Celjski
GLASIJO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
a. «	Celje dne 25. februarja 1950	Cena 2 din
Leto III. — »ter. 8.
Poštnina plačana v gotovini
26. marec
bomo dočakali z izpolnje-
nim četrtletnim planom
V šoštanjskem okraju navduše-
no pozdravljajo kandidata za
Zvezni svet generalmajorja Petra
Štanteta- Skalo
Kandidata Petra Stante-Skalo za
okraj Šoštanj poznajo mnogi od voliv-
cev. Rodil se je 4. maja 1914 v Celju.
Je sin delavskih staršev. Pred vojno je
bil po poklicu tovarniški delavec. Že
r letu 1933 je sodeloval v delavskem
gibanju. V letu 1934 je bil aretiran in
obsojen na dveletno robi j o v Sremski
Mitrovici ,kjer je okusil vse nasilje po-
licijskega aparata v stari Jugoslaviji
nad delavci revolucionarji. Po vrnitvi
iz zaporov je bil brezposeln do razpada
stare Jugoslavije. S prvimi zavednimi
sinovi naše domovine je leta 1941 od-
žel y partizane in bil komandant Celj-
ske čete.
Za časa narodnoosvobodilne borbe ga
srečamo kot komandanta I. Štajerskega
bataljona namestnika komandanta II.
grupe, namestnika komandanta 18. di-
vizije .namestnika komandanta IX. kor-
pusa in nazadnje kot komandanta IV.
operativne zone. Leta 1947 pa se je vr-
nil iz Sovjetske zveze, kamor je leta
1945 odšel na Vojno akademijo. Sedaj
je generalmajor Jugoslovanske armade.
Poznajo ga borci edinic IV. operativ-
ne zone, saj je vodil vse operacije proti
nemški ofenzivi koncem meseca novem-
bra 1944 na takratnem osvobojenem
ozemlju Zg. Savinjske doline. Skupno
s tovarišem Borštnerjem in Leskoškom
se je sklanjal nad zemljevidom in se-
stavljal načrt za protiofenzivo proti ti-
sočem nemških vojakov, ki so takrat
napadli osvobojeno Zg. Savinjsko do-
lino.
S XIV. divizijo je leta 1945 šel osvo-
bajat Slovensko Koroško, kjer je vodil
vse operacije. Slovenska Koroška je bi^
la takrat osvobojena. Osvobodili je ni-
so Angloamerikanci, niti deča armada,
pač pa naši partizani. Ljudstvo Slov.
Koroške je navdušeno sprejemalo svoje
osvoboditelje — borce NOV. Po tisoč
letih so slovenski partizani stali na
častni straži ob vojvodskem prestolu
na Gosposvetskem polju, kjer je zibel-
ka slovenstva.
Tovariš Peter Stante-Skala je prvi
čuvar naših severnih meja. Pod njego-
vim vodstvom so naši partizani onemo-
gočili vdor raznih izdajalcev, ustašev.
nedičevcev in belogardistov naščuvanih
od Angloamerikancev v našo domovino.
Kdo od borcev XIV. divizije ne po-
zna Petra Stante-Skalo kot dobrega
komandanta, borca in tovariša. Poznajo
ga večinoma vsi prebivalci Zg. Savinj-
ske doline in vseh partizanskih krajev
našega okraja. Zato so ga na vseh pred-
volivnih sestankih z odobravanjem po-
trdili kot kandidata v Zvezni svet. Či-
slajo ga v prvi vrsti kot vojaka in kot
aktivista OF. Vedo, da ne bo nikjer.iz-
dal ciljev, za katere se je boril že kot
delavec v stari Jugoslaviji, pozneje pa
v času NOB in sedaj v izgradnji naše
socialistične domovine. V mnogih kra-
jih ga volivci želijo na svoje predvo-
livne sestanke in zborovanja, kjer bi se
z njim pogovorili o vseh gospodarsko-
političnih vprašanjih.
Namestnika kandidata tov. Marolt
Jožeta volivci okraja Šoštanj tudi po-
znajo. Je kmečki sin iz Plešivca pod
Graško goro. V partizanih je bil ko-
mandant j uriš nega bataljona Šercer-
jeve brigade. Do leta 1946 je bil v JA,
nakar je bil demobiliziran in je prevzel
dolžnosti referenta ljudske prosvete na
OLO Mozirje. Za člana Izvršnega od-
bora je bil izvoljen le^a 1948. PQ kon-
čani enoletni partijski šoli je prevzel
dolžnosti organizacijskega sekretarja
pri Okr. komitetu KPS v Šoštanju. Na
VI. rednem zasedanju Okrajnega ljud-
skega odbora dne 21. februarja 1950 je
bi lizvoljen za predsednika Izvršnega
odbora Šoštanj. Istočasno je prevzel
dolžnosti sekretarja Okrajnega komi-
teta KPS Šoštanj.
