JUTRA!
Telefon: Urtdn.440 Uprava 455
Razpust Slov, ljudske stranke
NAREDBA NOTRANJEGA MINISTR A ŽE IZDANA. — OBA SLOVENSKA VELIKA ŽUPANA V BEOGRADU. — RAZPUST BO IZVRŠEN V
SREDO ALI ČETRTEK.
Interkonfasijonalni zakon
BEOGRAD, 2i. januarja. V vrsti zakonov, ki jih pripravlja sedanja vlada v svrho čim prejšnjega izenačenja razmer v državi, vzbuja največo pozornost ta-kozvani interkonfesijonaini zakon, ki bo uredil verske odnošaje v naši državi. Radi velikega števila v državi priznanih ver, je namreč nujno potrebno, da se čimprej zakonitim potom urede medsebojni odnošaji. Ta zakon je bil sicer že več let na dnevnem redu, vendar pa stvar še vedno ni rešena. Pojavile so se namreč vedno velike ovire, posebno, ker med Jugoslavijo in Vatikanom še ni sklenjen konkordat.
Sedanji minister za vere, dr. Tagomir Alampovič pa se je sedaj odločil, da izda zakon neglede na to, da še nimamo konkordata z Vatikanom. Posebna komisija v ministrstvu ver je že izdelala zakonski načrt, ki bo. kakor zatrjujejo v vladnih krogih, že v najkrajšem času predložen nvnistrskenm svetu in nato _________
ljcn v »Službenih Novinah«.
Kakor vedno dosedaj, pa je sedaj tudi ta zakon naletel na hud odpor katoli-šk'h cerkvenih krogov. Papeški nuncij, msgr. Pelegrinetti, je že parkrat inter-ven:ral pri ministru ver in tudi v zunanjem ministrstvu, da naj bi se interkonfesijonalni zakon odgodil, dokler ne bo rešeno vprašanje konkordata z Vatikanom.
Z istim namenom so prispeli danes v Beograd tudi katoliški jugoslovanski škofje z zagrebSkim nadškofom dr. Bauerjem na čelu. Včeraj so imeli konferenco v Zagrebu, na kateri so razpravljali o tetn vprašanju kakor tudi o razpustu Slovenske ljudske in Hrvatske
BEOGRAD, 21. januarja. Iz dobro informiranega vira je zvedel Vaš poročevalec, da je že izdana naredba notranjega ministra g!ede razpusta Slovenske ljudske stranke v Slovarji. V zvezi s tem sta bila pozvana ljubljanski veliki župan dr. Vodopivec in mariborski veliki župan dr. Schau-bacli v Beograd. Dr. Vodopivec je prispel že v soboto in je bil takoj sprejet od notranjega ministra generala Živkoviča, ki mu je dal vsa potrebna
navodila glede nadaljnega postopanja. V tukajšnjih krogih spravljajo s tem tudi v zvezo potovanje prometnega ministra dr. Korošca v Ljubljano. Dr. Korošec se je mudil dva dni v Ljubljani in se je pri tej priliki vršila tudi seja vodstva SLS. Zagotavlja se, da bo sledil formalni razpust Slovenske ljudske stranke takoj po povratku obeh velikih županov iz Beograda, kar se bo zgodilo v sredo ali četrtek.
sedništva. Predsednik vlade je danes v notranjem ministrstvu sprejel svoje referente. Obiskal ga je tudi minister za socialno politiko dr. Drinkovič, ki se je danes vrnil iz Zagreba.
Us© hrvatske stranke
raraniiin©
PROSTORI ZAPEČATENI, 1MOVINA DOBI OBLASTNEGA UPRAVITELJA. - NA HRVATSKEM OBSTOJA SEDAJ SAMO ŠE SAMOSTOJNA DEMOKRATSKA STRANKA.
vankc.
Kok.;aM škofje u Beogradu
ZAGREB, 21. januarja. Zagrebški nadškof dr. Bauer, ljubljanski škof dr. Jeglič in splitski škof dr. Bonefačič so se odpeljali včeraj v Beograd, kjer nameravajo pri ministru prosvete in nekaterih drugih ministrih intervenirati radi več še nerešenih cerkvenih vprašanj. Z Istim vlakom se je vrnil iz Ljubljane v Beograd tudi prometni minister dr. Korošec. Potovanju navedenih treh škofov v Beograd se pripisuje z ozirom na konkordatna pogajanja in pravkar doseženim sporazumom med Vatikanom in Italijo, vehk pomen.
Novi zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi določa, kakor znano, tudi razpust vseh plemenskih in verskih strank v državi. Splošno se je pričakovalo, da bo vlada že prve dni odredila razpust teh strank, kar pa se ni zgodilo in je celo že iz-gledalo, da bo vlada opustila svoj prvotni sklep.
Včerajšnji dogodki pa dokazujejo, da je vlada generala Živkoviča trdno odločena, da likvidira vse plemenske in verske stranke v državi. Razpustu Srbske in Jugoslovanske muslimanske stranke je sledil namreč včeraj iazpust vseh plemenskih in verskih strank na Hrvatskem. Opoldne so izročili policijski organi zastopnikom Hrvatske seljačke stranke (Radičeve), Hrvatske federalističke stranke, hrvatske stranke prava in Hrvatske pučke stranke (klerikalne) dekrete, s katerimi se one v smislu zakona razpuščajo. Prostore Radičeve stranke in Hrvatske stranke prava so takoj zapečatili, lokale federalistične in klerikalne stranke pa so pustili odprte, ker so pravzaprav last časopisov »Hrva-
Bospoflarska alilanca male antante
BEOGRAD, 21. januarja. Zunanji minister dr. Marinkovič je poslal pred svojim odhodom v Davos češkoslovaški in rumunski vladi noto, v kateri jih vabi k izvajanju gospodarskega programa Male antante. To vprašanje je bilo načelno rešeno, kakor znano že na zadnjem sestanku zunanjih ministrov držav Male antante v Bu-kareštu.
ta« ozir. >>Narodne Politike«, katerih nadaljtio izhajanje ni prepovedano. Na vratih zapečatenih prostorov je policija obesila pločo z napisom: »Pozor, policijsko zapečateno!« V vseh prostorih je bil izvršen poprej še komisijonalni popisi imovine strank ter so bili vrednostni papirji in gotovina deponirani pri sodišču v Zagrebu. Kar se tiče drugih premičnin in nepremičnin pa imajo stranke nalog, da imenujejo svoje predstavnike, ki bodo po odobrenju policijskega ravna teljstva prevzeli to imovino v varstvo po zakoniti odgovornosti.
Na ta način so torej sedaj razpuščene vse hrvatske politične stranke. Na Hrvatskem obstoja torej sedaj le še samostojna demokratska stranka, ki ni razpuščena, ker nima v svojem naslovu niti plemenskega niti verskega obiležja.
Splošno se pričakuje, da bo sledil sedaj v kratkem tudi razpust Slovenske ljudske stranke, ki ima svoj sedež v Ljubljani, ker je ne samo plemenska temveč obenem tudi verska stranka.
Noui kmetijski zakoni
BEOGRAD, 20. januarja. Kmetijski minister dr. Frangeš proučuje vse zakonske načrte svojega prednika An-driča. Med drugim proučuje načrt zakona o živinoreji, o ravnateljstvih za kmetijski kredit, o zadružništvu In drugo. Ko bo načrt proučil, bo sestavil komisijo strokovnjakov, ki bo dala zakonom končnoveljavno besedilo.
