijanska stranka vsikdar žrtev gospodovalnih strank, daši ni zahtevala dragega, nego pravičnost in jednakopravnost z drugimi narodi. Sedaj se zopet zamenja orkester, tudi kapelnik bode nov. Ali nam glasba ponudi kaj novega? Nadejamo se, da ministerstvo Badenijevo ostane zvesto svojemu programu. Pravijo, da je v tem programu za nas Italijane dragocena objava. Grof Badeui noče vladati s parlamentarnimi strankami, ki niso poli tiske, temveč narodne, ampak hoče zasnovati vlado s pomočjo delov strank, zahte-vajočih, da se natančno izvedejo državni temeljni zakoni ob s p o-itovanju narodnih p r a v i c i n p o 1 i-tiskih načel, v kolikor ista ne presežejo okvirja ustave. Od takega programa smejo Italijani mnogo pričakovati. Tako ministerstvo bi odpravilo narodno nestrpnost ter pripomoglo do pravice tlačenim narodnim manjšinam po različnih pokrajinah, in kar se dostaje Italijanov, bi napravilo mir v Dalmaciji in prepotrebno samostojno upravo na Tirolskem. Spoštovalo se bode pravo Italijanov do rabe svojega jezika v v s e h j a /n i h šolah in u r a d i h in zasnnje se v Trstu laško vseučilišče, ker je to zajamčeno v zakonu ; prepuščena bi bila Italijanom ne le šola, ampak tudi cerkev. Mi ne zahtevamo nikakih svoboščin za-se,ampak zahtevamo jednostavno, da se izvedejo zakoni; in ako grof Badeni res določi program, da so postave jednakoveljavne za vse narode v Avstriji ne glede na težo Števila, potem pozdravimo se simpatijo nastop njegove vlade, kajti po takem vzbudi pri narodih avstrijskih zaupanje do gospodstva postave, ki se je često zatajevala iz razlogov parlamentaviške oportunnosti". Kdor pozna razmere po Istri in po Primorskem sploh, kdor ve, kolike dobrohotnosti je deležna italijanska manjšina na vseh straneh, tako, da ima sukno in škarje v svojih rokah, da po svoji lastni volji reže politiški in narodni kruh slovanski večini: ta se mora, ko je prečital zgornji članek v „Giovine Pemsiero", prijeti za glavo ter vsklikniti samega* strmenja: Je-li mogoče toliko hinavstvo?! Žrtev gospodovalnih strank da so bili oni Italijani, koje so na račun namišljene in zlagane duševne superijornosti vse dosedanje gospodovalne stranke uprav obsipale z dobrotami ? ! Oni Italijani, za koje so se toliko potezale gospodovalne stranke, da se je morala umakniti cel6 vlada, ko je hotela vršiti — PODLISTEK. Opeharjeni Žid. Pričica ic turškega življenja. Spisal A. Zaje. Omerova kočica je pokazala rebra ter se na njegovo veliko skrb in žalost — započela rušiti in razpadati. „Kaj bo sedaj ? Zima je pred pragom, bos in gol sem, denarja nimam — a kočica se prodira in potrebuje temeljitega popravka". Tako si je mislil siromašni Omer, gledaje na razpadajočo kočico, svoje jedino premoženje. ,Na človeško pomoč se no zanašam — ali Alah skrbi za ptice pod nebom in ribe v vodi, zato pa tudi mene ne zapusti; poprosit pojdein njegove pomoči, gori na brdo, v stavo Čudotvorno džamijo (mošejo)". To izgovorivši krenil je od koče ter se napotil po ozki stezici, gori na bližnje brdo, k mošeji, v koji se zakone! Glej vprašanje slovanskih napisov po Istri! To je vendar hinavstvo, da nikdar takega! Jednakopravnost z drugimi narodi, in nič drugega, da zahteva tista italijanska stranka, koje postopanje je prek