Zato bomo volivci okraja Šoštanj na
dan volitev 26. marca izkazali svojo
državljansko dolžnost in zavest in bo-
mo glasovali za kandidate za Zvezni
svet, kakor tudi za Dom narodov. Tako
so obljubili volivci na mnogih predvo-
livnih sestankih v okraju Šoštanj. /
Na Dolgem polju
bo „črna skrinja1' prazna
Na Dolgem Poliju se pridno priprav-
ljajo na dan volitev. Dne 10. t. m. so
po dobro uspeli Prešernovi proslavi
imeli prvi predvolivni sestanek. Ob tej
priliki so z navdušenim odobravanjem
potrdili izbiro 4 podpisnikov za kandi-
datno listo tov. ministra Leskoška, ki
ga Celjani po domače nazivajo: »Naš
Luka.« Odbori vseh terenskih organi-
zacij si želijo, da naj bi Dolgo polje
bilo vedno med prvimi pri vseh akcijah
in tako tudi pri volitvah.
Volivne enote so razdeljene. Člani
propagandnega aktiva se z veliko vne-
mo pripravljajo na prihodnje predvo-
livne setanke. Do dneva volitev bodo
sklicali še tri sestanke. Frontovci tere-
na so trdno sklenili 100% izvesti volit-
ve v prepričanju, da bo sleherni voliv-
ni upravičenec zadostil svoji držav-
ljanski dolžnosti že v zgodnjih jutra-
njih urah.
Dolgopoljani želijo končno, naj črna
skrinjica na slavnostni dan volitev osta-
ne »glas vpijočega v puščavi« v še več-
jo klofuto in poraz kominformbirojev-
ske gospode.
Kako sklepajo delovne
pogodbe v šoštanjskem
okraju
V šoštanjskem okraju niso vsa pod-
jetja pravilno razumela naloge sklepa-
nja delovnih pogodb. Zato tudi uspehi
niso v vseh podjetjih zadovoljivi.
LIP Nazarje o sklepanju delovnih
pogodb poverjeništvu za delo na okraju
ni poslal še nobenega poročila. To je
skrajna malomarnost uprave. Tudi v to-
varni usnja so s sklepanjem delovnih
pogodb bolj med zadnjimi, posebno v
obratu Rečica cib Savinji.
Dobro so pristopili k sklepanju de-
lovnih pogodb na Rudniku, Velenje. Tu
je sklenilo delovne pogodbe že 90 pro-
centov vsega delavstva. Gradiš v Šošta-
nju tudi ne zaostaja za velenjskim rud-
nikom. Tudi tu so pravilno razumeli
nalogo :n sklenili z delavstvom že veli-
ko večino delovnih pogodb.
Piva pa je zaključila sklepanje po-
godb Tovarna otroške konfekcije in To-
varna gumbov v Šoštanju. Delovne po-
godbe so sklenile vse delavke in vsi
delavci. Nad polovico delovnih pogodb
so sklenili do upokojitve. Obrat lesne
volne v Šoštanju je prav tako že za-
ključil s sklepanjem delovnih pogodb
in je rezultat zelo dober.	V. O.
V	industrijskem servisu je
17 delavcev podpisalo po-
godbo do upokojitve
V	pisarni, kjer so se podpisovale pogodbe
je vladalo praznično razpoloženje, in so se
slišale izjave delavcev: »Kaj se hočem pre-
stavljati saj se tudi tukaj izpolnjujejo važne
planske naloge, od katerih pravočasne iz-
polnitve zavisi tudi uspeh tistih številnih
podjetij, katerim dobavlja naše podjetje bla-
go.«
Prvi, ki je podpisal pogodbo, da bo delal
v podjet.u dokler bo mogel, je bil najboljši
delavec kolektiva odlikovanec z medaljo dela
tov. Podergajs Jože. Njegovemu vzgledu so
sledili tovariši: Skamen Maks, čakš Alfonz.
Krajnc Jože, Križan Martin, Rebov Kari,
Smid Ivan. Travner Peter, Kerbler Robert.
Golej Rok, Dajšek Marko, Razgoršek An-
ton, Žlavs Franc, Veternik Martin, Divjak
Aleksander, Majerič Franc in Vrtačnik F.
Super Anton se je zavezal, da bo delal 10
let, v podjetju. Vsi ostali pa so tudi pod-
pisali delovne pogodbe za daljšo dobo.
