147. številka. Ljubljana, nedeljo 1. julija. X. leto, 1877, SLOV AROD Izhaja vuk dan, izviemii ponedeljke in ilnuve po praznicih, ter velja po poiti prejemati za avnro-o(?enke dežele za culo leto !». trni., za pol leta 8 ifld. u četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano »rez pošiljanja na dom &u celo leto 13 gld., ta ćetrt leta 3 cUl. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom te računa 10 kr. sa meneč, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje doiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospod« učitelje na ljudskih solati in ta dijake velja micana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr., če te oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvole frank-rati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši st 3 „gledaliska stolca". Opra /ni it v o, ns katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiti. Telegrami „Slovenskomu Narodu".' Peterburg 30. junija. Ruska vladna' ,,Agence Itusse" pravi, da so vsi glasovi neresnični, kateri pripovedujejo, da se je Rusija glede Uumunije in Srbije za kaj | zavezala o vojskinem sodelovanji teh dveh držav. Temveč, Kusija je Srbiji in liumu-niji svetovala, naj se samo braniti; če oni dve ne ubogati, imeli bosti s a ni i odgovornost. Peterburg 28. junija. Telegram glavno-koinandujočega južne armade javlja iz Drača 28. junija: Teška in mnogovrstna naloga prehoda črez Dunav je končana. Sviščov (ISistovo) in višave okolo so v naših rokah. Najprvo je general Dra-goiuirov s pogorsko artilerijo šel črez reko. Volhinski polk je bil glava vojske, ki je prehajala reko. Zdaj, 27. junija zvečer, sta uže na oni strani Dunava 8. oddelek in 4. strelska brigada. Zdaj hodi 35. divizija črez Dunav. Atene 28. junija. V Krfu so Grki 180 turških kišt, ki so imele streljivo za Preveso namenjeno v sebi, konfiscirali. Turški poslanik Photiades 13ey je brž protestiral in žugal, da ima turška nota ukaz, zaplenjeni vojni materijal se silo vzeti. Na to sta precej oklopljeni kor-veti Georgios in Olga odpluli, varovat nevtralnost Krta, garantirano od Britanije. Tukaj vlada neizmerno razburjenj e. Iz Kotora 28. junija. Potrjuje se, da je bil tudi Mehemet-Ali, ki je osamljen prijel Črnogorce v naliiji moračkej le od treh bataljonov Črnogorcev tepen in do Kolasina vržen. — Vsa turška vojska, kar je še stoji v Hercegovini, dobila je ukaz, v Albanijo priti, kamor se bode tudi živež iz Mostara in Metkovića prevozil. Dubrovnik 28. junija. Iz prav dobrega vira vam poročam, da je Črnagora od v torka sem vseh Turkov osvobojena in izpraznjena v jugu, severu in vzhodu. Cela dolina ob Zeti je mrtvaško polje, obsojano z mrtvimi in ranjenimi ljudmi in konji. Izguba Turkov v devetdnevnem boji znaša GOUO mrtvih, ranjenih je pa veliko. Črnogorcem je palo na tisoče pušk v roke, zaplenili so 300 konj. Več kot 1000 konj leži ustreljenih na bojišči. Izgube Črnogorcev so velike, vendar oni upajo pomoč dobiti iz Hercegovine, kjer zdaj nij nobene turške vojske. („Presse") Vojska. O zmagah Črnogorskih, ki so imele ta vspek, da so bili Turki izrinjeni, imajo angleške novine „Times" 27. junija ta le telegram iz Cetinja: „ Ponedeljek, vtorek in sredo je divjal vedni boj okolo Ostroge, katere pozicijo so bili Turki v nedeljo zavzeli, ker