457
Slovenci v zamejstvu
BORIS PATERNU, POGLEDI NA SLOVENSKO KNJIŽEVNOST
Študije in razprave Pogledi na slovensko književnost,* tiskane v novo nastali zbirki Pogledi pri Partizanski knjigi v Ljubljani, obsegajo širok zbor in ponatis avtorjevega literarnozgodo-vinskega opusa literarnega zgodovinarja dr. Borisa Paternuja. Pregled naslovov posameznih razprav govori o znanstvenikovi usmerjenosti predvsem v raziskovanje poezije in proze od njunih posvetnih začetkov do moderne in poezije 20. stoletja, medtem ko Paternu-jeve študije ne obravnavajo slovenske dramatike, proze 20. stoletja (deloma izjema razprava Avantgardizem v navzkrižju struktur), obsežnejše pa tudi ne slovenskih protestantov in predstavnikov moderne (izjema je razprava Ivan Cankar in slovenska literarna tradicija).
Vrsta Paternujevih razprav daje kar se da strnjen pregled razvoja in tipologije slovenske knjževnosti (Razvoj in tipologija slovenske književnosti, Problem dveh tipov slovenske književnosti s posebnim ozirom na njen koroški del, Slovenska poezija, Tematska kontinuiteta pri uvajanju novih stilov v slovensko pesništvo od baroka do moderne), v katerih avtor z velikim smislom za bistveno in inovacijsko kontinuiteto opazuje in raziskuje razvoj slovenske literature, zlasti poezije in veliko manj zunajliterarne pobude za nastanek in razvoj le-te.
Drugi vidnejši tematski sklop razprav univerzitetnega profesorja obsega raz-
* Boris Paternu, Pogledi na slovensko književnost. Študije in razprave, prva in druga knjiga, str. 484 in 463, Partizanska knjiga — Znanstveni tisk, Ljubljana 1974, oblikovalec Janez Suhadolc.
458
M. Zlobec
iskovanje slovenske romantike, zlasti poezije Franceta Prešerna (Recepcija romantike v slovenski poeziji, Prešernov Krst pri Savici, Problem katarze v Prešernovem Pevcu, France Prešeren in naš čas), ob prehajanju v realizem poezijo Simona Jenka (Struktura in funkcija Jenkove parodije v razvoju slovenske romantične epike, Jenkova filozofska lirika), v prozi pa del Josipa Jurčiča, Janka Kersnika, Frana Levstika, Josipa Stritarja in drugih (Nastanek teorije realizma v slovenski književnosti, Nastanek in razvoj dveh proznih struktur v slovenskem realizmu 19. stol., Jurčičev Deseti brat in njegovo mesto v slovenski prozi, Kersnikove Kmetske slike). V drugi knjigi Pogledov na slovensko književnost avtor raziskuje predvsem poezijo 20. st., in sicer od poezije Alojza Gradnika do Tomaža Šalamuna in pesniške avantgarde (Gradnikovo mesto v razvoju slovenske lirike, Borova lirika, Šalamunov Poker), Poglavje iz slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva, Avantgardizem v navzkrižju struktur, Sodobna slovenska lirika, Problem nadrealizma v slovenski liriki), pri čemer pomenita celotnejšo sintezo razvoja slovenske poezije zadnji dve razpravi. Razprava Problem nadrealizma v slovenski liriki s teoretskim izhodiščem v manifestih Andreja Bre-tona iz let 1924 in 1930 pomeni pomemben pregled nastanka in razvoja nadrealizma v slovenski povojni liriki od Jožeta Udoviča do Andreja Brvarja. V zadnjem problemskem sklopu razprav in študij v Paternujevih knjigah je vrsta teoretskih, metodoloških, pedagoških in literarnozgodovinskih razmišljanj (Funkcija besede v poeziji, Problem študija sodobne literature na univerzi, Sodobna slovenska književnost v srednji šoli, Nekaj problemov slovenske literarne zgodovine, Problem teorija-empirija v literarni znanosti).
Intervju Pred mikrofonom razkriva nekaj najintimnejših problemov Pater-nujevega literarnozgodovinskega dela, ob njem pa položaj literarne vede pri nas, predvsem njenega predmeta in metode. Avtorjevo prepričanje, da je bilo treba v literarni vedi najti spet pot k literaturi, »k literaturi kot posebni idej-nostilni strukturi, k literaturi kot umetnosti,« zavrača metode »poenostavljenega pozitivizma in poenostavljenega sociologizma,« s tem pa daje literarni vedi posebno in samostojno mesto v humanističnih vedah.
V Paternujevih razpravah je opaznejši premik v območje literarne teorije in jasne raziskovalne metodologije, hkrati pa izraža željo po inštitutsko organiziranem, smotrno razdeljenem in usklajenem delu.
Dr. Boris Paternu, ki je pred zbranimi razpravami v dveh izdajah izdal knjigo študij Slovenska proza do moderne, globlje prodrl v probleme literarne estetike in njene zgodovine pri nas v knjigah Slovenska literarna kritika pred Levstikom (1960) in Estetske osnove Levstikove literarne kritike (1962), raziskovalno posegel v najmodernejšo slovensko liriko Slovenska lirika 1945—1965 (1967), je v dveh knjigah zbranih razprav in študij Pogledi na slovensko književnost z veliko sposobnostjo opažanja diahronih pojavov v slovenski literaturi, smislom za interpretacijo tematske kontinuitete in uvajanjem novih stilov, ločevanjem bistvenega od obrobnega ter z analitično in sintetično prenikavostjo in kompara-tivnostjo (vzor naj nam bo razprava Struktura in funkcija Jenkove parodije v razkroju slovenske romantične epike), terminološko jasnim in logičnim jezikom pomembno obogatil slovensko literarno vedo.
M. Zlobec