Pri pomožnih stavbnih
obratih MLO - Celje
so imeii občni zbor
Na rednem letnem občnem zboru so
člani sindikalne podružnice pomožnih
stavbnih obratov MLO Celje pregle-
dali delo in uspehe sindikalne podruž-
nice v preteklem letu. Za še popolnejše
delo v obratih za dvig produktivnosti
dela so soglasno sprejeli naslednje skle-
pe:
Tudi pri sklepanju delovnih pogodb
člani podružnice nočejo biiti med zad-
njimi. Posebno člani partijske organiza-
cije so s svojim dobrim vzgledom pred-
njačili pred ostalimi. Tako je tov. Ka-
cin Jože sklenil delovno pogodbo do
upokojitve, Znidar Jože in Kukovič
Štefka za dobo 20 let, tovariši Podles-
nik, Glušič, Novak, Kohne, Pucelj, Roje,
Zdovc itd pa za dobo 10 let. Vsi uspehi,
sklepi za nadaljnje delo in sklepanje
delovnih pogodb je dokaz, da neomajno
zaupajo našemu državnemu in politič-
nemu vodstvu. Svojo predanost in za-
vednost bodo ponovno dokazali s 100%
udeležbo na volitvah v ljudsko skup-
ščino FLRJ, ko bodo oddali glasove za
kandidate, ki so s svojim požrtvovalnim
delom dokazali, da so vredni njihovega
zaupanja.	M. C.
Tekmovali bomo s front-
nimi organizacijami v
Kamniku
Na podlagi napovedi tekmovanja OF
Kamnik frontnim organizacijam Celje-
mesto, smo sporazumno s tekmovalno
komisijo MO OF sprejeli tekmovalne
točke, po katerih tekmuje MO OF Ce-
lje-mesto z vsemi njenimi osnovnimi
aktivi na terenu s frontovci v Kamniku.
Vsi osnovni aktivi bodo tekmovali po
sledečih točkah:
1.	Katera osnovna frontna organiza-
cija bo najbolj utrdila svoj sekreta-
riat in aktive, kot so organizacijski ak-
tiv, aktiv za agitacijo in propagando,
gospodarski aktiv in ljudsko inšpekcijo.
2.	Katera osnovna frontna organiza-
cija bo v predvolivni kampanji zajela
v svoje vrste 100 odstotno vse volivnc
upravičence razen tistih, ki ne spadajo
v Fronto ter izključila iz svoje vrste
take člane, ki ne spadajo v Fronto ter
na ta način najboljše vršila razredno
borbo na svojem terenu.
3.	Katera osnovna frontna organiza-
cija bo imela organizirano najboljšo
obveščevalno, kurirsko mrežo na dan
volitev in za časa volivne kampanje in
najlepše urejena volišča.
4.	Katera osnovna frontna organiza-
cija bo imela najboljšo udeležbo na vo-
litvah, najmanjši odstotek v črni skri-
njici ter v najhitrejšem času izvedene
volitve.
5.	Katera osnovna frontna organiza-
cija bo znala najbolj izkoristiti predvo-
livno kampanjo za sprovajanje gospo-
darskih nalog.
6.	Katera osnovna frontna organiza-
cija bo v predvolivni kampanji zajela
vse članstvo OF za sodelovanje in izva-
janje vseh akcij OF na terenu.
Opomba:
MO OF razpisuje s tem v zvezi na-
gradno tekmovanje:
Prva nagrada: radijski aparat.
Druga nagrada: knjižnica.
Tretja nagrada: razdelitev 100 me-
trov blaga.
Sekretar MO OF:
Zupane Darinka. 1. r.
Po tovarnah bodo s še večjimi delovnimi
uspehi dočakali volitve
V bližnjih volitvah vidijo delovni
ljudje okraja Celje-okolice novo pri-
ložnost, da potrdijo svojo povezanost z
državnim in partijskim Vodstvom, da v
uspehih v proizvodnji manifestirajo
svojo predanost stvari socializma. Zato
se z vsakim dnem množi število delov-
nih kolektivov, ki v ta namen spreje-
majo tekmovalne obveznosti.
Pobudniki tekmovanja so kovinarji v
Storah, ki so na občnem zboru sklenili,
da bodo svojo plansko nalogo prvega
četrtletja izpolnili do dneva volitev. K
tekmovanju so povabili vse kovinarje v
republiki in ostale kolektive na pod-
ročju okraja. V zvezi z dano obljubo
so sprejeli tudi več drugih kolektivnih
in osebnih obveznosti. V nedeljo bodo
imeli prostovoljno delo, zaslužek pa bo-
do darovali za partijski fond. Razen
tega bodo neposredno sodelovali v pri-
pravah za volitve v Kalobju in Svetini.
Mladina železarne Store prednjačd v
tekmovanju. Člani mladinske organiza-
cije bodo v prvem tromesečju opravili
2000 prostovoljnih ur, od tega polovico
v proizvodnji in polovico pri dograditvi
internata. V obratih bodo ustanovili
tudi 5 mladinskih brigad, ki bodo prve-
ga marca pričele delati po Sirotanovi-
čevem načinu. Razen tega je osrednja
dolžnost mladinske organizacije izpol-
nitev četrtletnega plana do dneva voli-
litev.