se jim Črnogorci nijso mnogo ustavljali. V sredo so bili Turki od Ostroga pregnani, in ker jim je bila zveza z Nikšieem prerezana, nijso mogli več po poti v dolino hoditi, ker so imeli Črnogorci visočine nad njimi zasedene. Ker je tudi kneževa artilerija z nasprotnih gora doli streljala, bili so Turki prisiljeni priboj evati si visofcinu, kamor pa nij bilo nič potov, kjer je gosto grmovje in malo drevje, kakor tudi raztrgano kamenje, dajalo je izvrstna skrivališča Crnogorcem, in se Turkom nij bilo lehko gibati. Turški kažipoti, prebivalci iz Nikšiča so ubegnili, ko je črnogorska vojska blizu bila. Dve do tri angleške milje so Turki prdobili s strašnimi žrtvami, ker so konji od žeje in utrujenosti na tla padali in so črnogorske krogle prav od blizu turške ljudi kosile. V sredo in četrtek so Črnogorci dostikrat za hrbtom in od strani Turke prijeli. Petek se nij nobeno gibanje storilo. Denes pak se je zopet začelo s tem izidom, da je Sulejman prišel pred Spuž k Saib-puši. Turki so bili poskusili reko nod Ostrugom prebresti, ali bili so odbiti, doli pa nij nikjer broda, tako da se divizija kneževa na desnem bregu nij mogla prijemati. Cel pot, ki ga je Sulniau paševa armada storila je le 3 ure dolg in vendar Vukotič pripoveduje, da se turške izgube ne dado preračuniti. Jame, kotanje in luknje ob potu so vsepolue mrtvih Turkov, kateri drugod po ena mesta kar zemljo zakrivajo. Zrak je okolo Ostroga vsled mase mrtvacev nezdrav postal. Brez vprašanja je, pravi angleški „Times-" dopisnik, da je ta taktična zmaga turška (zjedinjenje s Saibom) niijkrvavcJMtt nom-a kar BO jih Turki imeli v tej vojski. Prehod slavja uskih osvoboditelj nih vojakov črez Dunav še na drugem mestu, pri Zini niči, je velikansk dogodek. Turki ga nijso mogli ubraniti. Zdaj mora biti uže nad 100.000 Kusov na desnem bregu Dunava. Torej imamo zdaj za gotovo pričakovati večjih dejanj. 0«1 ogrom'NftiC llicje 20. jun. [lzv. dopis.] Nadejali se nijsmo nikako tako silnega in vsestranskega turškega napada, ker vsakdo bil je prepričan, da očigled velike ruske vojne ne bodo Turki mogli na tem malem bojišči toliko vojske trositi, pravim trositi, ker ji h vsak korak silno mnogo krvi velja. Nečem vam popisavati ali našteti posamezne bitke, ker vem, da pridem prekasno se svojim pismenim poročilom in ga vi imate uže od druge strani po brzojavu, hočem le v občnem skusiti, vam tukajšnje razmere pojasniti. Priborili so si Turki se strašnimi izgubami pot do Nikšiča, od G. julija sem so bile skozi bitke, ali njihova trideset tisoč obsegajoča druhal, bila je, ne ozirajoča se na svoje velikanske žrtve, premočna, da bi jo do zdaj popolnem vstavila sicer večina male črnogorske vojske, kateri si še Peko Pavlovie sč svojimi Hercegovci pričetkom nij mogel pridružiti, — umaknili so se tedaj do Ostroga (poldrug dan hoje od Cetinj). Ali denes čujemo, da tukaj čaka baš Turke, kateri imajo neki v svojih vrstah mnogo magjarskih prostovoljcev, morda drugi Vučji dol, ker so popolnem obkoljeni. Rožo Petrovič je imel zopet srečne bitke na južnem bojišči v Brdu. Ali paša seje moral s peščico svojih ostalih v Spuž vrniti. Tukaj so se črnogorske žene jako hrabro udeleževale boja ter kamenje na sovražnika valile. Turki so štirkrat v urujenih vrstah naskakovali to žensko kolono