in prek zgolj zanikanje pravic velike večine prebivalstva v Primorski, tista stranka, ki je raje zasra-movala vladne organe in dopustila, da je prišlo do akutne krize v pokrajini istrski, nego da bi privoščila le mrvico pravice svojim sodeželanom slovanske narodnosti ? ! Hinavci! Natančno izvedenje državnih temeljnih zakonov ter spoštovanje narodnih in poli tiskih pravic, in čisto nič drugega, da zahteva ona stranka, ki je v svojem poklicanem glasilu — „II Piccolo* — izjavila neverjetnim cinizmom, da zakoni sicer govore za zahteve Slovencev po popolni jednakopravnost), ali Italijani da imajo moč v rokah in to naj izkoriščajo brezobzirno ? ! PolitiŠka načela naj se spoš ujejo v toliko, kolikor ista ne presezajo okvirja ustave! To naj bi želela ista brezvestna klika, koje načela in „idejali" ne presezajo le okviija avstrijske ustave, ampak tudi okvir avstrijske drŽave, klika, strupenim srdom na-dahnena do dobrotne rodoviue Habsburgov, kakor priča tajna okrožnica, kojo so širili te dni med našimi sodeželani ital. narodnosti?! Odprave narodne nestrpnosti da bi želela ona klika, koje glasilo "je «11 Giovine Pensiero" in ki je sama nestrpna do ekscesa — ona klika, koje ves program obseza jedno samo točko: najodurnejšo italijansko narodno nestrpnost!! Ta intolerantiia stranka je še drzna dovelj, da govori o — tlačenih narodih! Ta stranka je drzna dovelj, da govori o pravicah manjšin, ona, ki v deželnih zastopih v Trstu in v Poreču neče ni čuti o kaki pravici manjšine, dasi v poslednjem z a -stopu manjšina faktično zastopa veliko večino! O narodni nestrpnosti in intoleraciji se drzne govoriti stranka, ki je sama nestrpna in netoleratna v toliko meri, da svoje bes-nosti "nasproti slovanskim zastopnikom ni mogla omejiti le na zbornico v Poreču, ampak je to besnost zanesla tudi na ulico, med fanatizovano množico — tako, da so slovanski zastopniki večine prebivalstva morali bežati, kakor da so v sovražni deželi, ker b^ bili drugače izpostavili sami sebe najgr-šim zasramovanjetu in morda še hujšemu ! Ali ni to najgnusnejše hinavstvo, da se ta klika meče na trebuh pred grofom Bade-nijem, s prošnjo, da jej ta bodoči mož zagotovi pravico do rabe svojega jezika, ko je vendar natoriška istina, da gospoduje italijanski jezik v ioli, v uradu in vsem javnem življenju, in to ne le uied Italijani, ampak tu pa tam celo med Slovani, zlasti v Istri?!! je — po pripovedniku vernih Mosleminov — dogodil že marsikoji čudež. Dospevši pred svetišče je izzul opanke, vstopil skozi nizka vrata ter, obrnivši se proti izhodu, započel klanjati se (moliti), glasno ponavljaje nastopno molitev : „Elaliu akbar! Mahomeda rasni! Alah il Alah! (Bog je velik ! Mahomed je njegov prorok! Bog je Bog!) Siromak sem, koča mi razpada ali denarj i nimam, da bi jo popravil. Daj, pomagaj mi ter pošlji po svojem angelju 25 belili medžedij (v naši veljavi blizo 50 gld.) siromašnemu Omeru, koji to bode, v zahvalo, častil in slavil širom svete turške zemlje. — Prosim Te, daj mi okroglih 25 medžedij, kajti turške mi vere! (Pri Ma-homedancih veljajo besede: turške mi vere! toliko kakor prisega. Otj. pis.) manje vzeti ne morem, ne smem. Alah il Alah, daj mi okroglih 25 medžedij !M Ali ni to skrajno hinavstvo, ako zahteva