Bolezen maršala Fochc
PARIZ, 21. januarja. Zdravstveno stanje maršala Focha, ki je zadnje dni nevarno zbolel, je krenilo včeraj na bolje in se kažejo celo že vidni znaki pobolj-šanja. Zdravniki so polni nade, da ga ohranijo pri življenju. Bolnik je tudi že izrazit željo, da bi konferiral z raznimi člani generalnega štaba, zdravniki tega za enkrat še ne dovolijo.
Vatikanska cerkvena država
MED	IN	PAPEŽEM	JE ŽE DOSEŽEN SPORAZUM ZA OBNOVITEV
SUVERENE CERKVENE DRŽAVE.
U.ljemoua 70 letnica
PARIZ, 21. januarja. Listi poročajo, da je priredil bivši nemški cesar Viljem, ki živi sedaj v Doornu na Holandskem, povodom svoje 7Cletnice velike Svečanosti, ki so trajale celili osem dni. ^UivijpsU so sc udeležili odposlanci številnih nemških nacJjo-nalnih društev z maršalom Maekeu-scno.m na čelu. Med gradom, v katerem prebiva Viljem, ter kolodvorsko postaji vozi GO avtomobilov, ki neprestano prevažajo goste.
RIM, 21. januarja. Med italijansko vlado in Vatikanom je bil po daljših po-Igajanjih dosežen popoln sporazum glede obnovitve papeške države in je bil tozadevni protokol že podpisan v palači Chiggi- lisica priznava po tej pogodbi papeža kot suverenega vladarja docela neodvisne cerkvene države, ki bo obsegala kompleks, sestoječ h cerkve sv.
tikan obvezal, da bo pri sprejemanju nameščencev dajal italijanskim državljanom prednost pred vsemi drugimi.
Prečsečstuo ulače bo u notranjem ministrstuu
BEOGRAD, 20. jan. Predsedništvo
vlade sc je iz dosedanjih prostorov pre-Pctra, vaflkamske palače In nekaj kva- selilo v notranje ministrstvo, kamor se dratnili milj ckoiJšliesTa sveta do pred- !je preselilo tudi nekaj uradnikov iz predmestne postijo Sv. Peter. Vatikanski jsedništva. V predsedniških prostorih o-cerkveni drf.avl pripadejo med drugim!stane minister brez portfelja Nikola U-iadl palače Dorla Pam$uji, Gabrieli, Pi- ' zunovič. Seje ministrskega sveta se bo-Ua' Sncketii In del Ja^cula. Ssdanja .do vršile na Topčideru v »Domu kralje-'poses va, ?vl leže izven nove dr. Ive garde«.	„ ,
jžave, ?a bodo prešla v last italijanske i Predsednik vlade in notranji minister 'države, kTIso i^n’e plažaln pspež« od- je bil vse dopoldne v notranjem mnu v zts-?ku c ti© nulllsrdc Hr. Va* svrstvu.. Od jutri dalje bo predsednik s;..	r	‘o	držav!*,ant vlade delal samo v kabinetu notranjega
, nove ččrLvfra'0 države, pač pa se je Va-
mhiistrstva, kjer bo tudi kabinet pred-
Požar u krmeljskem rudniku
KRMELJ, 21. jan. V nedeljo dopoldne je nastal vsled parne kurjave v provizorični sušilnici za premog ogenj, kije prešel na leseni del separacije, katera je sicer postavljena na železni konstrukciji, in je spodnji del deloma poškodoval, radi česar bo morala separacija nekaj tednov počivati. Premogovnik bo. v stanu dobavljati samo nesortirani premog. Materialna škoda ni velika. Pač pa bo oško dovan del delavstva na zaslužku. Ogenj je bil že dopoldne ob pol 12 pogašen.
Drzen roparski napač
VARŠAVA, 21. januarja. V eni naj-živahnejših ulic so v soboto zvečer trije roparji napadli blagajnika neke menjalnice, ko je ob zaključku dnevne blagajne spravil denar v svojo torbo. Trije moški so z revolverji prisilili blagajnika, da jim jc izročil torbo z vsebino 12.000 zlotov, nakar s<j po begnili. Blagajnik in drugi uslužbenci so zasledovali roparje, ki so bežeč težko ranili pasanta, ki jih jo hotel ustaviti. Neki stražnik je ustrelil ene* ga od roparjev, ostala dva pa sta pobegnila. Okoli ustreljenega roparja se je zbrala velika množica ljudi, ifted katero sta se pomešala tudi pobegla dva roparja in hotela mrtvecu odvzeti oropani denar. Posrečilo se je pasan-tom in policiji, da je prijela tudi ostala dva roparja.
SPLIT, 21. januarja. Tu je bilo včeraj pravo pomladansko vreme. Soln-ce je sijalo ves dan in pripekalo tako močno, da so hodili ljudje gologlavi in tudi brez zimskih sukenj.
PostftTna plačana"» gotovini;
MarUfOtsitl
Leto HI. (X.), štev. 17
Maribor, pondelfek 21. januarja 1929
Izhaja razu n nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri R*ču« prt pottoam tek. snu v Ljubljani It 11.409 V*!/« m*s*6no. prejomen v uprori tli po poU 10 Dh,	m	«t*m	p* 10 Obl
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova o««ta itl3
OgfMt pe tarifi*
Ogi«» sprajiMM tittN •gtaMi eddatek Ji*>" v	Frri——» rftaa H,*
Stran 2.
V,a»ibnr,M V 5: C t KMH Juha	V	Marib.oru,	dne	21.	!	h‘29. • _
tz.. :j.,.~'*~"—r-.-r".-^.-.-	•,:	x:~i/ :s_:;.isr..c "TvriSvr-T^r-^^asTaKri':.! .rr7g*3.v?aaissa2nBW®BK4sc«..i*-j.-3 —i«_^X3l
Še o mrhovinskem škandalu
v Mariboru
NOVA ZANIMIVA RAZKRITJA. — MRHOVINA PRIHAJA IZ PREDMESTIJ, MESTO MARIBOR PA NIMA MOŽNOSTI KONTROLE.
Naše poročilo o scnzacijonalni sodni razpravi, kjer se je ugotovilo, da brezvestni mesarji dobavljajo kupujočemu občinstvu mrhovino za prehrano, je vzbudilo v vsem mestu veliko zanimanje m pa seveda tudi ogorčenje, predvsem pri naših gospodinjah. Čujejo se izrazi polni ogorčenja, da je kaj takega sploh mogoče. Razburjene gospodinje so na trgu agitirale celo za javno demonstracijo proti takemu brezvestnemu izkoriščanju konzumentov.
S tem, da smo objavili to poročilo, pa seveda še ni odstranjena nevarnost za meščanstvo, da bo še tudi vnaprej izpostavljeno nevarnosti, da kupuje mrhovino, oziroma jo dobi servirano v klobasah.
Sodni spisi iz zadnjih let kažejo, da se predvsem v mariborski okolici vršijo takšni zločini in to vsled nezadostne ko n trole. Neki mesar v mariborski okolici
Je deva! v klobase kravje sramni-ne, kar je istotako ugotovljeno iz sodnih spisov. Neki tre ,ji mesar jo glasom sodnih spisov sekal poginule krave iz Lajteršberga.
Vir vsega zla v mariborskih predmestjih.