pa brezvspešno-Če pomislimo še, da so morali tudi na vzhod« njej strani pri Vasojevičih malih napad se braniti, kjer so celo jednega paša ubili, — da so mogli biti Črničani in Sestati i si zvesti napada od Barske vojske, katera je sicer iztnarširala, pa le za strah, ker se je uže drugi dan vrnila; in da so Turki vse te napade na isti dan pričenjali — mora se pritrditi, da so se Črnogorci tudi zdaj neverjetno hrabro držali. In ti junaki so po jednoletnem, najskromuejšem življenji oslabljeni in sestradani, mnogo jih je po bolezni komaj okrevajočih, slabo so z obleko preskrbljeni, katera marsikaterega golo truplo še do celega ne pokriva! — Koruza, katero so dobivali, mnogim uže ponianjkuje, — zadnji čas prejeli so za vojsko, za katero bode baje za naprej bolje skrbljeno, — pšenična moka, pa je bila žalibog stala v mokrih hramih, ter se je zelo pokvarila, bila je prav debelo zrnasta. Pričakujejo tudi mnogo slanine. Po moko prišlo je v avstrijske luke nekoliko tisuč žen, ali z mezgami, tri dni in tri noči prihajalo so v dolzih vrstah, — saj po naših potih še jeden teško se drugemu izogiba, — in ponesle živež svojim boju očim se domačinom,'—pa plakala je tudi marsikatera mati po svojem sinu ali ob jednem po svovjem možu, saj zadnje bitke so zahtevale mnogo žrtev, sicer ne na tisoče, kakor Turkov, pa vendar ua stotine in te se m a 1 e m u n a r o d i č u uže teške in britke. Tem bolj so bile vse te izgube iznenađene, ker zanašajoči se na svojega močnega zaveznika, tacega silovitega napada nijso pri v a k o-vali, in nijso račun ili, da Turki na Dunavu tako dolgo ne bodo v silno zadrego prišli. Upati je, da se bodo tudi zdaj na svojej moči malo potrti Črnogorci še jenkrat okrepili, in svoje drzno napredujoče strastne zaveznike po avojej starej strategije j šegi v ostroškej pasti dobro naklestili. — Da zgodovinska njihova hrabrost tudi po vseh teh neugodnih okoliščinah Se nij oslabela, hotem vam zopet jedno trtico povedati. Po bitki pri Maljatu pride Črnogorec z velikimi mukami v naše selo, toli, da s svojim oteklem kolenom ne more hoditi ter prosi naj se mu na vsak na ('■in nabrano vodo iz kolena izpusti, naj bode potem še tako velika rana, samo, da se more brzo vrniti, ter se uže zdaj boji, da nij bitke zamudil! Oprostite, da sem vam zadnjič prenagljeno novico o smrti vstaškega vodja Sočice pisal, izvirala je ta govorica baje iz kake male homatije — ta izvrsten vodja nadleguje še vedno s svojo četo Turke v Hercegovini. Govor slovenskega poslanca g. Vilhelma Pfeiferja zoper eksekutivno prodajanje posestev na Dolenjskem, (v državnem zboru 19, junija 1877.) (Konec.) Kmet po obubožanem in po vednih nevihtah in elementarnih nesrečah zadetem Dolenjskem in Notranjskem, gospoda moja, in celo boljši kmet, ki je bil ponosen na svojo boljšo živino, moral je zdavnaj uže svojo živino prodati in za dolg na davke oddati. Dolenjsko je prebilo uže vse omenjene stopinje, od katerih naprej Be je začela revščina in beraštvo. Vendar, kakor da bi se osoda nasproti nezasluženoj nesreči zarotovala, ne nahajajo davkoplačevalci od strani davkovskih uradnikov ne le nobene prijaznosti, temuč le nova bremena, da se pritisk le tem britkejše čuti. Jaz hočem iz mnozih dogodkov v tej stvari le to-le povedati. Zavoljo odpisovanja davkov ob