ta klika, da naj bodo zakoni jednakoveljavni za vse, ko vendar uprav ta klika noče niti Čuti o vršenju v zakonih zajamčane jednakopravnost! tudi za Slovane, dasi jej je b;lo to naložene že opetovano od — državnega sodišča?!! Vse hinavstvo te klike je pa najjasneje razvidno iz dejstva, d a v i s t i h i p, k o govori o zaščiti manjšinam, omenja le Dalmacije in Tirolske, do-Čim modro molči o Trstu in Istri!! Seveda: kjer ne gospodujejo Italijani, tam je obramba manjšin postulat pravičnosti — tam pa, kjer gospodujejo oni, tam veljaj načelo : izkoriščaj svojo noč! Iz velikega kupa hinavstva, ki ga je nagromadil „11 Giovinne iVnsiero", razobesiti moramo slednjič dragoceno pripoznanje, d a b i ti hinavci hoteli dobiti t u d i c e r-kev v svoje roke!!! V imenu proslavljene jednakosti vseh pred postavo, v imenu jednakopravnosti, v imenu spoštovanja narodnih pravic, v imenu tolerancije, v imenu ustave, iz kratka : v imenu vseh lepih rednosti, s kojimi se ponaša poznana klika, n a j b i s e Slovanom Primorske mašila usta tudi v cerkvi, v njih 'edinem pribežališču! In potem še pristavljajo, da ne zahtevajo nikacih svoboščin za-se !J To je pa že vrhunec hinavstva ! Polrtiške vesti, V Trotu, f'ne ?5. «optemWa 1895. Volitve na Goriškem. Danes so volili slovenski veleposestniki. Borba je bila gotovo jako huda, kajti mogočna protinarodna koalicija je napela vse sile, da bi zmagala. Ako se jej je posrečilo to, potem smemo reči že danes, da bodo Slovenci popolnoma onemogli nasproti nečuvenim zahtevani Italijanov — drago bodo morali plačevati naši goriški rojaki svojo zmoto. Ali nadejajino se, da se to ni zgoililo. O izidu sporočimo med današnjimi najnovejšimi vestmi. Kdor ne sluti še, kako dalekosežen je pomen današnjih volitev, tega pouči dejstvo, da je na Krasu, za kar imamo dokaze v rokah, sam okrajni glavar pobiral legitimacije pri nekaterih veleposestnikih. Med drugimi mu je izročil pooblastilo tudi novi t u d i -slovenski poslanec Anton Muha iz Lokve. Ta gospod je dosedaj vedno volil osebno. Novi naslovi. Dunajski službeni list poroča: Nj. Vel. cesar je odredil, da se vladni svetovalci, vladni tajniki, vladni kon-cepisti itd., bodo nazivali odslej »vladni deželni svetovalci*, »vladni deželni tajniki* itd. Občinske volitve na Dunaju Vse novinstvo, v kolikor isto ni zavisno od židov- Mrd tem, ko je naš Omer tako molil, prišel je po cesti oderuški žid Abraham Silberstein. Dospevši pred mošejo in začuvši Omerove glasove, pomolil je iz radovednosti svoj krivi nos, pri malo priprtih vratih, v svetišče. Nekoliko časa je poslušal, potem pa, nasmelinivši se, stopil za mošejo, spustil 24 medžedij v novo mošnjo, kojo je, hotel malo pošaliti se siromakom, vrgel skozi odprto okno, pred noge siromašnega prosilca. Omerja je strašno osnpnilo. Brzo pa se je zavel ter, podignivši mošnjo, započel je preštevati srebrne medžedije. Začudil se je na novo : zakaj jp ravno jedna manje, kakor je prosil ? Zakuj jih ni 25 ? No, njegovo začudenje ni dolgo trajalo, kajti na jedetikrat se mu je razvedril obraz in ginjen rekel: ,0 Alah, hvala ti! Razumeva se — mošnja je tudi vredna jedno inedžijo!" To izgovorivši se je obrnil in krenil proti Yratam. skega kapitala, tudi poljsko, soglaša v sodbi, da je