Člani mladinske organizacije so pre-
jeli še vrsto osebnih obveznosti, kate-
re že uresničujejo. Dvakratna udarni-
ka Martina Brečko iz šamotarne je ob-
ljubila, da bo do volitev presegala dnev-
no normo še za 5 odst. in izpolnila let-
ni plan do 1. novembra. Borbena mla-
djJka ie nekaj časa častno izpolnjuje
obljubo, saj presega normo za 39 odst.
m \e ze tretjič predlagana za udarniški
naslov. V istem obratu tekmuje brigada
Vinka Strašeka, ki je januarski plan
presegla za 36 odst. v tekmovanju do
volitev pa bo brigada dnevne naloge
stalno presegala za 20 do 30 odst.
so prejel! mla-
t h'	0b?toV- Vod^ nakladal-
r Siemens-Martinovi peči
Peter Gerdma bo s svojimi brigadirji
izpolnil letni p an do 29. novembra.
Asto obljubo je dal strugar Kari Kajtna
že*? Sperlin b0 letni P^n dosegel
oktobra. Obširne naloge so si za-
kuiw?adi kovinarji tudi iz področja
ske tohaike°SV6tne dejavnosti ^
kohkuSallm, v Storah 50 sledili ostali
varni Sv p okolice. V tekstilni to-
stovoljno' nS se odločili za Pro"
izvedbo volitev dek)' ^ čimboljšo
jevnemu odb™, ^ bodo P°magali kra-
Marija Reka.
Rudarji v Laškem bodo do volitev
izpolnili svoj četrtletni plan, medtem
ko so v tekstilni tovarni Jutex v Žalcu
presegli februarski plan že za 18 odst.
V počastitev volitev bodo imeli nedelj-
sko prostovoljno delo tudi kolektivi To-
varne nogavic v Polzeli, okrajna pod-
jetja v Sv. Petru in drugje. Člani zdra-
viliškega kolektiva Laško pa bodo opra-
vili akcijo čiščenja gozdnega drevja in
priredili dve gledališki predstavi, ka-
terih dobiček je namenjen za partijski
fond.
Za 8. marec, Dan žena, pripravljajo
y Tkaluici hlačevine kulturno priredi-
tev. Manifestirati hočejo svojo solidar-
nost z vsemi naprednimi ženami sveta
v borbi za mir in enakopravne odnose
med naredi. S pospešenim tekmova-
njem pa hočejo dokazati ljubezen do
svoje socialistične domovine in se tako
najdostojneje pripraviti na velik zgo-
dovinski dogodek — volitve v Zvezno
skupščino.	Z. M.
Tkalnica hlačevine
bo tekmovala z Mariborske
tekstilno tovarno
V Tkalnici hlačevine so sklep o tek-
movanju sprejeli že na letni skupščini
podružnice dne 5. 2., ko so sklenili, da
bo tekmovanje najbolj dostojna pri-
prava tudi na, Dan žena — 8. marec.
Takoj za tem pa so prejeli od kolektiva
Mariborske tekstilne tovarne poziv, ki
obsega 15 tekmovalnih točk, v katerih
je poleg proizvodnih nalog vključeno
tudi sindikalno delo, zlasti ideološko-
politično in agitacij sko-propagandno de-
lo. azumljivo, da je kolektiv Tkalnice
hlačevine takoj sprejel tekmovalni po-
ziv mariborskih tovajrišev posamezne
točke načrta je sindikalna podružnica
skupno z upravo podjetja podrobno
konkretizirala in ves kolektiv je bil na
članskem sestanku seznanjen z vsemi
podrobnostmi tekmovanlja. Operativni
plan podjetja je bil razbit na posamezna
delovna mesta, tako da sleherna tkalka
natančno ve za svojo dnevno proizvod-
no nalogo. Vsak stroj ima svoj grafikon,
na katerem se dnevno beleži delovni
učinek in ima tako vsaka tkalka mož-
nost dnevno kontrolirati svoj proizvod-
ni uspeh. Takšna evidenca omogoča, da
je za vsak dan in za vsak obrat posebej
možno ugotoviti najboljšo tkalko, kar
nato preko zvočnikov objavljajo vsemu
kolektivu. Prvi dan takšnega dela dne
20. t. m. so bili n. pr. takšni rezultati:
v obratu B je Hrovatič Anica dosegla
svojo dnevno nalogo s 114%, Muzelj Jo-
žica s 110% in Sotler Marica s 113%
Zanimivo je, da prvi dve tovarišici do-
slej še nista dosegli udarniškega naslo-
va, v sedanjem tekmovanju pa sta do-
segli tako častne uspehe. V obratu A
oa je Mihelak Lenčka dosegla 118.5%,
Rikl Silva 118% in Rihter Anka 113%
svoje dnevne proizvodne naloge. Pri
vsem tem se tovarišice tudi vztrajno
borijo za najboljšo kvaliteto proizvodov,
kar bo ob zaključku meseca objektivno
presojal normirski oddelek skupno z od-
delkom za pospeševanje proizvodnje. 2e
sedaj pa je uprava podjetja razpisala
dnevne nagrade po 100 din za najbolj
urne tkalke, ob zaključku meseca pa bo
dobila tkalka z najbolj kakovostnimi
izdelki, ne glede na količino izdelavne-
ga blaga kot nagrado tri metre blaga.