priliki Škode po mrazu od leta 1870. mi je bilo od strani poškodovancev povedano, da so se te Škode do srede septembra 187G. uradno pre-iskavule in izdelki predlagali, da se pa do te ure, torej po mnenji celega leta dotičnim ljudem nij nič davka odpisalo. Da, ravno narobe, tisti ki so bili poškodovani in so polni davek za leto 1870. plačali, terjajo se zdaj da naj plačajo davek za prvo in drugo četrtletje 1877, dasiravno bi se ta del imel pokriti z odpustom davka prej šnjega leta. Tem torej naraščajo novi nepotrebni stroški kljubu temu, da se davek na prej jemlje. Dalje se mi je pri povedalo, da se pri c. kr. davkariji novomeške) z raznimi izgovori ali naslovi zastarele pristojbine izterjavajo; da se iz let 18GO štempeljske pristojbine, ki baje izvirajo iz neštempljanih uradnih pisem, od obeh strank (tožitelja in toženca) izterja vajo čeravno se ne more sprevideti, kako je to, da stranke, ki so morale uže k sodnijskim protokolu, k pogodbam itd. potrebne štemplje prinesti, zdaj morajo zastopati po 15 letih nemarno in nepošteno ravnanje državnih uradnikov. Prenosne pristojbine se brez obzira na Čas, ki je pretekel cd zadnjega menjevanja kacega posestva, odmerjajo zmirom z največ jim percentom in kmet — ki postave ne po zna — ne rekurira, da bi previsoko pristoj bino znižal. Tako neopravičena pristojbina prav no moč zadobi in se more izterjati. Nedostojno pa j e za državne uradnike, da bi poskušali večjo pristojbino doseči; finančne oblasti naj bi pristojbino naprej v onej meri odmerjale, ki gre po postavi, in bi ne smele špekulirati na to, da so davkoplačevalci nevedni in postave ne poznajo. Jaz u.m samo še omenil, da se davek ob tacem časi izterjuje, ki je v gospodarskem oziru najbolj neugoden, kajti prvi pogoj o pa-nietnej izterjatvi davkov mora biti pač ta, da se terja tačas, kadar je plačilo mogoče, na primer pri štantnih hišah tačas, kadar se štant pobira, pri vinogradskih posestnikih v jeseni, a ne, kakor zdaj, po leti, ko nij nič dohodka, ko veČina trpi na vsem pomanjkanji in ima komaj soli kupiti za kaj. S tem gospoda moja, bil bi jaz vam ob kratkem in jasno zaznamoval, kako žalostne nasledke ima pritiskanje davkov na Kranjskem; jaz vas prosim, gospoda moja, da ne boste mislili, da sem več povedal, kakor je res, če sem rekel, da je utrujenje vseh gospodarskih močij na Kranjskem deželna nesreča in če se jaz trudim, da bi te ne srečo odpravljal. Tudi Njegovo veličanstvo cesar je naj milostljivejše izpoznal, podeliti letos zaporedom podpore unesrećenim gruntnim posestnikom na Notranjskem in Dolenjskem po 3000 in 1O0O gld. Zato izvolite, gospoda, v teh razmerah moj klic po hitrem in brzem odpomaganji vzeti kot jasen in razumljiv in naj moja beseda ne razdoni v teh prostorih nezaslišana. Kot resultat ali konec mojega govorjenja bi se priporočalo za pripomoček odvrnenja omenjenih slabih stvarij to-le: Prvič naj bi se kontingent gruntnega davka za Kranjsko z ozimni na dolgo pre-cenjenje, ali premera gruntnega davka pod zdnnji percent od 2G2/.i do določnega urejenja gruntnega davka primerno znižal; dalje naj bi se vlada pozvala: 1. Po potu naredbe davkarijam ukazati, naj davke iztrjujejo kolikor je m og oč e s prizana Sanj e m davkodolžnikom in tačas, kadar davkoplačevalec nema ne pridobitve po žetvi ali branji ali kadar nema nobenega fonda. 