Ti slučaji kažejo, da je vir vsega zla v predmestjih mesta Maribor, ki so od uprave mesta popolnoma neodvisna, ki pa tvorijo z našim mestom gospodarsko in prometno enoto. Ker so ta predmestja, kakor:	Krčevina, Lajteršberg,
Studenci, Tezno, Pobrežje itd. upravno samostojne cdlnlce, Je mesto Maribor Izpostavljeno raznim neprijetnostim, ker nima mesto možnosti kontrole. In ravno dovoz mrhovine je Id vsled tega mo-goč, ker mesto Maribor nima zato potrebne konpetence. Saj je značilno, da je na vsaki dovozni cesti v Maribor kak prekajevalec, na največji dovozni cesti seveda največ. Vsi ti imajo eden in isti skupni interes, — izogniti se kontroli mesta.
Potreba učinkovite kontrole.
Interes mestne uprave in še bolj zdravje meščanov zahteva, da so vsi dobavitelji mesnih izdelkov v mariborski okolici postavijo pod učinkovito kontro-
Mariborski in dnemi dr Mi
io v smislu zakona, pod kakršno do sedaj niso bili in ki je krvavo potrebna, kakor je to pokazala zadnja sodna razprava.
Danes je tudi mariborskim meščanom jasno, zakaj so v občini Krčevina lansko leto gotovi faktorji organizirali pro-tipropagando proti priključitvi občine Krčevina k mestu Maribor. Ta propaganda je šla predvsem iz mesarskih krogov, ki so se seveda zbali kontrole mestne občine in ki so žalibog dobili podporo tudi v političnih krogih.
Vprašanje priključitve okoliških občin.
S tem stopi zopet v ospredje že velikokrat načeto važno vprašanje priključitve okoliških občin k mestu Maribor. In če za sedanjost ta priključitev okoliških občin vsled raznih zadržkov in zaprek ni mogoča, pa se mora zgoditi vsaj to, da ' 'ejo okoliške občine pod sanitarno kc. do mestne uprave, ki bo — upajmo — znala dovolj strogo oču-vati meščane pred nevarnostjo prehram-bo z mrhovino.
Kakor je pokazala zadnja sodna razprava, je kontrola pri mesarskih obratih v okolici zelo pomanjkljiva. Saj je povedal izvedenec, da ni mesar R- W. še nikdar imel nenapovedane komisije, ki bi pregledala njegov obrat. Interesantno okolnost je izpovedala tudi neka druga priča, da je gospod R. W. še isti dan, ko so našli mrhovino v njegovem obratu, takoj pristopil k nekemu patrijoti-čnemu društvu ter plačal Din 1000. Dokumentiral je morda s tem svojo lojalnost, sramotnega pečata brezvestnega izrabljanja konzumentov pa s tem seveda nikakor ni izbrisal.
Z železno metlo v to gnezdo.
V pomirjenje občinstva pa naj navedemo, da se že bfcža železna metla. Kakor sc nam namreč poroča, je že pose gla vmes energična roka. Največja strogost fco tu na mestu in bo vsekakor odgovarjala duhu nove ere, ki je napočila sedaj v naši državi, ko so odstranjeni vsi kvarni vplivi na redno poslovanje uprave.
Sprememba posesti.
Rado in Tilka Povh sta prodala Franu in Katarini Klanjšek za 225.000 Din hišo št. 1 v Židovski ulici v Mariboru.
Na oblastvenih globah so tekom preteklega leta zbrali v korist mestnih revežev v okolišb policijskega omisarijata vsoto 44.325 dinarjev.
Vseh osem Orjunašev izpuščenih. Kakor znano je bilo v času od 8. septembra do 2. decembra preteklega leta aretovanih v Ljubljani devet Orjunašev, u so jih spravljali v zvezo z umorom gidija Perica. Eden njih je bil izpuščen že meseca decembra, ostalih osem pa je bilo v preiskovalnem zaporu do včeraj, co so bili cb enih opoldne vsi izpuščeni, zkazalo se je, da je vsak sum njihove udeležbe na tajinstvenem umoru brez podlage. Med izpuščenimi Orjunaši sta tudi inž. Marko Kranjc in novinar Drcj-če Verbič-
Mestno kopališče
ostane tekoči teden radi snaženja parnega kotla zaprto.
Inž. Hanssen na Pohorju.
Voditelj JZSS Norvežan g. inž. Thor-leif Tunold Hanssen je včeraj pregledal na Pohorju progo, na kateri se bodo vršile v nedeljo 27. tm. smuške tekme za državno prvenstvo v sezoni 1928/29. Proga je izpeljena po norveškem sistemu, t. j. tako, da se ne ozira mnogo na
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 2l. januarja. Zaprto Torek, 22. januarja ob 20. uri »Na cesaričino povelje«, ab. A.
Sreda, 23. januarja ob 20. uri »Učiteljica«, ab. B. Prvič.
Četrtek, 24. januarja ob 20. uri »Divja raca«, ab. C Kuponi Gostovanje ljubljanske opere v Mariboru z operama »Oedipus rex«, (Stravinski) in »Iz komične opere« (Osterc) se bo vršila po vsej priliki še ta teden. Natančni datum se bo objavil, čim ozdra vi g. Banovec.
  — —■■■■■■  .................
Koncert Rnton Trost
Ne išče efektov v vnanjosti, ne pozira, ne išče reklame s podajanjem bra-vumih komadov ali pa tehnično briljantnih, v ostalem pa plehkih umotvorov. Ne, nasprotno: naš Anton Trost je globok umetnik, ki deli svojim vernim poslušalcem le resnično duševno hrano, tžko, ki nas napaja z najčistejšim nektarjem bogate klavirske literature- Zateka se k najbolj svežim studencem in zbira kar najskrbneje, zato da pripravi glasbene urice polne umetniškega užitka in da se vsak iskren ljubitelj glasbe hvaležno spomni nanj.
Kot tak nam je znan Anon Trost iz prejšnjih koncertov in ta njegov dosledni umetniški princip jo jasno izražen v programu koncerta, ki se je vršil v četrtek 17. tm. v prostorih Ljudske univerze. Koncert se je otvoril z velikim Bachovim preludijem in tripelfugo za orgije v Busonijevi priredbi za klavir. S jtem kosom je umetnik imel priliko, da Izkleše komplicirano tematično obdela-
vo velikega mojstra kontrapunktike in s tem navzoče občinstvo sijajno prepriča, da se dd tudi kakšno navidezno brez-življenjsko delo spraviti do svoje pri-rodne veljave. Bachu je sledil romantik Brahms s svojimi variacijami op. 21, v katerih je samosvoj mojster novih sredstev in poti, daleč od formalističnih Kla sičnih varijacij. Z napetostjo pa je občinstvo čakalo na Chopinovo sonato b mol. Tu je Trost, ki je znan kot fin in terpret poljskega mojstra, nadkritil vsako pričakovanje. Po uvodnih stavk!h (Grase in Scherzo) so se zglasili prvi turobni zvoki slovite žalne koračnice, k jc izpod Trostovih rok zvenila v vse svoji veličanstvenosti, polni najgloblje žalosti, misticizma in udanega upanja Vtis, ki ga je zapustila v občinstvu, je neizbrisljiv- Vsa globina mehke Chopinove duše je prišla pri tem kosu do svoje veljave in morda je ravno ta žalna koračnica, okoli katere se z večjim ali manjšim uspehom trudi vsak boljši 'n slabši pianist, dala marsikomu povod k razmišljanju o umetniški klavirski igri. Za Chopinom smo slišali Skrjdbina, ruskega skladatelja modernih stremljenj, od katerega nam je Trost podal Tragično pesem op, 34 in Valček op. 38. Koncert sc je mojstersko zaključil z Manco-vo Rapsodijo. Pianist Anton Trost je bi ves večer predmet najburnejših aplav zov- Obisk je bil srednje dober. Pogrešali smo marsikoga, ki so mu po navad usta polna dobrih besedi, v resnici pa mu skrb za splošni napredek in svojo lastno izobrazbo ni prav nič mar. V. M
Ljudska univerza v Mariboru.
