Leto 6. Štev. 4. PRILOGA ZA MLADINO. 1937. aprila 8. Mladenka Marija, pomagaj mladini. Marijika! Ti si bila krotka. Oda si se odgajala v jeru-žalemskoj cerkvi, si vnogo krivic mogla pretrpeti. Hudi duh je nahujskao zdaj tovarišice, zdaj vučitelice tvoje, da so ne razmela tvoje jakosti i so te krivo sodile. A ti ne samo, da si ponižno sprejela vse ogovarjanje, sumničenje i potvarjanje, nego ostala si krotka. Driige so se čemerile nad tebov, ti si pa ostala kak ovčica krotka. I tvoja krotkost je premagala vse ovire, je omehčila srca zapelanih tovarišic inastao je mir v hiši. O keliko greha bi se ognola mladina, če bi te na-slediivala v toj lepoj jakosti, če bi bila krotka. Ne bi bilo bitja, ne srdov, ne gučov proti liibezni do bližnjega, zavladao bi blaženi mir v driižinaj i mesto tožb bi se shajali v čistoj liibezni ednok v ednoj, driigoč v driigoj hiši, Bogi na čast i bližnjemi na dušno zveličanje. Prosimo te, Marijika, mladenci i mladenke, mali i velki iz mladinskoga šerega, sprosi nam zavolo tvoje krotkosti veliko krotkost. Naj smo mirni i vdani, naj ešče krivice mirno pre-trpimo, ve dober Bog vidi naše duše i on nas bo že zagovor o, kda bo njegova sveta vola. Marijika, sprosi nam mladini krotkost. i ifMirmsiM < s« Marijine družbe. Tudi nedolžne duše morajo trpeti! Mlžda usmiljenka je sedela ob tihi polnočni uri, zamišljena ob postelji na smrt bolnega otroka. Z nemo žalostjo je neprestano zrla v trpeči obrazek 3-4 letne deklice, katere šibko, drobno telesce se je ob vsakem vzdihljaju krčevito streslo. Veliki modri očesci, sta bili široko odprti, - tu in tam se je nežna, troeča deklica proseče ozrla v sestro usmiljenko, kakor da bi jo hotela s pogledi prositi, naj se je usmili, ter ji pomaga in reši tega mučnega trpljenja. Sestra je nagloma vstala, ter položila svojo mehko roko,-kakor ljubeča mat. na nežna bleda ličeca - umirajočega otroka. „Ubožica moja", je ljubeče dejala m znova sedla kraj postelje. Njene ustnice pa so tiho šepetale. O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!" Na obraz male trpinke je legel sladki mir. Nežni očesci, sta se zaprli, - zasanjala je! Iz prsi blage sestre usmiljenke Se je izvil globok vzdih. Zatopljena v prisrčno molitev, je čula ob nesrečnem otroku, ki se je boril z življenjem in smrtjo. Kakor večnost, so bile dolge ure, in vendar - nedolžni otrok ni mogel dotrpeti. Usmiljenka je ponavljala vzdihljaj za vzdihljajem. Njeni globoki vzdihi in prisrčne molitve so hitele pred prestol Najvišjega, za to trpečo angeljsko dušo, - dekletce se je nemirno zganilo. Drobne ročice so se krčevito stisnile in novi napadi so objeli šibko telesce. Sestra se je sklonila k trpeči sirotici in jo vzela v naročje. Še enkrat je poizkusila vse, da olajša zadnje ure tega nesrečnega otročička! Stenska ura je odbila polnoč. Usmiljenka je rahlo položila otroka nazaj v postelj. Dekletce je postajalo če dalje bolj mirno. V sobo je stopila druga sestra usmiljenka, da nadomesti svojo drago sosestro! Tiho, komaj slišno sta se začeli pogovarjati med seboj. Pomilovalno sta zrli na umirajočega otroka, - ki ga vsa zdravniška veda in njuna materinska skrb in nega ni mogla več iztrgati iz objema angelja - smrti! Se enkrat se je drobno telesce krčevito streslo - in duša male deklice je odhitela med nebeške krilatce!