groznemu porazu lažiliberalcev iskati v njih s a in i h. Saj je še dolgo trajalo, da so mogli bhstečimi frazami slepariti širše sloje, ali slednjič je prodrlo spoznanje, da je stranka nemških liberalcev najhujša sovražnica vsega onega ljudstva, ki m^ra pošteno delati — bodisi z rokami, bodisi z glavo. Tako je tudi razrešiti uganjko, zakaj so obrtniki in uradniki glasovali 7. antisemiti. Mesto, da bi torej nemški liberalci iskali vzroka svojemu padu, kjer ga je res najti — v samih sebi, v svojih pogubnih načelih in v veliki, samozakrivljeni nepopularnosti — lotili so se najnečastuejšega posla — ovajanja. „Neue Freie Presse* je donesla članek poln samih ovadeb proti državnim uradnikom, čeS, da so isti demonstro-vali proti vladi, mesto da bi vlada < dmerjala pot uradnikom. Tu ga ima'e židovski liberalizem : uradniki naj uživajo popolno svobodo, dokler glasujejo za liberalce, kakor hitro pa glasujejo drugače, nadeti jim je torbo. Kaj je vendar volitev ? Volitev jo vendar ali bi moralo biti le svobodno izražanje svojega p r e p r i č n n i a. Od uradnikov pa zahtevajo ti liberalci, da naj pri volit vi izražajo prepričanje — svojega predstojnik a. To pa ni več volitev, ampak — komanda. Uradnikom bi torej hoteli kratiti najvzviše-nejše državljansko pravo — in potem se čudijo, da so uradniki liberalcem obrnili hrbet. Da bi dokazala, da krščansko-socijalni program znači nago, nasilno krivico, sklicuje se dunajska Židinja na mnogojezičnost in različnost odnošajev v Avstriji, češ, da taki programi izpodjeilajo življenske pogoje države, mešane v verskem in narodnem pogledu. • Glejte, glejte: kakor hudič žre muhe, kadar je v sili, tako doživimo morda še, da se bode »tara dunajska grešnlca skiicevala na — zajamčeno narodno jednakopravnost, isto jednakopravnost, kojo je ravno ona že v tolikih varijac.ijah označevala kot začetek in konec pogube Avstrije. Ako bode trajalo antisemitsko gibanje le še par let, potem je opravičena nada, da postane „Neue Freie Presse* jako pohlevna. Našel je svojega mojstra nikdar siti lažiliberaliiem — in to je dobro. Poinilogčenje — in policjsko nadzorstvo Italijansko ministerstvo za notranje stvari jo odredilo, da pridejo pred policijsko nadzorstvo vsi oni, katere je bil kralj pomi-lostil povodom 20. septembra. Mndjarska lojalnost. Društvo nezavisne stranke v Budimpešti pod predsedtli-štvom Košuta II. je odposlalo županu rimskemu, knezu Ktispoli, nastopno brzojavko: „Nezavisna stranska ogerska se spominja zveze mod obema narodoma v bojih mino 1 ost i (1818 in 186'5 leta? V Vprašanje Stopivšl čez prag zagledal je žida, ki je že, čuvši Omerovo zahvalo, težkim srcem pričakoval njegovega dohoda. „Omere, Bog ti daj zdravje — ti si pošten človek, ne ! ?* „Pošteneji kakor pa ti, čifute !• odgovoril je Omer, t^r ne brigaje se dalje za žida, krenil na cesto. Zidu je započelo pogrevati. Prijemni Omera za rokav je rekel: „Omere, medžedije so moje, daj jih nazaj! Čul sem, čul tvojo molitev in zakletev, da ne vzameš mnnje od 25 belili medžedij ; hotel sem izskusiti tvojo poštenost, zato sem vrgel mošnjo s 24 medžedi-jami pred tvoje noge. — Daj, daj mošnjo sem!" „Kaj hočeš?! Mošnjo hočeš?! Denar?! Denar, ki mi ga je Alah poslal? rifute, ti si lopov! Ti zasluziš, da bi ti človek z mirno vestjo odrezal tvoj gnusni nos !