Danes, v pondeljek, ob 6. in 8^ uri zvečer predavanje s skioptičnimi slikami: Z zrakoplovom »Grof Zeppelin« v Ameriko in nazaj. Predava edini av-striiskl udeleženec cand. ing. H. Haring.
Tečaji za auioger.sko varenje in za mizarje v Celju.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani priredi s sodelovanjem celjskega Slovenskega obrtnega društva v Celju tri strokovne tečaje in sicer tečaj za autogensko varenje in dva tečaja za mizarsko luženje. Autogenski tečaj se bo vršil v celjski mestni plinarni od 4. do 13. februarja. Udeležijo se ga lahko mojstri, pomočniki in vajenci raznih kovinarskih strok (ključavničarji, kovači, mehaniki, kleparji, inštalaterji), mojstri proti pristojbini 100 I)in, pomočniki in vajenci pa brezplačno- Poučevalo se bo varenje železnih pločevin, pro-filnega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov iz litega železa, automobilskih cilinderskih blokov, štedilniških plošč, varenje bakra in medi z elektrolitnim bakrom, aluminija in drugih kovin. Mizarska tečaia se bosta vršila v drugi polovici febru-arja in sicer prvi (za celjske in okoliške udeležence) od 20. do 23. februarja, drugi pa cd 25. do 28. februarja. Mojstri plačajo pristojbino 50 Din; pomočniki in vajenci so oproščeni. Poučevalo se bo luženje lesa različnih vrst in trdot pa najmodernejši metodi. — V obeh tečajih bodo poučevali priznani strokovnjaki in scer v autogenskem tečaju g- inž, Šlajmer od tovarne za dušik v Rušah in
pota oziroma steze, temveč vodi docela j varilni preddelavec tvrdke Tscharre iz prosto po širnih planjavah Pohorja in r\uš’ v mizarskem tečaju pa strokovni
deloma skozi gozd. — V soboto je pričel g. inž. Hanssen s smuškim tečajem na Klopnem vrhu, ki se ga udeležujejo smučarji iz Ljubljane, Zagreba, Maribora in s Pohorja. Podoba je, da bodo letos domačini že resni konkurenti Ljubljančanom, ki se jim lani še ni bilo mogoče približati.
Sv. Savska proslava
se vrši letos v veliki dvorani »Kazine«. Opozarja se posebej, da se vrši dopoldne v isti dvorani razen sekania kolača tudi cela liturgija, kar se je druga leta vršilo v kapeli. Pristop k liturgiji je svoboden za vsakega- Zvečer istega dne se vrši v imenovani dvorani koncert in
nato zabava. Vstopnina znaša Din 15__________________
Začetek ob'20. uri. Obleka promenadna-Pr jatelji naše pravoslavne občine sc najlepše vabijo. Posebnih vabil se ne bode izdajalo.
Trgovci in obrtniki!
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo priredi v sredo, dne 23. tm. ob 20. uri v dvorani restavracije pri »Gambrinu« v Gregorčičevi ulici predavanje o izpolnitvi prijav za novo pridobnino. Predaval bo davčni konzulent zbornice g-Za-ger, ki fco dajal po potrebi tudi druga pojasnila v davčnih zadevah. Ker je prijava novo uvedene pridobnine zelo komplicirana, jc v interesu vsakega pridobitnika, da sc predavanja udeleži. — Gremij trgovcev v Mariboru.
Trgovine v okoliških občinah Studenci, Pobrežje, Krčevina in Tezno so bile dosedaj tudi ob nedeljah odprte. Odslej morajo biti zaprte, na kar se opozarja občinstvo, da ne bo odlagalo svojih nakupov na nedeljo, kakor se je včeraj zgodilo. Sicer pa je — mimogrede pripomnjeno — odredba za zapiranje trgovin na deželi ob nedeljah slaba za naše gospodarstvo; kajti okolica je zelo gosto obljudena. Samo občina Studenci napr- Šteje čez 5000 duš in krije svoje potrebe povečini iz studenških trgovin.
Stanovanjski najemniki, organizirani v svojem strokovnem društvu imajo v nedeljo, 27. januarja ob pol 10. predpoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Tisoč in e«o vožnjo je absolviral včeraj Član rešilnega oddelka g. Franjo Schell, izdelovalec železnih blagajn. Kljub dolžnostim v svoji obrti jc vedno poslušal glas rešilnega signala, ki ga je klical bližnjemu na pomoč. Gospodu Sčhellu, ki vživa zaupanje širokih krogov — tudi naše iskrene čestitke!
Včerajšnja policijska kronika izkazuje enega samega aretiranca radi suma soudeležbe pri vlomu, po 1 prijavo radi tatvine, nezgode na ulici in zaplembo časopisa, po 3 radi prekoračenja policijske ure, po i radi cestno-policijskc-ga redi In prav ničesar drugega.
učitelj g. J. Tratnik iz Ljubljane. Ude* ležetici dobe po dovršitvi tečaja uradno izpričevalo Zbornice za trgovino, obri in industrijo v Ljubljani. — Opozarjamo interesente na te važne strokovne tečaje. Prijavni rok za tečaje je sicer že po* tekel, vendar sc bodo po možnosti upo* števale tudi naknadne prijave, ki jih je treba še pred začetkom tečaja poslati neposredno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Mariborski policijski zapori so imeli lani rekordno število posetni-kov. Skupno jc bilo zaprtih 2748 oseb, Med njimi je 125 ponočnjakov presede* lo 336 dni policijskega zapora, dočim so ostali zasledovanci bili izročeni prlstoi* n:m oblastim.
Mariborski kriminal. Vsakodnevni prestopki lažjega in težjega značaja v območju mesta Maribora so Številnejši, kakor pa se v splošnem domneva. Do konca preteklega leta ja mariborska policija aretirala 1820 oseb, ovadila pa 7493- Večina pregreškov se izvrši v pijanosti — zoper javni red in mir. Samo v tej zadevi je imelo opraviti na policiji, zlasti pa pri »Grafu«, 2818 oseb (574 žensk). Na drugem mestu so tatvine in poneverbe, 245 po številu; slede delikti zoper telesno varnost (207), zoper varnost zdravja (102), goljufije (74) itd. Število zločinov pa je neznatno: veleizdaje sta bili obdolženi 2 osebi, radi požiga 2, uboja 6 oseb, spolnega posilstva 10 in radi ponarejanja javnih listin 3 osebe. — Hišnih preiskav je bilo izvršenih 621.
Občnj zber Pododbora udruženja rezervnih oiicira i ratnika v Mariboru.
Včeraj dopoldne se je vršil pri »Zamorcu« občni zbor Pododbora udruženja rezervnih oficira i ratnika v Mariboru- Po običajnih formelnostih so sledila poročila funkdjonarjev, nato pa je bil izvoljen z neznatnimi izpremembaml stari odbor pod predsedstvom g. Perhavca. Z zbora sta bili poslani udanostnl brzojavki kralju in vojnemu ministru. Zbora sc je udeležil tudi komandant mesta, g. general Spasič.