--— Bila sem navzoča pri smrtnem boju tega otroka. Ko sem gledala njegovo bridko trpljenje, mi je bilo pri srcu, kakor da bi me kdo z nevidno roko grabil zanj. Ni bilo solze v mojem očesu, le ena misel in vprašanje, ki mu nisem mogla najti odgovora, se mi je vsiljevalo: »Zakaj je o nedolžno dete, ki še ga ni ranila hudobija sveta, - moglo toliko trpeti v kratki dobi svojega zemeljskega življenja? Zakaj ?" Nikdar ne bo mogla človeška pamet poseči tako globoko, da bi mogla doumeti vse ta-nosti Večne Modrosti. Tako tudi ne bo v tej dolini solza mogla nikdar dati odgovora, zakaj morejo nedolžne duše - trpeti. Temna koprena zakriva ta odgovor. — — — nnAnM Ljuba moja mladina, glej! Angelj v človeški podobi -otrok, ki šteje komaj 3-4 leta, mora vzeti nase težki križ trpljenja med mukami mora dokončati svojo življensko pot. Ko še žari iz njegovih milih angeljski očes sij rajske sreče, že mora spoznati, da je ta svet le dolina solza in trpljenja! O mladina moja! Kaj je svet in kaj je življenje? En sam velik čudež božji. — Čudež, ki bi lahko bil neskončno lep, če ne bi ljudje sami grešili zoper njega, — mu sami jemali njegove čudovitosti in lepote! Ko bi se poglobila vsaka duša vanj, vsaj enkrat v dnevu, in do dobra pomislila, kako čudežno vodi naša pota skozi življenje, božja roka, — bi vse drugače zrla vanj, kot zre danes! Naša vera, in zaupanje v ljubega Boga bi postalo močno in utrjeno tako, da ga nobena sila, nobeno še tako veliko trpljenje, ne bi moglo omajati! Dandanes nima, posebno mladina te moči, da bi junaško stopila pred njega, ki zaničuje sveto vero, — ter bila njena zvesta zagovornica! A ko se skrije solnce naše življen-ske sreče in temni oblaki gorja in bolesti preprežejo nebo, o takrat, je v mislih le obup, — da bi pa z zaupnim pogledom navzgor prosili pomoči in tolažbe ljubega Boga, — to ne! Nešteti se izprašujejo ob urah trpljenja, zakaj morejo trpeti? O dragi moji, opustimo to vprašanje in bodimo prepričani *da vse kar Bog stori, — vse prav stori, če tudi nam se prav ne zdi!" — Če je odločeno trpeti, nedolžnim angeljskim dušam, je odločeno trpeti tudi nam, ki zremo iz dneva v dan življenje od drugačne strani, kakor nežno dete, ki vidi le solnce pred seboj! Kar nam ljubi Bog pošlje v življenje, naj je potem to sreča ali trpljenje, vse vzamimo dobrovoljno iz Njegovih svetih rok! Če se počutimo srečni, ko nam sije solnce, — zakaj bi tožili in obupovali, ko stojimo sami in zapuščeni sredi temnih cest. Zaupajmo v Boga, v urah gorja. On nam bo obrisal in osušil solze, če bomo plakati. Čujmo, kako lepo in ganljivo pravi mala cvetka Terezija — Odrešeniku: »Kadar bom najbolj zapuščena, Ko bom vsa strta od bolesti, — boja, Ne bo ušla mi tožba prav nobena, Saj ti najtišja si ljubezen moja!" V. Razlagova. „El patrocinio de Sati Joso". Malim čtevcom Marijikinoga Ogračeka. Dragi prijatelčki! Vam pišem na den novoga leta i Vam želem puno sreče i Božega blagoslova. Eti pri nas je vroče, ka vse teče, Vi pa se morate pri peči segrevati. Nekaj čiidnoga se tu zgodi: pri vfcs je v leti vse zeleno, trava i različno