2. Naj se zato, da se zabrani popolno propadanje in poguba gospodarstva na Kranjskem in da se zopet oživi davkovska moč, predloži postava, po katerej bi se brez obresti dajalo občinam posojilo, za gospodarje za nakup potrebne živine. S tem sem pokazal, po katerej poti je treba hitre pomoči dati, zatoroj nasvetujem: Visoka zbornica naj sklene moj nasvet izročiti davkovskemu odboru v predposveto-vanje." Neverjetno pa vendar resnično. „Le noter, le noter, gospoda moja, tukaj boste videli podobe, kakorfinih še nijste nikdar videli in jih tudi nikdar več ne boste zato, ker ne zna razen mene nobedeu več kaj ta-cega narediti. Le noter, le noter !tt Tako se čuje dostikrat pred kakim šotorom na glavnem trgu. Ljudem se sicer neverjetno zdi, kar jim pridigli)e ta prebrisanec v barbarskem jeziku ali gledat gredo čudovitosti, vsaj stane samo deset krajcarjev in vsaj je denes zadnjikrat Marsikdo ne more razumeti, da je na sveti tudi v resnici kaj tacega, kakor se na podobi vidi, ali treba je verjeti, saj je zunaj napis: »neverjetno pa resnično". Zraven tega pa še drugi napis, katerega tudi šotorov lastnik dostikrat ponavlja, namreč: „denes se vidi zadnjikrat!" Vsled tega napisa sodi večina, da jutri uže (dedu ne bode več po tem šotoru, pa se moti, ker zadnji dan trpi Se cel teden. Nam se zdi nemogoče, da bi bU vsak dan v tednu zadnji dan ali vendar je lako. Kdor ne verjame, naj gre gledat in prepričal se bode. Dandenes je vse mogoče, samo nekoliko hitrosti je treba, pravi Kratki-Bašik. Povedati ti hočem, dragi prijatelj, tudi jaz katero na videz neverjetno, pa verjemi mi, da je čisto resnična, ker navedel ti bodem v potrjenje veljavne priče, katerim moraš pa bolj verovati, nego lastnim očem. Kaj ne, ti misliš, da so te-le vrstice slovenski napisane? Pa se motiš. Poslušaj razlog. Ko sera se jaz začel učiti slovanskih jezikov, mi j rekel nek učen slovensk rodoljub, da bodem pri tem učenji še slovenščino pozabil. Pa jaa sem se jih zaradi svoje trmoglavosti le učil in se jih še učim. Tedaj sem uže gotovo slovem* ščino pozabil. Sicor bi jaz ne verjel, da slovanski jeziki tako čudno vplivajo na naš uže tako ubogi jezik ali ker mi je slovensk rodoljub rekel, rad verjamem. Komu bi mogel verjeti v narodnih rečeh, če ne učenemu rodoljubu? Prepričaj se tedaj tudi ti, da jaa ne pišem v slovenščini, če se prav tebi moja pisava zdi čisto znnna, ampak v katerem drugem jeziku, na pr. v rumunščini, vsaj je sedaj vse mogoče. Pa nikar ne misli, da sem samo jnz tako nesrečen. Zgodovina ve namreč povedati, da je bil uže pred mano jeden, kateremu so vso slovenščino iz glave izbili ne sicer slovanski jeziki pač pa visoke šole. Nečem ti natančneje pripovedovati te povesti, ker vem, da ti je znana, ker jo je oblekel v pesniško podobo sloveč „slovensk" pesnik. Vendar jo pa zato omenim, da boš vedel, zakaj je sedaj razen mene še toliko druzih nesrečnežev na Kranjskem, ki več ne znajo Bvojega materinega jezika. Slovenski jezik se tedaj hitro lehko pozabi in ta lastnost ga loči od vseh druzih. Zglede imaš na osobah, ki slove zarad svojega dostojanstva in bogatstva po celej Kranjskoj in morebiti še zunaj nje. No spod-tikaj se torej nad menoj, ubogo ničlo, ker sem slovenski jezik pozabil. Slovenščina