Starajo prebivalcev v hotelu »Graf« jc znašalo včeraj 15 jetnikov. Po' večini so to kandidatje za od-gon in taki, ki so radi nerešenih aktov dani policijskemu komisarijatu na razpolago. S policijsko kaznijo kaznovanih je zelo malo in še ti imajo malenkostne kazni.
Svinjski sejem v Mariboru.
Na svinjski sejem, ki sc jc vršil dne 18. tm., je bilo pripeljanih samo 17 svinj, prodanih pa je bilo od teh tudi samo 7. Cene so bile sledeče: 7—9 tednov stari prašiči Din 225—250, 3—4 mesece stari 2S0—450, 5-7 mesecev 480—540, 8—10 mesecev
580—750 Din, 1 kg žive teže Din 10—12.50,1 kg mrtve teže Diu 16— 18.
Duhovitost v reklami raznih
narodov
KAKO PONUJAJO SVOJE BLAGO TRGOVCI V AMERIKI,
SKEM IN V NEMČIJI.
NA' JAPON-
Presneto dobro mora poznati trgovec psiho ljudi, katerim namenja reklamo svojih predmetov in bistro mora biti njegovo oko za okus in različne težnje prebivalstva — ako hoče res sistematski organizirati reklamo. Vplivati mora reklama na čim večje število ljudi najrazličnejše izobrazbe, odbijati seveda ne sme prav nikogar! Da je to za marsikaterega trgovca prav težka umetnost, je razumljivo. Saj je treba računati potemtakem tudi z znanstvenimi psihološkimi pojavi. Znano je na primer, da deluje na ženske bolj slika in risba, na moške pa številke in statistični podatki. Kakor se razlikujejo posamezne osebe po okusu, tako se ločijo tudi posamezni narodi, čijih značilnosti se odražajo zlasti v reklamnih oglasih, ki so jih sestavili dobri psihologi na podlagi svojih izkušenj.
V naslednjem prinašamo nekaj zanimivih primerov reklame iz onih delov sveta, ki imajo jako razvito gospodarstvo in kjer igra torej reklama zelo vidno vlogo. V Ameriki najdete lahko tale neverjetni oglas: »Velika prodajalna živil Philips and Sons v Long Islandu postavi vsakomur po i)jegovi smrti (če je dosegel visoko starost) na lastne stroške nagrobni spomenik, če mu sme na ta spomenik vklesati poleg njegovih osebnih podatkov tudi tale stavek: »Mar bi bil doživel toliko starost, če ne bi bil dan na dan užival pecivo tvrdke Philips and Sons?« Na pokopališču Long Islanda je že par tucatov takih spomenikov.
Neki iznajdljivi konkurent je najel zunanjo steno krematorija in dal napisati z velikimi črkami: »Če želite, da vas še dolgo ne bom požrl, začinjajte salato samo z znamenitim kisom Red-River tvrdke Bernestone and Chapla.« — Neki prevoznik pohištva v Los Angelesu je dal postaviti pred svojo hišo celo vrsto udobnih klubskih naslonjačev z na-
pisom: »Izvolite sesti samo za četrt ure in mi vam prepeljemo vaše pohištvo v novo stanovanje!«
Niti cerkev ne zaostaja za gornjimi trgovci. V Portlandu v državi Maine jc bil objavljen naslednji oglas:	»Poziva-
mo vsa gledališča v državi, da tekmujejo z nami. I<do more nuditi občinstvu tako pester, koristen in zanimiv program kakor naša prva župna cerkev? Velika maša v nedeljo ob pol osmih zjutraj. Pridiga: kdo bo naš bodoči senator itd- Laurence Walter, župnik.«
Neki japonski tovarnar kisa je dal nalepiti velike lepake z reklamnim besedilom:	»Moja roba je silnejša od jezika
najbolj prefriganega advokata.« Dragi tokijski trgovec pravi: »Moj pisemski papir je tako nežen in gladek kakor j s nežen obraz lepe žene, a jp vendar tako žilav kot življenje mačke.« Velika japonska trgovska hiša vabi odjemalce: »Izvolite vstopiti! Naši nameščenci so tako ljubeznivi kot oče, ki išče ženina za svojo hčerko- Se celo poštne znamke, na katerih ne zaslužimo ničesar, prodajamo z najslajšim nasmehom na ustnih. Zato pridite in bodite uverjeni, da boste sprejeti z onim veseljem, s katerim se pozdravlja ljubka mavrica, ko prodre oblake po dolgih temačnih in deževnih dneh!«
Nemška tvrdka papirja Maks Krause pa prepeva takole:	Schreibste mir,
schreibste ihr, schreibe au! M-K Pa-pier. — In prodajalna čevljev Leiser: »Z\vei Frauen kauften Schuhc ein, die eine, die fiel tiichtig rein, die andere \var v/eiser, die kaufte sie bei Leiser.« — Tovarnar kreme »Urbin«: »Kennst uit das Land. \vo die Zitronen bltihn? Aucn dort putzt man die Schuhe mit Urbin!« — Zanimivo pa je to, da je nemško patentno oblastvo odklonilo zaščito temule verzu: »Kaufste Waren nur bei mir, sparste Geld und freuste .dir!«
Sp&rf
SMUŠKE TEKME.
V letošnji sezoni so domači smučarji prvič nastopili v mednarodni konkurenci v Davosu. Druga garnitura naših reprezentantov je zadovoljivo zastopala naš šport, ako upoštevamo, da se je tekme na 18 km udeležilo devet olimpijskih tekmovalcev. Prva tri mesta so zasedli Finci (Lapaldinen 1:19:28), četrto Švicar Bussmann, peto Čeh Nemec-ky. Od naših pa je bil prvi Godec, ki je prispel kot 14. na cilj v času-1:43:29; Knap je bil 16., Bervar 17. in Banovec 21.
Včerajšnje domače tekme.
Na Bledu se je vršila včeraj propagandna smuška tekma na 8 km dolgi progi. 1. Černe 59:24, 2. Vcrhunc 1:02:12 in 3. Kukelj 1:05:44.
V Bohinju se je vršila smuška tekma za prvenstvo Bohinja. Prvi je prispel na cilj inž. Janša v času 1:34:27, 2. Bervar 1:37:58, 3. Jenko 1:37:58- — V damski konkurenci je na 5500 m dolgi prosi zmagala gdč. Bervarjeva.
V Logatcu se je vršila prva smuška tekma na progi dolgi 5 km. 1. Čuk 31:32, 2- Plečnik 32:40, 3. Klavžar 33:11.
Na Zagrebački gori se je vršila tekma za prvenstvo Zagreba. 1. Stjasny (Hašk) P8:6, 2. Valentekovič, 3. Obadie (ASK). Proga je bila dolga 13 in pol km.
Naši stnčuarji v RuraunijU
Danes odpotujejo na rumunsko prvenstvo v Brašov inž. Janko Janša, Joško Janša in dr. Krnet. Tekme se bodo vršile 24. tm.
Prvenstvo Evropo v umetnem drsanju.
V Davosu so se vršile tekme za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Kakor se je pričakovalo, se je plasiral na prvo mesto Dunajčan Schaffer, 2. Gautschi (Švica), 3. Wrede (Dunaj). — Dame:	1. Brunner (Dunaj), Hormeny (Dunaj). Flebs (Dunaj).