cvetje okraša vaše travnike, pri nas pa je inači. Naš zavod stoji poleg ednoga brega, šteri je v zimi ves zelen, komaj se pa leto začne, se posuši. Ne ešče poteklo dosta časa (kak jaz to pišem), ka smo meli sv. Božič. Oh, kak lepi je te svetek! Ltibi Jezuš se je za nas grešnike narodo, je za nas tam v štalici od mrSza trepetao. Jezuš je v tistoj svetoj noči najšeo na zemli telovni i tiidi dfi- Ševni mraz, samo Marija i Jožef sta ga segrevala z svojov to-plov lubeznostjov. Oh, moji mali prijatelčki, tudi v naših časaj trpi Jezuš mraz; kelko mrzlih duš ga zaničava, pa se ž njega norca dela! Pomislimo na grozote v Rusiji, v Mehiki i v Španiji! To nas more vse do srca genoti. Pripravimo v našem srci edno toplo zibelko malomi Jezušeki. Da, mali prijatelčki, dobro se pripravlajmo vsi na sv. spoved i sv. pre-čiščavanje, da Jezuš najde v našem srci počitek i tolažbo. I vi mali, ki ešče ne-ste pristopili k prvomi sv. prečiščavanji, pomislite, da bo tisti najlepši den vašega živlenja. Ltibi Jezuš bo postavo v vašem srci svoj prestol, Angelci se bodo okoli vas veselili i spevali nebeške pesmi, Devica Marija vas bo vzela pod svojo posebno obrambo. Samo vi se morete potom dobro držati, da ne zablodite od Jezuša. Molite tiidi za vašega vdanoga prijatela iz Južne Amerike i sprejmite Jezuš mladenček pri deli. Delao je z lubezni do Boga i zadovolen bio z svojim prostim delom. najsrčnejše pozdrave A H. S. S. BI. p. Alfonz Rodriguez. (1598—1628) Narodo se je vu varaši Zamora na Španjolskom. Po končanih bogoslovskih šolaj ide v misijon med pleme Guaicuru. Navči se njiiv jezik. Na poseben način se je odlikuvao v pre-mišlavanji od Jezušovoga trplenja i biidio v sebi želo po man-trništvi. Po lastnoj prošnji pride k p. Roki Gonzales v Uruguaj i dobi misijon Caaro, bliizi Brazilije. BI. p. Ivan del Castillo. (1596-1628). Tiidi on je bio Španjolec. Po dovršenih vsevučiliških šolaj stopi v jezuitski red i odide v južno-amerikanske misijone. Od- likiije se v potrpežlivosti i samopremagiivanji, posebno pa v liibezni do siromaških Indijancov. Delao je v misijonskoj postaji sV Mikloša i pa v Yyu-i. To so živlenjepisi treh apoštolskih mož (od ednoga smo že pisali v marc. snopiči M. Lista), šteri so meli svoje živlenje zapečatiti z mantrniškov smrtjov. Do toga pa je prišlo na sledeči način: Domorodci so jako prestopali v krščansko vero. To pa :e ne bilo po voli domačim čarodejnikom, šteri so domačine odvračali od krščanstva i njim delali velke neprilike. Ti čaro-dejniki so ponucali praznovernost Indijancov i z njenov pomoč-jov ovirali delo misijonarov. V področji misijona, v šterom so deliivali imeniivani trije misijonarje v Uruguaji, je bio eden hudoben čarodejnik, Niezu po imeni. Kak strašno je on sovražo krščansko vero, se vidi iz toga, da je krščeno deco dao pred sebe prignati, da njim zbriše sv. krst. Z ednov tekočinov njim je prao glave, prsa i ledevje i njim striigao jezik. Domorodce je sagao, da povzroči potop, da se zemla pod njimi potuni, či ne vmorijo misijonarov. Najšeo si je dva zaveznika, domačina Caarupe i njegovoga roba Marangua. Ednoga dneva je p. Rok s pomočjov ludi poleg cerkvi po» stavlao visiki steber, na šteroga obesijo