** (Konec prih.) stavževo), sočutnostvuje v veselju zltalijani, iu proslavlja jedinstvo Italije". Zajedno so brzojavno naprosili generali Tiirra, naj položi vencev na grob Viktorja Emanuela iti na spomenika Cavoni ja in G a r i b a 1 đ i j a. (Zlasti ta poslednji bil je poseben prijatelj Avstrije in habsburške dinastije — prilično tak pujatelj, kakoršen je bil pokojni rovolu-rijonar Kolut in kakmšen je sedaj sin istega in predsednik nezavisne stranke na Ogerskem. Opomba »tavćeva.) Kralj belgijski biva sedaj v Parizu. Obiskal je tudi predsednika Faurea, s kojim je bil že popred osebno znan. Rusija in Francija, Kakor znano, u-deležil se je letošnjih velikih vaj v Franciji poleg ruskega generala I) v a g o m i r o v a tudi ruski minister za vnanje stvari, knez L o b a n o v. Temu dogodku pripisujejo veliko politisko važnost — na katero stran, ne treba praviti. Kneza Lobanova je predsednik republike francoske odlikoval velikim križem častne legije. Zajedno trde, da je Lobanov prinesel predsedniku republike laslnosrčno pismo carja Nikolaja If. Slednjič trde, da so ministri francoski sklenili, da se predsednik Faure udeleži slavnosti kiJiianja v Moskvi. Različne vesti. Agitacija proti slovenskemu jeziku. Iz Trsta nam pišejo: Peščica italijanskih duhovnikov tržaških, menda se znanim Jllonijem na čelu, je že podpisala in širi sedaj v podpisovanje neko okrožnico, namenjeno visoko-častitemu ordinarijatu v Trstu. V tej okrožnici prosijo premilostljivega škofa, da bi isti ukrenil potrebno, da se ne dogodi več kaj tacega, kar se je dogodilo pri sprevodu velečnstitega gosp. Jagodca. Velečastiti škofijski ordinarijat naj blagovoli namreč strogo zaiikazati, da je odslej peti žalostinke tudi od strani društev le v latinskem j e z i k u ; ^p o s e b n o pa ne v jeziku: che offende tutta la nazionalita del paese! — ki žali vso narodnost v pokrajini! No. izvedeli smo, da več prečastitib dušnih pastirjev niso hoteli podpisati te okrožnice, ker vedo le predobro, kdo je bil vzrok škandalu pri pogrebu g. Jagodca. A nadejamo se, da odklonijo svoj podpis tudi drugi duhovniki, kojim ta okrožnica še ni prišla v roke. In ako je kateri gospodov ž« podpisal v dobri veri, prekliče lahko še vedno svoj podpis tudi pri škofijstvu. Tako daleč pa vendar še nismo, da bi se slovenska duhovščina udeleževala .... takih nepotrebnih demonstiacij proti našemu materinemu jezik. Razpisan Štipendij. Početkom šolskega leta 1895/96 odda se štipendij iz ustanove vojaškega kurata G. Fras-a v znesku 9B gl. Pravico do užitka imajo siromašni gimnazijalci slovanske narodnosti, obiskujoči Koper ski konvikt Poreško-Koperske škofije, odnosno tudi dijaki (eksternisti) bogoslovja. Po-bližje o tem natečaju je razvideti iz včerajšnjega službenega „Osservatore Triestiuo". . Nepoboljšljiv je*! Z ozirom na vest, priobčeno pod tem naslovom v večernem izdanju od minolega torka, poroča se nam od kompetentne strani, da so le ženske govorile med seboj o upisovanju otrok v šolo in da je le iz nesporazumljenja navstalo domnevanje, kakor da bi bil dotični odbornik agitoval za italjanske šole. Dotični odbornik ni niti govoril z dotično materjo, ampak govorile so med