Toda vse to kolektivu Tkalnice hla-
čevine ni dovolj, če hoče častno izpol-
niti sprejeto nalogo — izpolnitev četrt-
letnega plana proizvodnje do 26. marca.
Prav te dni sprejemajo delavke indivi-
dualne obveznosti, ki bodo osnova za
notranji plan podjetja. In ne samo to.
V obratu B so z istim številom delovne
sile razširili delovno fronto tako, da de-
lajo sedaj v treh izmenah, v obratu A
pa se tudi pripravljajo na tako organi-
zacijo dela. Vzporedno z vsem tem se
že vršijo strokovni tečaji, za podmojstre
oa tudi posebej pripravljajo strokovni
tečaj in tako dajejo najširšo možnost
usposabljanja v strokovnem pogledu.
Poleg že uvedenih grafikonov na vsa-
kem stroju posebej bodo oblike nazor-
ne agitacije nadalje razvijali. Na dvo-
rišču tovarne bodo dosedanji dokaj ne-
razumljivi prikaz proizvodnje podjetja
zamenjali z novim bolj razumljivim
grafikonom, do 8. ijiarca bodo opremili
desko časti s slikami najzaslužnejših
članic kolektiva, za dnevno objavljanje
najboljših tkalk pa bodo v posameznih
obratih namestili primerne deske. Pri
vsem tem seveda ne bodo pozabili na
prehodne zastavice, ki bodo kot simbol
delovnega junaštva plapolale na stojih
vsakokratnega zmagovalca.
Da se je tekmovanje v Tkalnici hla-
čevine tako zelo razživelo, je gotovo
nemala zasluga novega vodstva sindi-
kalne podružnice, ki zaupa neizčrpnim
silam kolektiva in zna te sile tudi pra-
vilno usmerjati. Težišče vsega sindi-
kalnega dela je preneseno na pododbo-
re, ki delajo zelo samostojno, zlasti pa
pododbor barvarne, ki je poleg druge-
ga že uvedel za svoje članstvo reden
ideološki študij. Manjka jiim samo še
to, da bi svoje delo načrtno uravnavali,
k čemer pa bodo gotovo pristopili v
najkrajšem času.
Predvolivni sestanek
na prvi četrti
Frontovci prve četrti so nedavno imeli
masovni sestanek. Sestanka se je ude-
ležilo 190 frontovcev. Tovariš Tovornik
je med drugim povedal, da na listi OF
kandira tov. minister Leskošek Franc-
Luka, njegov namestnik pa je predsed-
sednik OSS tov. Albin Medved Fron-
1ovci so priljubljenega kandidata in nje-
govega namestnika pozdravili z velikim
navdušenjem. Oba dobro poznajo in ve-
do, da bosta častno zastopala svoj vo-
li vn i okraj v Zvezni skupščini. Izvolili
so tudi podpisnike kandidatne liste. Iz-
brali so najboljše aktiviste: Otmarja
Rivo. Ivana' Sketa, Dragico Macarol,
Alojza Arzenška in Tilko Maček.
Sekretar Fronte tov. Riva je 'tokrat
podal tudi organizacijsko poročilo, ki je
bilo dokaz do OF na njihovi četrti z
leta v leto dobro napreduje. Ker je do-
sedanji sekretar Fronte Riva preobre-
menjen z delom na MO OF je bil s
strani članstva razrešen dolžnosti, za
novega predsednika pa so izvolili tov.
Ivana Šketa, tov. Arzenška pa za se-
kretarja.
Na masovnem sestanku pa so Fron-
tovci razčistil svojo organizacijo. Tov.
Janežič Vili je imel slab odnos do or-
ganizacije. Uličnega poverjenika, ki je
prišel pobirat članarino, je sovražno od-
slovil, češ da mu skupnost nič ne daje
in da nič od nje ne zahteva. Jezi se ker
mu je ljudska oblast zaprla očeta, ki
je že med okupacijo bil sovražen naše-
mu ljudstvu. Namesto da bi se on .po-
pravil je šel njegovo pot. Frontovci so
enoglasno sprejeli predlog, da se Jane-
žič Vili izključi iz organizacije.