Cerkoi/nifc z čuema ženama
Amerika je danes v resnici dežela čudežev. Vse izrednosti, neverjetnosti in senzacije se odigravajo na ameriških tleh. v vsem so Amerikanci rekorderji.
Tokrat gre sicer za bolj človeške zadeve, ki jim človek brez predsodkov m pomislekov veruje, čeprav prihaja glas iz Amerike. Sodišče v Sayvilleu na Long Islandu je obravnavalo izredno zanimiv slučaj, ki je tako zapleten, da mu nit* pri drugi razpravi niso mogli do dna in tudi ni iz^ledov, da bi se zadeva kmalu razvozljala.
Gre za slučaj bigamijc, ki je zanimiv t adi tega, ker je prva žena podpihovali ljubezen svojega moža do druge in bila pri ponovni poroki svojega moža za pri-£o. Zanimanje je stopnjevalo zlasti dej-%/o, da si je dvoženstvo dovolil cerkovnik, organist po poklicu in mož treh otrok.
Herbert J. Leigh - Manuel se je zaljubil v 19letno Marto, kar je ženi previdno priznal. Ethet Lcigh-Manuel ni hotela možu zagreniti prijetnost in naslade moževe mlade ljubezni, temveč je v stvari pokazala izredno »razumevale« za slabosti svojega moža.
— Hotela sem osrečiti moža, je izjavila pri sodišču- — Vedela sem, da jo je ljubil že dve leti in kaj naj bi torej storila? Sicer pa ima Marta zelo dober značaj in nisem bila nikdar ljubosumna. Radi tega sem dovolila zakon v troje.
Hudobni jeziki pa niso mirno prenesli organistove sreče. Z zavistjo so se zgra žali nad dvojno dobroto, ki jo je užival le nekaj dni. Oblasti so prišle stvari na sled in organista zaprle. Prva žena je takoj nato položila 500o dolarjev kavcije. da je sodišče pustilo moža na svobodo. Sedaj pa jo neznansko morijo skrbi o eventualnem neugodnem poteku razprave-
Vendar druga žena ni^ tako razsodno presodila položaj, temveč se je posluži-!a drugih sredstev. Napovedala jc neizprosen gladovni štrajk in popolno abstinenco vseh znancev in tovarišev. Nihče
ji ne sme v bližino, niti mož, ki jc žrtvoval v veliki ljubezni svojo prvo ženo. Preti - ji namreč tožba, ker je vstopite vedoma v nedopustno zakonsko zvezo.
Nesrečni mož pa je popolnoma potrt. Neprestano zatrjuje, da je kljub dvem ženam vladalo v hiši popolno zadovoljstvo in ne razume razlogov svojega zločina, ko sta vendar obe ženi zadovoljni in sporazumni z deljenim zakonskim živ ljenjem.
Edini izhod je ločitev od prve žene. v kar je »idealna soproga« že privolila. Kako stališče pa bo zavzelo sodišče, bo pokazalo nadaljevanje procesa.
Draguljar in ulomilci
V hamburškem parku je bila izvršena nenavadna transakcija. Zgodaj zjutraj so vlomilci oplenili trgovino nekega ju-velirja, ki je iiirpel 30-000 mark škode. Da bi vsaj nekoliko popravil težo težke izgube, je v popoldanskih listih inse-riral, da želi od vlomilcev odkupiti zlatnino. in drago kamenje. Komaj jc časopis izšel, ga je eden izmed vlomilcev te-lefonično ovbestil, naj se pojavi ob 5. popoldne v mestnem parku. Draguljar je odšel neoborožen in ne da bi obvestil policijo na dogovorjeno mesto, kjer sta ga pozdravila dva elegantna gospoda. Predvsem sta mu čestitala k .smelosti in dostojno izrazila začudenje* Nato sta zahtevala dogovorjeno vsoto in predala ukradeno blago juvelirju. Kos za kosom sta mu izročala in črtala vsak oddani komad na točnem popisu ukradenih dragocenosti. Ker je že manjkalo nekoliko komadov, nista zahtevala popolne vsote. Nato sta se dostojno poslovila 'n odšla v mesto, juvelir pa jc odnesej ukradeno ‘bogastvo domov In šele naknadno prijavil dogodek policiji.
Prispevajte M spemeaik Kralju Petra t Maribort
MOLNP—službeno.
Igralci Peiko, Unterreiter, Koren, Kirbiš, Prevolnik in Bertoncelj naj se jutri v torek zanesljivo javijo med 19. in 20. uro pri predsedniku MOLNP v kavarni »Jadran«.
Prvak Jugoslavije v tenisu,
Popovič je predvčerajšnjim odpotoval v Kanado, kjer se stalno naseli. 2 njim je zgubil naš beli šport najboljšega reprezentanta, čigar odsotnost se bo zlasti čutila pri mednarodnih srečanjih.
Včerajšnji nogomet.
Beograd: Jugoslavija—Soko 4:2 (1:1). Dunaj; pričetek letošnje sezone; tekme za avstrijski pokal. V prvem kolu so se sestala prvorazredna moštva z onimi iz nižjih Vazredov- — Rapid—Linertas 14:0, Floridsdorf—Sparta 11:1, WAC— Red Vienna 12:2, Vienna—Post 7:0, Ad-mira—Siemens 7:0, Nicholson—Alt-mannsdorf 9:1, Halfoah—Brigittenau 6:1, WSC—Kriketter 5:3, Austria--Westmark 3:0, Slovan—Hadmonea 3:0.
Prvenstvo Evrope v sankanju.
Na Pinkenkogelu (Semmering) je bilo včeraj zaključeno 111. tekmovanje v sankanju. za prvenstvo Evrope- Prvak Evrope je postal Fric Preissler iz Liberca (ČSR), prvakinja pa Lotte Erumbacher (Sterzing, Tirolska, Italija). Prvak dvojic sta bila brata Fcist (Flinsberg, Pruska šlezija).
O nogometnih sodnikih v Beogradu razpravljajo o priliki pravoslavnega novega leta beograjske novi-ne- Ugotavljajo, da so v splošnem mlajši sodniki mnogo bolje sodili nego njihovi starejši tovariši. Zanimivo je, da spada med najboljše beograjske nogometne sodnike tudi g. Milan Nikolič, ki ga pozna naše občinstvo kot najboljšega hazenskega sodnika naše države- Po zmožnostih točnega sojenja delijo beograjske sodnike v štiri razrede. V prvega štejejo J. Ružiča, S. Joksiča, S. Jok-simoviča in Milana Nikoliča. Beograjska sekcija ima 77 sodnikov; vseh je v državi okoli 250. Največ tekem v Beogradu je vodil sodnik M. Popovič —- 31; takoj na drugem mestu je Milan Nikolič s 27 tekmami.
Sokolstva
Telovadna akademija Sokolskega društva v Studencih.