seboj, kakor rečeno, I e ženske. Novo vino. Mestni magistrat tržaški razglaša, da se novo vino nikakor ne sme točiti pred 1. oktobrom. Tudi po tej dobi ne bode se smelo točiti novo vino, katero še ni dobro izkipelo. Iz Ljubljane nnin pišejo v septembru: Stavba našega ,N a r o d n e g a d o m a* bo v kratkem dovršena in že to jesen se preseli „Čitalnica" v določene jej prostore. — Narodno društveno življenje v Ljubljani pride čez leto dnij v nov tir, in čeravno je naš „Narodni dom* že med zadnjimi, ki se zdaj gradć, svrha v katero je zidan, je sto zgradbo vendar dosežena, četudi se je že zgubila polovica „slave", katero bi bila dosegla zgradba, da se je dovršila prod petimi leti. »Narodni domi" v Slovencih niso zdaj že nič novega, čeravno so za nas zunaj kranjskih mej vaAnega pomena. Dandanes ima skoraj že vsako mestece, vsaki trg ali veča vas, kjer biva večina Slovencev, svoj .Narodni dom*, bodisi v lastnem za narodne društvene in druge namene zidanem ali pa v to svrho najetem poslopji. „Narodni dom* v Ljubljani je sad požrtvovalnosti, v kateri se zrcali slovenski narod na Kranjskem in zunaj Kranjskega. To poslopje je skupna last vseh teh Slovencev ! O posamičnih delih tega poslopja bomo natanjčneje pozneje govorili, kakor tudi o opravi, ko se poslopje otvori. Danes le nekaj splošnega o našem društvenem življenji do zdaj in o prihodnjem, ki se bode razvijalo in gojilo v vseh panogah v novem — »Narodnem domu*. Število narodnih društev je v Ljubljani zelo obilo, lahko se trdi, da nad potrebo, in ravno tako so raznovrstnih kategorij. Rodile so jih često zlasti razne razmere in uplivi — sem ter tja tudi potrebe — zadnjih deset let. No, vsa ta društva seveda v novem „Narodnem domu* ne bodo imela prostora in zavetja, pa kar jih bode notri, se bodo lehko lepo in krepko razvijala, če se odpra. vijo v društvenem življenju izvestne iu neznosne razmere, o katerih smo govorili že opetovano. V narodno-političnem kakor društvenem oziru hočejo nekateri, da si prisvajaj Ljubljana titel „središča Slovencev* in se tako tudi nazivaj. To bi bilo za Ljubljano gotovo častno, in le želeti je, da se odnošaji skoro premene v tem smislu, da bode naše mesto res zaslužilo ta naslov. Strankarstvo iu osebnosti naj zginejo, na njih mesto pa naj stopi društvena disciplina! V to naj nam pripomore »Narodni dom* ! Kako, to je in ima biti skrb možem, ki sedć v dotičnih odborih. Glavna stvar je, da bode delovanje društev v prihodnje res dosezalo vspehov in — svoj namen. V vzgled in posnemanje postavimo tu „Čitalnico*, „Glasbeno Matico*, „Mat'co Slovensko* in morda še jedno ali dvoje drugih društev. Slehernemu članu naj bo pred očmi samo -- namen društva, dru-zega nič! V dosego tega cilja moramo delati vsi — viši in nižji. V društvu in našein „Narodnem domu" bodi vsaki član jednako-praven! Poskrbeti bode za dobro urejeno kavarno in restavracijo, pa za ustanovitev — lastne meščanske godbe, da bode občinstvo imelo v vsakem oziru užitek, katerega bo hodilo iskat v „Narodni dom"; brez tega in ostale organizacije tudi v „Narodnem domu* ne dosežemo narodnjaki namena, zaradi katerega je slovenski narod doprinašal žrtve in to stavbo zgradil! Gospodar v njej bode in ostane le on ; kdor še tega ne ve, pogleda naj