Ob zaključku so člani OF sklenili, da
bodo 26. marca že v jutranjih urah
100 odst. zaključili volitve.
PRIREDITVE V SPOMIN PREŽIHU
V CENTRALNI KNJIŽNICI IN
TKALNICI HLAČEVINE
Dne 22. februarja je bil v celjski Cen-
ralni knjižnici spominski večer za
umrlim pisateljem Prežihovem Voran-
em. Igral je Sancinov kvartet, recita-
torji iz mladinskega kulturno-umetni-
škega društva pa so recitirali odlomke
iz zadnjega pisateljevega dela »Solzi-
ce«. Z istim programom so nastopili tu-
di v Tkalnici hlačevine.
Stran 2
»CELJSKI TEDNIK«
Leto III. — Štev. 8.
V kmetijskih zadrugah, kjer so upravni
odbori delavniy so imeli velike uspehe
Pri vsakem delu polagamo ob koncu
leta obračune. Istočasno, ko se napravi
kritičen pregled čez poslovanje, ko se
ugotavljajo dobre in slab^ strani, se
postavlja tudi nov plan, ki zajema vso
dejavnost v letu.
Ob bežnem pregledu prvih let po
osvoboditvi vidimo še nezorano ledino
na polju zadružništva. Začeta je bilo
treba znova. Ustanovile so se Naproze,
ki so bile le prehodna oblika na poti
preko kmetijskih zadrug do kmečkih
delovnih zadrug. S tem korakom se je
izvršila decentralizacija zadružništva,
ki je začelo pronicati v naj oddaljenejše
gorske vasd. Kmetijske zadruge, ki po-
slujejo v današnji obliki, imajo zelo
obsežen delokrog. Poleg važnih funkcij
odkupa v letu 1948 in 1949 so se bavile
tudi z obrtno dejavnostjo ustanavljale
in vodile tudi druge gospodarske od-
seke.
Uspehi kmetijskih zadrug pa so bili
največkrat odvisni od zanimanja od-
borov. Prav upravni odbori so tisti or-
gani zadruge, ki morajo v prvi vrsti iz-
vrševati sklepe zbora in samoinicija-
tlvno voditi zadrugo ter ji dati možnost
razvaja. Na žalost, pa je večina uprav-
nih cdborov naših kmetijskih zadrug
stala ob strani. Posledica tega je bila,
da so se vsi posli združili okrog poslo-
vodje, včasih celo taki, za katerih re-
šitev je pristojen izključno upravni od-
bor. Povsem naravno je, da je poslo-
vanje take zadruge šepalo, niso mogli
pravočasno oddajati obračune, knjigo-
vodstvo je bilo v zaostanku itd. Ni čud-
no, če bi se v takem primeru tudi na
rednem letnem občnem zboru ljudje
spogledovali in kritizirali in na drugi
strani celo dali prevzeti kakoršno koli
novo fukcijo.
Zadruge pa, katere upravni odbori v
resnici vodijo, v pogledu poslovanja
kažejo povsem drugo sliko. 2e sam
vstop v lokal in bliskovit pogled okoli
sebe daje jasno sliko poslovanja, vzor-
nega gospodarjenja, kjer vladata red in
čistoča, za kar se briga poleg usluž-
bencev tudi nadzorstveni organ zadruge.
Takšne zadruge zaslužijo javno po-
hvalo.
Vzoren primer dobrega poslovanja je
kmetijska zadrug^ na Vranskem, pri
kateri delujejo vsi odseki. V zadrugi je
najmočnejše razvita obrtna dejavnost,
saj posluje 6 delavnic na pravilni go-
spodarski bazi. Zadružna zavest je tu
zelo močna, ustanovljena je že tudi
kmetijsko obdelovalna zadruga. Po-
sebno dobro deluje tudi kreditni odsek,
ki ima za nad 1 milijon din vlog ter
tako omogoča kmetijski zadrugi nemo-
teno poslovanje. Zadruga zato nima
problemov v pogledu kredita, saj ga
sploh ne potrebuje. Razlog temu ugled-
nemu poslovanju je v vodstvu zadruge
same ter v discipliniranosti gospodar-
skih uslužbencev.
Niti zdaleka pa se ne more primerjati
z vransko zadrugo poslovanje kmetij-
ske zadruge Letuš, kjer se upravni od-
bor zanjo sploh ne zanima in tudi
uslužbenci nimajo pravilnega odnosa
do zaupanega jim dela. Tamkajšnja
knjigovodkinja je zapustila brez pri-
volitve upravnega odbora službeno me-
sto ter ostala tri mesece neznano kje.