Telovadna akademija Sokola v Studencih, ki sc je vršila v soboto, je uspela jako dobro ter je dosegla velik morai-ni uspeli. Pri sestavi sporeda se je društvo oziralo na dva činitelja: vrednost vaje in izvedbe. Studenški Sokol ima v svojem okrilju dobre telovadce, prožete s čvrsto voljo, kar se je znova razbralo v soboto. Baš s to agilnostjo se je društvo povspelo nad višino podeželskih društev ter so si telovadci pridobili tehnično dovršenost v elementarnih vajah. Izvedba posameznih vaj je bila zelo skrbna. Kot prva točka so bile proste vaje ženske dece (sestavil br. Cilenšek). Vaja je nudila lepo, skupno sliko in ie bila dobro izvajana. Težka je bila druga točka, proste vaje članov (češke simbolične), ki so zelo ugajale. Moški naraščaj je presenetil s tretjo točko: skok čez konja v šir. Obilo aplavza so bili deležni plavalni skoki in tudi premeti. Tudi skupinske vaje (češke) so z lahkoto obvladali. Članice so rajalne vaje z venci prav dobro pogodile. Veliko zanimanje je vzbudila telovadba članov na drogu. Opazil se je lep napredek. Zelo primerne so bile raznoterosti moške dece, ki so doživele ponovitev. Gojenke so izvajale vaje s kolebnicami zelo elegantno- Nadvse je uspela tudi Murnikova »Carmen«, ki zahteva velikega napora in skrajno preciznost bodisi pri največjem ali najmanjšem gibu.
Studenški Sokol lahko s ponosom gleda na sadove svojega dela. Sobotna aka demija spada nedvomno med najlepše njegove prireditve. Obisk je bil izredno lep.
Sueti zob Bučdhe
V Kandy-ju, središču otoka Ceylona» je buddhistični tempelj z relikvijo, koio obožavajo milijoni in milijoni buddhisti-čnih vernikov. Kandy je sicer skoro nedostopno gorsko gnezdo ob slikovitem jezeiu- Baš zato pa, ker je že od 16. stoletja v njem čudodelna relikvija, je postalo to selo glavno mesto Ceylona. Leto 70. letom posečajo I<andy tisoči in tisoči romarjev iz celega Vzhoda, ki premagujejo ves težave gorskih potov, da vidijo relikvijo: sveti zob božanstva Buddhe, in da ji žrtvujejo zlato, srebro in dragulje.
V templju Delada-Maligansa, v omari, izdelani iz prozornega kristala, je velik zlat lotosov cvet, iz katerega se ka-že kos bele kosti, predstavljajoč vernikom človeški zob. Treba je res mnogo trde vere, da spoznaš to kost za človeški zob. ker je mnogo bolj podobna zobu krokodila ali velike svinje. Toda verni buddhisti ga smatrajo pravim in za najsvetejše na svetu- Prebivalci Cey-lona, zlasti svečeniki, ljubosumno čuva* jo relikvijo, za katero so se vodile že krvave vojne in so se ponujale bajne vsote. Pripovedujejo, da je eden izmed 90 kraljev Ceylona žrtvoval zobu nekega dne 6 milijonov cvetov, drugi pa dnevno 100-000 cvetov, vsak dan druge vrste. Pripovedujejo dalje, da so pred prilično 50 leti Siamci poslali na Ceylon poslanstvo in ponudili 50.000 angleških funtov, da. bi se zoli prenesel v njihova glavno mesto. Svečeniki v Kandyju so ponudbo odklonili. Le vsled posredovanja angleškega zastopnika je bilo Siam* cem dovoljeno, da pogledajo zob. Ko so svečeniki zob vzeli iz omare, je eden izmed Siamcev naglo ovil okrog zoba malo krpico in jo še hitreje pomočil v olje, katero so imeli pripravljeno v posodici. Tako je bilo olje posvečeno in je dobilo čudodelno moč, da je lahko posvetilo qele ione olja, te pa zo^et so posvetile celo kraljevino Siam. Ceylon-ski svečeniki so besneli, Siamci pa so se veseli vračali v svojo domovino.
Sveti zob Buddhe je podolgast, ušiljen kos bele kosti, dolg VA cola in meri na spodnjem koncu v premeru pol cola. Samo ob posebnih prilikah se zob pokaže narodu. Tako so ga kazali povodom obiska angleškega prestolonaslednika 1. 1875 in njegovih sinov 1- 1882. Ko se tempelj popravlja, se zob izloži pred narod. Takrat hite tisoči in tisoči, da g3 vidijo in da mu žrtvujejo cvetje in dragocenosti. Enkrat na leto, meseca avgusta, nosijo relikvijo v omari skozi mesto in Mcer ponoči v svečani procesiji.
Teple Thurston:
Sovražnikova žena
DRUGI DEL.
Potrdil jc. Ko jc priplavala do ska-Je, kjer je stal, je rekla:
»Predlagala bi Vam, da pridete v vodo, če ne nosite prevelike teže.«
»Kakšno težo?«
»Tisoč funtov na glavi je vendar teža.«
»Kakšne volje ste pa danes?«
»Lahko si mislite, ko me trije možje •gonijo od tod.«
»Ali Vas hočejo vrniti v Anglijo?«
»Pred Ardmoro že čaka ladja na mene.«
•	»Ali boste šli?«
Pogledala ga je ter videla obup v njegovih očeh. Njegova volja, je zamrla v neki tragični resignaciji.
Z močnim sunkom se je pognala do skale ter mu pomolila roko.
»Nočem, da bi bili taki kot sedaj. S takimi očmi ne boste zmagali. Tu moja roka!«
»Ne grem proč.« je nadaljevala. »Mjsli.te na to, mislite! Ne grem, ne grem. Ravnajte se po tem. In če traja dva meseca in še dalje, da bodo vse puške, odpravljene, ne bom Ardogine zapustila. Ne grem, dokler ne bo vse gotovo. Poglejte me! Smejte se! Dobro, če se ne- morete smejati, se pa vsaj smehljajte!«
Njen pogled je bil vprašujoče vprt v njegov obraz. Med tem ko ga je mo-
trila, je pa le opazila, da se v temni votlini nekaj giblje. Svojo roko je izmaknila iz njegove ter pozorno gledala v votlino.
»Kdo je to?« je vprašala tiho.
Ogledal se je. Daleč naokrog ni bilo nikogar. Vprašal jo je, kaj je opazila.
»Tu v votlini se je nekaj zganilo,« je odvrnila.
»Najbrž je mladi Troy.«
»Kateri Troy?«
»Sin starega oskrbnika.«
»Nisem vedela, da ima sina.«
»Navadno je pri ribičih v Ardmori. Nocoj nam je pomagal prevažati puške. Drugi so že zjutraj zgodaj odšli, 011 je pa ostal, da nam pomaga shranjevati orožje.«
»Zakaj ste pa rekli, da ste sami?«
»Saj sem tudi bil sam. Mladenič jc odšel skozi votline in kleti v hišo, da nam prinese nekaj jedi. Lačni smo postali po težkem delu. Dajte mi zopet roko.«
Zmajala je z glavo ter se zopet spustila v vodo.
»Saj sem Vam jo že dala. Sedaj veste, dane grem od tod. če bi čakalo na mene celo brodovje! Obilo sreče!«
Ni več slišala, kaj je odgovoril. Premočno je šumela voda. On je stal ter gledal za njo-
U.