na „Narodnega doma" pročelji napis, predno vstopit Tedenska statistika trlaika. V dobi od 15. do 21. t. m. rodilo se je v tržaški občini 109 otrok (61 ženskih in 48 možkih); poleg teh bili so 4 mrtvorojeni. Umrlo je v isti dobi 80 oseb (49 možkih in 31 ženskih). V razmerju na število prebivalstva pride 25.86 inrličev na vsakih 1000 duš. Premovan)e konj se je vršilo v Gradiški dne 20. t. m. Premije za kobile z ž r e b e t i so dobili: Ant. Kofol is Čepovana 35 gl., bratje Kozolo iz Foljana 25 gl., Ant. Drufovka iz Marne 15 gl., Anton Brujan iz Koprive 15 gl. Srebrno svetinjo: Jožef Makuc iz Standreža. Za 3- in 4-letne kobile: Janez Donda iz Ogleja 25 gl., Emil Kaštelan iz Fare 20, Jožef Piovar iz Fiumičela 15, Jak. Skarel iz Pertola 15 gl. Srebrno svetinjo: Ant. Drufovka iz Merne in I. Sčeket iz Foljana. Za 1- in 2-letne žrebice: Jožef Makuc i/. Standreža 15 gl., Anton Jerc iz DoberdA 10, Dom. Pontiu iz Ogleja l(i gl Srebrno svetinjo: Janez Stabile od sv. Antona iu Jožef Tomšič iz Rupe. V T o 1 m i n u dne 21. t. m.: Premije za kobile z žrebeti so dobili: Ivan Lapanje iz Ponikve 35 gl., Andrej Kobal iz Ponikve 20, Štefan BrezavŠček iz Zavi ha 15, Andrej Ručna iz Staregasela 10 gl. Srebrno svetinjo: Nace Ručna iz Staregasela in Jožef Kavčič iz Čadne. Za 3- iu 4-letne kobile : Anton Gaberšček i/. Svine 25 gld, V. Pregelj od sv. Štefana 20, Anton llučna iz Sviue 15 gld. Srebrno svetinjo: Andrej Sovdat iz Volarij in Jožef Bavduš iz Sela. Z 1- in 2-letne žrebice: Ivan Lapanje iz Ponikve 15 gl. in Andrej Kobal iz Ponikve Hi gl. Srebrno svetinjo : Andrej Krajec iz Svine in Andrej Ručna iz Staregasela. Razprava prati izgrednikom z dri 19 septembra bode, kakor smo že sporočili dn6 27. t. m. Obtoženi so Hamilcar in Alfieri Kascovih, Henrik Risegari, Josip Ara, Just Dompieri, Vincenc Gorzalini, Diomed Benro. Ruggero Bernardino, Ivan Menesini, Anton Fabro in Josip Slama. OUtožba se opira: 1) na hudodelstvo v smislu g. 305 ka/. zak. (odobrovanje dejanj, protivnih zakonom); 2) na hudodelstvo upora (g 279 kaz. zak.); 3.) na hudodelstvo upora (§. 283 kaz. zak.) t. j. : kdor ne nboga ukazu organov obla-stnije, da se mora zbrano ljudstvo raziti); 4) na prestopek proti telesni varnosti. — Razpravi bode predsedoval svetovalec vitez Defacis, sodniki bodo svetovalca vitez Huber in Dejak ter pristav Pedrzolli, Javni toži-tolj bode drž. pravdnikri namestnik Fraus; Justa Dompierija bode branil njegov oče, odvetnik dr. Dompieri, ostale obtožence pa bodeta branila odvetnika dr. Ricchetti in dr. D' Angeli. Sodnijsko. Dne 16. avgusta t. 1. kopal se je trgovec Celestin Nntarangelo. Ko se je po končanem kopanju oblačil, osvedočil se je, da mu je med kopanjem odnesel iz telovnika neznan tat žepno uro in tri prstane, vse vkup vredno 119 gl. Tatu so našli pozneje ; isti je 191etni pisar Just Schettina, že kaznovan zaradi tatvine. Predvčerajšnjem stal je zopet pred sodiščem ter dobil 14 mesecev težke ječe. — Trgovec z manufakturnim blagom Vincenc Smekja vsprejel je koncem julija t. 1. 