ima pa tudi neko posebno dobro lastnost, in ta je, da se je Človek kar v hipu privadi, če naleti na pravo sredstvo. V tem se pa zopet bistveno loči od vseh druzih jezikov na sveti. Druzih jezikov se pa mora človek po več mesecev in še celo po več let učiti, če se jih hoče dobro priučiti. Samo za magjarski jezik vem, da se ga lehko poprej dobro privadi s pomočjo leja ali „trihtnrja", ki velja 40 soldov, pa prej tudi ne, neiro v osmih dneh. Za slovenščino je pa osem dnij veliko, veliko preveč. V poprej navedenoj povesti zvemo, da so se omenjenemu dijaka, ko je nekdaj seno grabil, kar naenkrat usta odprla. Pove nam tudi znani pesnik recept za tako hipno priučenje slovenskega jezika. Neverjetno pa resnično. Vsako zdravilo pji ne pomaga vsacemu zato, ker nema vsak jednacega temperamenta. Tako bi se morebiti tudi ne mogel vsak slovenščine privaditi no omenjenem receptu, zatorej imenujem drugo zdravilo, katero pa ima nezmotljiv učinek, ker z rabo tega druzega zdravila se ne privadi samo, ampak tudi priljubi slovenski jezik. To zdravilo je po več-letnej skušnji zadosti potrjeno, patent ima pa samo za Kranisko. Dragi prijatelj! Ti dvomi?, da bi imelo kakšno zdravila taka mož, pa pomisli to, kar sem ti uže večkrat povedal, da sedaj nij nič nemogoče. Še nij dolgo, kar je nek v t . . . šotoru izhajajoč list imenoval slovenščino „na-tionalidiom* pa poglej kako jo sedaj spoštuje ta list. Pristaši tega lista, ki poprej nijso čisto nič slovenskega znali, govore sedaj tako prijazno z našim nemščine nezmožnim ljudstvom. Hudobni svet sicer pravi na to, kar se v tem šotoru za slovensko prodaja, nij v resnici slovensko. Ti pa raje verjemi listu, če Be ti tudi neverjetno zdi, zakaj ta list se še nij nikdar zlagal. Ti si tudi gotovo poprej mislil, da spoštujejo Preširna samo tako imenovani „Slovenci." Jaz ti pa rečem, da so zanj najbolj navdušeni nem ško turški list „Tagblatt" in njegovi tolmač ker to trdi uskok; transfugo Dežman. Kaj je pa uzrok, da sedaj slovenščina ali (kakor nekateri pravijo) kranjščina tako visoko ceni ? Nič druzega nego volitve. Ko bi imeli na Kranjskem z mirom volitve, bi gotovo ne bilo nobenega ne m skuta rja, marveč vsi bi bili pošteni „kranjski" Slovenci. Tedaj so volitve tisto zdravilo. Neverjetno pa vendar resnično! To zdravilo ima pa tudi jedno neverjetno pa vendar resnično napako namreč, da samo tačas vpliva kadar se rabi. Zatoraj bomo kmalu po volitvah čuli, da so sedanji sta-rokranjski kandidatje pozabili vso sloven SČinoin da jim je slovensko ljudstvo, katero sedaj tako visoko cenijo, postal hipoma „bauerngesindel.u Ali verjameš sedaj, da je na sveti vse mogoče! Politični razgled. I«tr»n|e dežel*. V Ljubljani 30. junija. Z MMunajn se poroča, da so imeli zastopniki parlamentnih klubov z zastopniki mi nisterstva posvet, v katerem so željo izrekli, iz „večnega kandidata" vendarle j enkrat deželni poslanec. Vozari se v Lož in potuje sem ter tja, lovi glasove, od truda potnega obraza briše si kaplje, pripoveduje in roti se, kako hvaležno bode potem delal na korist svojih volilcev. Vemo pa za gotovo, da ves njegov trud bode ostal, kakor doslej brez vspeha. kajti dobro ga poznajo povsod, poznajo ga v Ložu, kjer je ujel komaj 2 glasa, kaki duh prebiva v njegovem zaspanem telesu. Nič mu ne bode