Upravni odbor je vedel za odsotnost
knjigovodkinje in niti ni zadevo prija-
vil. Slične nepravilnosti bi lahko na-
šteli tudi v kmetijski zadrugi Drami je,
kjer so pokazali uslužbenci skupno z
upravnim odborom nepravilen odnos do
poslovanja samega. Zato ni čudno, če
so take zadruge pasivne. Opozoriti je
treba bodoče upravne odbore, naj po-
svečajo več skrbi poslovanju zadoruge,
ker ne smemo dopuščati, da bi poslo-
vanje vodilo v zgubo.
Predaleč bi zavedlo podrobno našte-
vanje vseh napak, katere se morajo v
letošnjem letu odpraviti, če hočemo
imeti v zadrugi pravilen odraz našega
zadružništva. Treba se bo dobro pri-
praviti na občne zbore, na njih bo tre-
ba zboru zadružnikov točno prikazati
poslovanje preteklega leta. Zadružniki
sami pa naj razkrinkajo lenuhe in špe-
kulante, ki so se vrinili v upravne od-
bore ter pri volitvah v upravne in nad-
zorne odbore pazijo na to, da bodo iz-
brali poštene delovne ljudi, ki bodo nu-
dili dovolj garancije za dokončno so-
Kulturno življenje laških rudarjev je močno razgibano
Malo slišimo o rudniku pri Trškem,
četudi ni tako majhen, saj zaposluje
danes več sto delavcev rudarjev. Izgle-
da, da ga res marsikdo ne pozna. Če si
ga pa ogledamo malo bližje bomo ugo-
tovili, da je v njem dosti življenja.
Okupator je ta rudnik skoraj docela
uničil ter ga leta 1943 zaprl z izgovo-
rom, da ni premoga in da se ga ne iz-
plača kopati. Od tega dne so prevzeli
skrb nad rudnikom rudarji partizani,
ki so rudrrik obvarovali pred uničenjem.
Takoj po osvoboditvi so ga rudarji pri-
čeli obnavljati in odpirati kljub po-
manjkanju tehničnega kadra ter pričeli
sicer- od kraja dajati manj ter posto-
poma vedno več premoga naši indu-
striji. V času po osvoboditvi pa smo da-
li -rudniku preko 60 tehničnih in okva-
lificiranih delavcev, katere smo vzgojili
potom tečajev in šol tako, da danes
rudnik ne trpi pomanjkanja kadra.
Z ozirom na plansko gospodarstvo
ter na vedno večje potrebe po premo-
gu, si je rudniški kolektiv zadajal z
dneva v dan nove in večje naloge. Na
skupnih delovnih sestankih so se jam-
ski rudarji obvezovali dnevno in po me-
secih koliko ton bodo dajal; premoga
Na podlagi velikih uspehov, ki so na-
stajali pa so se porajali prvi cdliko-
vanci z medaljo in redom dela kakor
Dvoršak, Mauri, Bukovšek, Vizovišek,
Razpotnik, Janežič, Križnik, Ivo Rovan.
poleg tega pa iz meseca v mesec novi
udarniki kot: Podkoritnik, Krajnc
Ramšak, Stare, Ravnikar, Jazbinšek in
še mnogi drugi. Danes zajema kolektiv
rudnika samo ena misel — dati indu-
striji čimveč premoga, kar se odraža
vsak dan, ko odpremajo vsakodnevno
več desetin vagonov premoga. V mese-
cu februarju se lahko posebno ponaša
kolektiv, saj je trenutno 9% nad pla-
nom.
Poleg velikega delovnega elana v
rudniku pa posvečajo veliko pozornosti
kulturnemu dvigu kolektiva. Tako so
si zgradili sindikalni dom, katerega de-
lavci pridno izkoriščajo. V njem se ko-
lektiv mesečno zbira na svojih delovnih
sestankih, kjer kritično pregleduje svoje
delo. Mešani pevski zbor, (64 članov)
in moški (33 članov) pridno vadijo in
pojo naše nove pesmi. Posebno moški
zbor pod vodstvom tov. Goriča je vidno
zaslovel. Na medokrajnem sindikalnem
tekmovanju okrajev Šoštanj, Celje-me-
sto in Celje-okolica, si je priboril prvo
mesto ter prejel v znak pohvale* di-
plomo. Glavni odbor enotnih sindikatov
v Ljubljani pa mu je nakazal večji zne-
sek, katerega bo pevski zbor uporabil
za nakup enotnih oblek. Zbor je v letu
1949 nastopil na 26 prireditvah.
