41
bi listali po slikovnem priročniku. Potem 
dobljeno ime preverimo na dodatnih foto-
grafijah na spletu ali v slikovnem ključu. 
Za zanesljivo določitev nazadnje preve-
rimo znake in podobne vrste še po Mali 
flori Slovenije.
Čeprav je aplikacija zaenkrat le omejeno 
uporabna za določanje slovenskih rastlin, 
napovedujemo, da bo v nadaljnjih letih 
določala še veliko bolj točno, saj se ves 
čas nadgrajuje (s pomočjo strojnega uče-
nja). K večji uporabnosti PlantNet v Slo-
veniji bi pripomoglo, če bi se skupnosti 
registriranih uporabnikov pridružili tudi 
slovenski botaniki in prispevali svoja te-
renska opažanja. Prepričani smo, da bo v 
prihodnosti način določanja z aplikacija-
mi med ljubitelji narave postal zelo raz-
širjen, sprejet in bistveno bolj zanesljiv, 
kot je danes. 
Če želimo na hitro določiti opazno, izrazito rastlino, se bo aplikacija PlantNet verjetno dobro obnesla, kot 
na primer pri črni detelji.
Prof. dr. Vlado Ravnik na Krvavcu, 4. julij 1996. 
(foto: Ciril Mlinar Cic)
Starosta slovenskih botanikov prof. 
dr. Vlado Ravnik je odšel 9. februarja 
2017, ko se je narava začela prebujati.
Rodil se je 7. oktobra 1924 v Kranju. 
 Biologijo je začel študirati leta 1946, leta 
1953 je diplomiral in leta 1963 doktori-
ral. Štirideset let je poučeval botaniko na 
Biotehniški fakulteti; najprej kot asistent, 
nato kot docent in nazadnje kot univerzi-
tetni profesor. Upokojil se je leta 1994.
Ukvarjal se je s sistematiko rastlin. Opisal 
je križanca Campanula vrtacensis in en-
demično vrsto Nigritella lithopolitanica. 
Sodeloval je pri vseh štirih izdajah Male 
flore Slovenije.
Celo v svetovnem merilu je bil eden red-
kih strokovnjakov na botaničnem podro-
čju, ki je svoje znanje o rastlinah znal 
preliti v umetniško risbo. Ilustriral je pr-
ve »rastlinske« znamke v samostojni Slo-
veniji. Leta 1999 je izšlo delo Rastlinstvo 
naših gora z njegovimi akvareli, ki so na-
stali po živih rastlinah. Leta 2010 je iz-
šlo razširjeno in dopolnjeno delo Alpsko 
cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih 
gorskih rastlin. Obsežno znanje o naših 
V spomin prof. dr. Vladu Ravniku 
(1924–2017) 
Besedilo: Nada Praprotnik
kukavičevkah pa je zbral v delu Orhideje 
Slovenije, prvi taki knjigi pri nas.
V biltenu Trdoživ je bil leta 2015 (VI/1) 
objavljen obširen pogovor, v katerem smo 
prof. dr. Vlada Ravnika lahko spoznali ne 
samo kot botanika in pedagoga, ampak 
tudi zasebno.
Revija Folia biologica in geologica mu je 
leta 2015 posvetila tretji zvezek 56. letni-
ka. V uvodu je predstavljeno njegovo ži-
vljenje in delo ter bibliografija.
Leta 2011 je postal častni občan Mestne 
občine Kranj. Istega leta je postal častni 
član društva Nigritella, leta 2015 pa še 
častni član Botaničnega društva Slovenije.
Celotno delo prof. dr. Vlada Ravnika je po-
memben prispevek k botanični znanosti 
in njeni popularizaciji na Slovenskem.
Pogrešali bomo srečanja z njim, saj je bil 
prijazen in je za vsakogar našel vzpodbu-
dne besede.