pomagalo, ako ga še bolj podpirajo „neki" možje, in če se jih še bolj oklene in prosi pomoči. Narodno zavedni možje iz Postojne, Vrhnike in Loža udeležili se bodo v polnem številu volitve, pokazali bodo tisti dan, da dr. Dev nij mož iz našega naroda in upanje in nnda splavala mu bodeta po vodi. Čudno bi pa res bilo videti tega Človeka v zboru, ker se navadno njegov duh tako rad ziblje le v naročji morfeja, in gotovo nij misliti, da je on za trohico zmožen zastopati koristi svojih volilcev. Vsi drugi modrijani pa, kateri za ta jivši svoj narod, delujejo za tega tujerodca, naj pa vedo, da naš narod ne pozabi nikoli onih ljudi j, kateri ga hočejo slepiti in da gotovo pride dan plačila, dan povračila. las Xot rim.i«ilt«»s;ia 28. junija [Izv. dop.] Kaj vam hočem denes najprvo pisati — ali v splošnej revščini, katera nas uže toliko časa tare, ali hočem vzeti drugi predmet? Nij je treba mi spisovati še na dalje te tlačeče mOre našega ubozega ljudstva, ker dovolj je znana — malo, da ne po vsem svetu. Volitve so pred durmi; v naše veselje se skoraj iz vseh slovenskih pokrajin sliši, da so pri prvotnih volitvah domorodci zmagali, kur nas z najboljšim upanjem navdaja, da bode pri volitvah deželnih poslancev isto tako. Kolikor je meni znano, nij tistih oslarskih pozivov pod naslovom: „ Kmetje!" k nam na Notranjsko nič, ali pa celo malo priromalo. Menda so tisti vaši izdajalci-paše toliko pametni, da so se zavedeli, da mi Notranjci smo se uže ruskih „knutarjev in šnopsarjev*, a turških natikalcev na kolec nikoli. H koncu še kličem vsem, katerim še za milo majko Slavo srce bije, delajte neutrudno, neustrašljivo — zlasti zdaj ob volitvah, da razbijemo turko-ljubne nemčurske nakane, kakor so slavni naši pradedje razbili krutega Turčina. Rusofil. da naj se državni zbor še ta teden konča, posvetvanje o nagodbi z Ogersko pa do jeseni j toliko gospodariti naučili, da bi boljše ne ve odloži. Knez Auerspeg je bil hud na tako ' deij tistesra umazanega popirja, porabiti, nego odlašanje, dejal je, da on ne sprejema nobene ! dft b, tistQ eastuo glužbo opravljal tam _ kjer odgovornosti za to kar iz tacega sistema more | ____,___s____ J izvirati. Pri tacem sistemu je dobra uprava nemogoča ■— dejal je Auersperg. Lasaer je potem malo tolažil. Duhovi mej poslanci po so vendar baje razburjeni. &Magiji*ri so vsi jednaki. Kakor liberalci, tako so tudi klerike i za Turka in zoper krščanskega nam brata Rusa. V zadnjoj debati je govoril klerikalni grof Albert A p p o n y i ravno tako toplo za celokupnost in nedotakljivost Turčije, kakor kakov kričač od levice. Vn**i n 9 n 99 n 6 • 90 n 09 40 ■ tit * 35 Potrtega Brca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da so prej ubijena mati, oziroma sestra iu tašča, gospa Matilda Valenta, roj. pL Pilpahova, vdova <•. k. gub. ekspod. vodjo, denes po noči ob 3. uri, previđeni si; sv. zakramenti za umirajočo, po dolgi bolezni, v 89. letu svoje starosti, mimo v bogu zaspali. Pogreli bode v ponedeljek 2. julija ob 3, uri po poludne iz hiše na Bregu Štev. 191 stara, 10 nova. Sv. maso ae bodo brale v množiti cerkvah. Nepozabljivo ranjco srčno priporočamo v blagi spomin in moutev sorodnikom in pnja-tojem. V Ljubljani, 30. junija 1877. (172) Žalujoča rodbina. >Ili»«l ••!