Ko je na obzorju zagledala »Candido«, je bilo konec miru, ki ga je uživala v Ardogini in na obali. Pred Draperjemse je hvalila, kako ji tu ugaja, vedela je pa, da ne bo nikdar več. tako, kot je bilo v onih dneh ko je s Stephenom sedela na
lin vi tat hi MtijcJM ObCinttT«: mki b«M<U 30 p, MjmanjU rn*»ak Din
££ Mali o o lasi l
)ln B*—	M
2en*re.	In ogla«
trfpvatoga (dl rnH>wiwga
saaisja:	beaada	60 p,
Mjmaajil iMMh Dm 10 —
V hotelu Kosovo »a dvorišču
je ha novo otvorjena kuhinja in zajtrkovalnica. Po zelo nizki ceni dobite tam na dunajski in dalmatinski način pripravljene jedi. Abonenti se sprejemajo dnevno na hrano po Din 15. Obilen menu- Izborna dalmatinska vina. Se priporoča Radilovič, restavr. 98
Kupim železHo blagajno (Werlheim). Ponudbe pod značko »Blagajna« na upravo lista.	107
Lokal oddani
na Pobrežki cesti 13. Vpraša sc isto-tam.	110
Lahka služba za penzionlsta!
Inkasant penzionist se sprejme pri tu« kajšnem podjetju proti kavciji od Din 10-000 za poldnevno službo- Mesečna plača Din 500. Kavcija se obrestuje po 10%. Pisane ponudbe na upravo lista tfod »Kavcija 10.000«.	114
Tik realke
se vzame dijaka s prvim februarjem na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Večernika«.	131
Začetnikom
dajem pouk v glasovirju po Din 10 na uro- Naslov pove uprava lista. 135
Sobo-In črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Električne inštalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	117
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-velir. Maribor. Gosposka ulica 15. X
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles in motorjev. Emajliranje in poniklova-nie. Shramba koles in motoriev črez zimo. Vse to izvršuje ncjkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in Šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
Za dom, šolo in pisarno
knjige, moderna literatura, modni listi, vse šolske in pisarniške potrebščine dobite najcenejše pri
Tiskovni zadrugi, Aleksandr. 13
obali ter čakala na Maddenovo vrnitev-Odkar sta bila v hiši Draper in oče Hasirahan, ji je bil odvzet svet, ki ga je smatrala za svojo last- Na noben način ga ni mogla dobiti nazaj. Bedela je včasih do zore ter se vprašala, kako se sodi Johnu, ki deli po deželi puške. Trdil je, da je to lahko in da ni nobene nevarnosti- Na noben način ni mogla zvedeti,’ kako je. Nikogar ni bilo, da bi ji povedal. Stari Troy je gotovo vse vedel od svojega sina, ki je ponoči raznašal puške, ni pa imela volje, da bi ga vprašala in tudi upala ni, da bi ji kaj povedal. Bila je samo ena mala tolažba. Vsak dan ie plavala daleč od obale, da bi zopet zagledala Johna pri votlini. Kadar je le mogel, jo je čakal ter ji dajal znamenje-Mahal je lahko, kolikor je hotel, a ni nikdar priplavala tako blizu skale, da bi lahko govorila. Vedno je morala misliti, da je sin starega Troy-ja prvič prisluškoval. Mogoče bi bila tudi na to pozabila, če ne bi bila drugo jutro videla starega Troy-ja v živahnem razgovoril z očetom Hanrahanom. Stala je pri oknu in rada bi bila uganila njune misli-Neka zveza z Johnom je pa le bila, da ga je videla vsaj oddaleč vsako jutro. Njena pisana čepica je bila heliograf, ki mu je klical, če je kaj novega, on je pa odmahal, da je vse v redu.
Njena znamenja je na drugi strani videl tudi Draper, tolmačil si jih je pa za sebe ali pa za Stephena- Vedno je mahal nazaj z njim vred. Končno je pa le vzbudila pozornost rednost tega mahanja. Mahala je vedno od lastnega mesta. Mahala je tudi vedno na isti način-Ob prvi priliki je dejal:
»Takim plavačem kot sva midva, je neprijetno, če nekdo daleč na morju moli roko iz vode.«
»Zakaj ne krotite svojega razburjenja, ko itak vidite, da ne morete pomagati?« je vprašala za odgovor-
Smejala se je, da bi ga premotila. Menila je tudi, da jc dobro za moške, če se včasih prestrašijo ter mislijo, da bodo morali bogzna kaj žrtvovati.
»Zdrav strah je dober,« ii je odvrnil-
Teden je minil od prihoda »Candide<. Zadnja dva dni ni več videla Maddena-Vreme se ie spremenilo. Bil je vihar in dež.
Za vsako družbo so taki dnevi težki. Odkar so bili trije možje zaprti v hiši, je bila duševna atmosfera kakor v kaki ječi; Stephen, ki 111 ničesar delal ob lepem vremenu, se je zaglobil sedaj v svoje delo.
Oče Hanrahan je posedaval naokrog ter bral verske knjige, ki jih je iztaknil nekje v hiši. Bilo Je nemogoče, ogniti, se mu, ker je tičal zdaj v tej, zdaj v drugi sobi. Zdelo se je, da je najrajši tam, kjer je bila tudi Jana-
Z Draperjevo pomočjo se ji je posrečilo, da je ostala kolikor toUko pri dobri volji. Drugi večer po večerji ji je bilo pa tud: teh naporov preveč.
»Naj bo zahvaljen mož, ki je iznašel posteljo,« je dejala. »Mislim, da se mu še nihče ni prav zahvalil. Grem, da se mu zahvalim iz globočine srca. Lahko noč, Dicky, ni treba priti gledat, ker bom že spala, Oče Hanrahan, če ne gre preko mej Vaše kompetenco, potem molite jutri za lepo vreme. Nekaj se mora zgoditi-«
Duhovnik je bral svojo knjigo, Stephen je strme! v ogenj in Draper, ki ga je gledal, je tudi nehote obrnil tja svoj pogled. Zakaj :;e življenje te žene tako razsiplje, si je mislil- Kakšen smisel ima to? Njena lepota ,ni slučajna lastnost, temveč neka posebna tvarina, iz katere izhaja življenje in toplota, kakor na ori-mer iz drv tu v peči.
Zgoraj v Janini spalnici pa ni bilo tako globokih misli. Louisa je bila jako zgovorna. Z nekim mornarjem v Ardmori se je spoznala ter je še težje občutila slabo vreme, kakor drugi v hiši. Jani je česljala lase ter ves čas razlagala svoje nazore o irskem vprašanju.
»Kaj neki bi delali z republiko, če bi jo imeli,« je menila.
(Dalje prihodnjič.)
• 4°rn/0
'ŠTAMPILJK'
kT. SOKLIČ,
Jlf. *
Zastopniki se iSčojo!
Maribor, Mesarska ulica s,
toči ravnokar prispela pristna dalmatinska vina najboljše kvalitete, belo, črno in opolo, pridite in poskusite ter se bodete prepričali, da tako dobra vina sploh nikjer ne dobite. Ravno tam dobite dnevno več vrst morskih rib kakor tudi ribjo salato in marinado, vse po najnižji ceni. Priporoča se lastnik
102	Josip Povodnlk
122
Radi flHenla zaloge RAZPRODAJAM
ostanke vsesa manufakturnega blaga »ped mojih nabavnih cen
Posluilte se izredne priložnosti
L. Ornik, Koroška c. 9
2*33 Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, ezenč-nega kisa, čaj v zavitkih in odprt. Glavna zaloga oranžade, limonade, konjaka itd. od tvrdke „Patria\ Zagreb.
JAKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSK UU€A 19
Na drobno I
TOVARNA ZA IZDELOVANJE LIKERJEV, DEZERTNIH VIN IN SIRUPOV.
Na
debelo!
Izdaja KonzorcO »Jutra* v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Broiotliv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detela v Mariboru.