23letnega težaka Antona Lukeža iz Trsta v svojo službo. Trgovec je opazil, da so od te dobe ginevali iz skladišča celi kosi sukna, platna itd. Povprečno računano, bilo mu je ukradenega blaga, vrednega 70 gl. 85 iič. Prijavil je tatv'no policijskemu ravnateljstvu iu isto je zaprlo Lil-keža. Le-ta je priznal tatvino in tudi povedal, da sta mu ukradeno blago pomagala raz-prodajati 20ietni kotlar Marko Šibin in 23 letni Radanovič, oba iz Trsta. Predvčerajšnjem vršila se je proti tatinski trojici razprava pred tukfgšnjim sodiščem. Lukež je dobit 7, Šibin 5 in Radanovič 6 mesecev težke ječe. Policijsko. Čevljarski pomočnik Ambrož Zorn iz Trsta, 92 letni mladenič, se je po noči na včeraj nepozvan utikal v službena opravila stražarjev. Le ti so ga deli pod ključ, kjer more premišljevati, da „ni treba gasiti tam, kje ne gori*. — 361etno Kleo-patro B. bivšo učiteljico iz Krfa so zaprli ker se je?J klatarila po novem pristanišču, kajti ni ga imela novčiča v svojem premoŽenju, niti stanovanja. — Polic, oficijal g. Tiz je zaprl celo družbo tatov, ki so „na debelo* kradli liž v tržaški čistilnici, ga prodajali in si delili denar med seboj. Dotični nezvesti delavci so : 241. Vincenc Ber- netič iz Trata, 441. Josip Colautti iz Ronk, 39 1. Anton Banič iz Trsta, 35 I. Ernest Da-nieli iz Italije in 221. Ivan Valle iz Griž-njana. Isti policijski uradnik zaprl je tudi trgovca Petra Dionisija, imajočega svojo pro-dajalnico v ulici Lazzaretto vecehio hit. 7. Dionici je kupoval od omenjenih tatov cele vreće riža. Razini trgovca je nn»ral v zapor tudi Dionisijev pomočnik, luletiii Angel Re-gini. — 42letna dekla Marija Breščak iz Tolminskega okraja, službujoča pri gospej S. v ulici del Solitario, ukradla je baje svoji gospodinji zlato verižico, vredno 44 gld. Nezvesto deklo so zaprli, dasi taji to tatvino; ukradeno verižico pa je našla lastnica pro-dajalnice olja v ulici S. Maurizio, Marija Bratoš, zamotano v cunji, katero je bil nekdo vrgel v prodajalnico. Tega ali te „nekdo" menda ne bode teško uganiti. Kolera v Galiciji. Iz Lvova poročajo dnć 24. t. m.: Poslednje dva dni obolele so v Tarnopolu štiri osebe za kolero. Od prej obolelih so ozdravile štiri, umrla jedna oseba. Mohamedaii ski Izseljenci iz Rusije. Iz Carjegrada poročajo, da je dne 17. t. m. dospelo tjekaj 1238 tnohamedamskih izseljencev iz Rusije, kateri se naselijo po malo obljudenih zemljah Anatolije (male Azije). Dotični mohamedanci so večinoma cirkasi iz Kavkaza. Koledar. Danes (26.): Justina, dev. mučenica; Ciprijan, inučenec. — Jutri (27.): Kozina in Damijan, mučenca. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 5. uri 55 min., zatoni ob 5. uri 47 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri uri zjutraj le.5 stop, ob 2 pop. 21.5 stop. C. Najnovejše vesti. Gorica 25. Takega volilnega boja Goriška še ni videla. Marani, Venutti, Jakončie in družba jedini. Lahi in Židi zapored volijo. Ob 3. popoludne ni Se konca. Nadejati se je s^ne izvolitve Slogasev. Do sedaj so dobili: Alfred Coronini 133, Klančič 127, Roje 116 glasov. Nasprotniki: Jakončič 62, Kocjaneić in Fabiani po 50. Prag 25. Namestnidtvo je razveljavilo sklep mestnega 9veta, po katerem se preminja ostro'Vna ulica v Smetanovo ulico in ostro-hova ulica v Nerodovo ulico. Mestni svet je sklenil uložiti utok. med tem pa obesiti ploščo Smetane, povodom 300. predstave opere .Prodana nevesta*. Policija je zabranila raz-obešeuje. Dunatjtkii bori 11 Državni ik