zvon. Med delavce se je pomešao tiidi Caarupe i njegov rob. Kda so pa zdigavali zvon i je p. Rok gledao to, namigne Caarupe svojemi robi, ki vdari z nekim orodjom misijonara po glavi tak, da te mrtev spadne na zemlo. Na krik pribeži iz hiže p. Alfonz Rodriguez, pa hiido-delnika skočita tudi k njemi, ga pobijeta na tla. Pater pa stane i ranjeni zbeži proti mrtvomi p. Roki i pri njem tiidi sam spadne mrtev na zemlo. Nišče od navzočih pa je ne viipao napad-noti morilcov. Zavolo toga jih je eden starček pokarao, pa je to predrznost plačao z živlenjom. Hiidodelnika sta na to šla v kapelico, gde sta križ i vse svete predmete zmetala na tla, si oblekla mešno obleko i jo oskrunila. Tela mantrnikov so nato odnesli v cerkvico i jo vužgali. Gda so bili tfl gotovi, so odišli v sosedno misijonsko postajo, da obračunajo tudi s p. Ivanom del Castillo. „Dober večer, pater! Ka delate?" »Molim", odgovori misijonar. »Prinesli smo edno dete h krsti" so pravili hii-dodelniki. I dokeč je misijonar krščenca vpišiivao v knigo, so hiidodelniki vrgli okoli njega vože, ga zvezali i zvezanoga vlekli prek brega po kamenji, ga bili i mučili, nazadnje pa so ga do smrti okameniivali i ga pustili v logi. To se je zgodiio 1. 1628. Glas od strašnoga hudodelstva se je naglo razširo med Indijanci sosidnih plemen i med Španjolci. Edni i drugi so oboroženi prišli nad hudodelce. Zgrabili so hudodelce, stvar izpitali i nato so je osmrtili. Bog pa njim je na priprošnjo mantrnikov vsem dao pred smrtjov milost spreobrnenja i so vsi sprijelisv. krst. Glas od kreposti uruguajskih mantrnikov se je povsod raz-neso. V vsej krajaj, v šterih so živeli i deliivali, so se začnole preiskave od njiivoga živlenja, od jakosti i od mantrništva. Spise so poslali v Rim. Zavolo vnogih tovrstnih spisov i preiskavanj se je stvar zavlekla, V začetki toga stoletja se je obnovo proces po vsej predpisaj sv. Cerkvi i se dovršo tak, ka so p. Rok Gon-zales, p. Alfonz Rodriguez i p. Ivan del Castillo bili 28. januara leta 1934. prišteti k blaženim. N a v u k. Misijonarje zapuščajo roditele, brate, sestre, svojo domovino i odhajajo v dalešnje kraje, v šterih postavlajo v nevarnost svoje živlenje i zdravje. V misijone pa lejko idejo ne samo duhovniki, nego tiidi laiki, šteri pomagajo misijonskim duhovnikom. Tam so doktorje i vnogo redovnic, šteri z dobrim i vsmilenim delom pripravlajo misijonskim duhovnikom pot do duš. Misijonarom moremo pomagati tiidi mi z dari i molitvami. Prečastiti Gospod ! Bandel, Indija, 10. marca 1937, Bogoslovje, ki sem je letos začeo, me zadržava, da bi se Vam večkrat oglaso. Dobivam redno katoličanskiva lista „Marijin List" i „No-vine", ki sta neobhodno potrebniva za vsako družino Slovenske krajine, posebno v denešnjih dnevaj. V njima se razvija vso socialno i duševno živlenje: ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ kakši je dnes socialen H red, socialno ravnanje i kakšega obnašanja mora biti vsaki katoličanec v fl|. H mHr^ diiševnom ino socialno-političnom pogledi. Zato M^fjRj: je potrebno dnes, da jiva '', — „<31 vsakši ma pri hiši i druge, ki branijo i podpirajo Cerkev, ar so kak kaži- ^^^^^Hk** r^SSbn^S pot za vsakoga, ki nešče ^^^^pn^ v