«>>, niM.lnik v javnej služIli, i letata dohodkov okoli 15t,0 goid., rad bi s>i spoznal na ta dan dene* čiito navaden način I mlado Nlovenku zavolj žemitbe. On je v najini j cv.U-e li letih, vne postavf u lepega obraza, mirnega značaja in dobrega UM Ker no ž vi uže daj časa v svoji slovenski domovini, ntma priložnosti, spoznan M s katero rojakinjo, pa zato misli po tem potu priti do ci ja. On zahteva od dotične Slovenka, da nij stara preko 23 let, da je dobrosrčna in bolj mirnega, ter tihoga značaja, pametna in varčna, prijetnega obraza in lepe rasti, da ima primerno premoženje ali imetje. (On uua namreč razen svoje plače so privatnega premoženja par tisoč goldinarjev.) Za to, da ostane stvar tajna in skrita, je porok njegov značaj in mož-bes eda. Ponudbe naj so izvolij . poslati pod šifro: ,,K. K. K. puste restanto Fluine." (169—1} I i i i i I ■K. Zadnji mesec! $ Velika razprodaja jt vsled oddaje prodajalnega prostora )t * L. WALLB»Z0 * y{_v l>jnl)l|ai»i. (171- l) jm ^ Zadnji mesec! ^ I 8 gld. obleka iz ruskega platna, 11 „ platnena obleka, 13 „ Llister-obleka, Rnjavi in črni Liister-Sackos od 4 gld. do 9 gld., Posebnosti v otročjih oblekah od 2 gold. 50 kr. do 10 gld. pri M. Neumann-u, v Ljubljani, v Lukinauovcj hiši. Zunanja naročila se proti poštnemu povzetju redno izv i šujejo iu se ono brez ugovora zamenja, kar bi im dopada.o. (170—li ♦ ♦ : najboljše kvalitete prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah tržna hiša o«*—aj Š k o f j a Loka (železniška postaja). (ir>s—6) Mei in CMrarj. dr. L. Jenko, f c. k. iizikus, zdravnik za oči i. t. d., X ordinira na mestnem trgu št. 21 (v Potričičevi % hiši), od i), do 11'/, ure dopoludno. J nujen. 29. junija: fevropa * Weis, Perl iz Dunaja. Pri Slonu: Krobath iz Dunaja. — Moftbi iz Trsta. — Zupančič iz Dunaja. — Kraus iz Trebiža. — VVolf iz Dunaja. fri !*tu«l«i: Klemen iz Gradca. — Zorotič iz Peste. — Kberth Iz Dunaja. — Kune iz Trsta. — liauser iz Celja. — Seidler iz Dunaja. — Bahn iz Angleškega. — llerz iz Dunaja. — Eg«-r iz Kočevja. — pl. Pribila iz Dunaja. — Ginter iz Gradca. — Privorič iz Zagreba. Pri Zamorci: Turk iz Amerike. — Janovskv, Buza iz Dunaja, Na gospodstvu Kraj pri Brežicah je na prodaj 1100 veto Mil Mm mi po znižanej ceni, skupno, kakor tudi v partijah od 20 veder naprej. — P. n. kupci, kateri bi želeli vino na mestu pokusiti, naj izvolijo poprej pismeno naznaniti oskrbništvu omenjenega gospodstva, prihod v Brežicah, dan in vla«, da so jih more na železnici s priliko počakati. (lGf)_3) H isa na prodaj. X X ¥< Za vsako kupčijo pripravna. ^ XXikX>OKXXXX>K>KXXXXX>OK>IO»OIOKX — O © C5 Hiša se prodaje na Mtšnem t- Mtlvttu .it. .i« s srenjskimi pravicami VTed in S malim vrtcem (vZaki), 10 minut od 1'etranovo gostilne oddaljenim. — Hiša stoji 10—13 m žnjev oa jezera blizu Ješci.akovo hiš In Petrnnnvo gostilno ter se tudi lehko ■/. malimi stroški v jako okusno preuaredi. Več o tej prodaji so izv«'' pismeno ali ust meno pri posestniku (147—4) -A^lltolL ]VI»ll—s seknjev od jezera, in tudi prav blizu Jeienakove hiae in tetiauove gostilne. Za mali denar so lehko popravi v najlepšo stanovanje. — Več o tej prodaji se i/.\ e pismeno aii ustmeno pri posestniku Za vsako kupčijo pripravna. Izdatelj iu urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne." 25 2 ^477