Pevovodja tov. Gorič .poučuje tudi
mešani pevski zbor Laško. Njegova, za-
sluga je, da so predvsem naše državne
proslave v teh krajih res na dostojni
višini. Prelomil je z bivšim nepravdnim
sta1 iščem, da se prosvetno dej o v Re-
čici ali v Laškem omejuje. Zn?;1 ;e
združiti Rečico in Laško v prosvetno
delovno celoto. Ta pravilni prejem ie
povečal medsebojno tovarištvo in n-p-
kinil z malomeščanskim Iokalpa+rio+:-*-
mom. Požrtvovalnemu pevovtodji vse
priznanje.
Tudi ode'- v smdika^em domu ;e
stalno zaseden. Sindikalna gleda1''?1-!
družina ima že lepo število novih čla~
nov. Pravkar so pod vodstvom režiserja
tw.Sušiča prinravili za oder isrro »U~o-
ki«. V letu 1949 so dali 6 gledalskih
predstav. Ustanovili so tudi »rdeč: ko-
tiček« s čitalnico, kjer imajo ipreko 400
leposlovnih in poljubno znanstvenih
knjig, katerih se posebno pridno poslu-
žuje mladina kolektiva. Tudi šah je po-
stala priljubljena igra. Imajo svoj ša-
hov-k: klub ki je že odigral več prija-
teljskih tekem. Rudarska godba je za-
jela več novih godbenikov mladincev,
s katerimi že pridno vadi in jih uspo-
sablja ter so dani pogoji, da bodo tudi
na tem pedročju napredovali.
FiVkultura je postala v kolektivu ze-
lo priljubljena. Mladina se rada zbira
in vadi v svojem domu ter je že nekaj-
krat uspešno nastopala na prireditvah.
Nabavili so si že precej telovadnega
orodja ter kroje. Sigurno pa imata ve-
like zasluge za uspehe na fizkulturnem
polju požrtvovalna delavca tov. Dragar,
Preskar in Jeranko.
Kolektiv pa ni pozabil na zelo važno
stvar — študij. Zaradi nujne potrebe
in za lažje razumevanje hitrega razvoja
socialistične izgradnje so na pobudo
partijske organizacije osnovali tri štu-
dijske krožke, v katere so s,e vOrlj.iuHli
člani množičnih organizacij, sindikata
in mladine. V teh krožkih se tedensko
sestajajo ter študirajo o naši državni
ureditvi, o NOB, o našem narodnem
gospodarstvu, prebirajo članke iz dnev-
nih časopisov itd. Vse to naše delo jim
je v pomoč pri vsakodnevnih naloga!
Iz vsega delovanja veje zdrav duh in
potrjuje predvsem pravilno sodelova-
nje partijskega aktiva med ljudstvom
s tov. Alauf Avgustom, namestnikom
okrajnega kandidata, na čelu! Srečno!
Zadružniki v Mozirju
se morajo boriti z Odkupnim podjetjem
V	soboto dne 18. februarja je bil
občni zbor Kmetijske delavske zadruge
Mozirje. Mozirski zadružniki so na zbo-
ru govorili o svojih uspehih o težavah
in o raznih pomanjkljivostih pri delu.
Že izredno Okusno okrašena dvorana,
za kar gre zahvala zadružnicam, priča,
da so se zadružniki skrbno pripravili
na svoj občni zbor
V	preteklem letu so kljub mnogim
težavam imeli vidne uspehe Zadružni
ekonomiji s 5 ha orne zemlje je pristo-
pilo še nekaj gospodarjev in avgusta
1949 se je ustanovila mozirska Kmetij-
ska delavska zadruga. Sedaj ima že 22
hektarjev orne zemlje. Parcele so pre-
cej razmetane, tako da imajo otežkoče-
no delo. Vendar so zadružniki ob svo-
jem velikem trudu dosegli 110 din na
storilni dan. Po zaslugah predsednika
Miklavc Vladata, ki je pravi kmetijski
strokovnjak, so v mozirski zadrugi do-
segli izredno lep hektarski donos krom-
pirja in sicer 51.0C0 kg na 1 ha. Oddali
so od dveh hektarjev posejane površine
s krompirjem 37.000 kg krompirja. Do-
čim je KLO Mozirje od 31 ha posejane
površine krompirišč pri privatnih go-
spodarstvih oddal le 43.000 kg krompir-
ja. Mozirska zadruga je s vojim semen-
skim krompirjem 16.000 kg oskrbela
kmetijske zadruge v Bočni in v Šmart-
nem ob Dretii. Zase pa imajo odbranega
en vagon semenskega krompirja.
Namiznega sadja so oddali pol drugi
vagon. Zaradi pomanjkanja delovne sile
se jim je precej sadja pokvarilo, da ni
bilo priznano za namizno. Množične
organizacije v Mozirju niso nudile no-
bene pomoči. Največ pomoči je nudila
šolska mladina. Po vrtnine je mozirska
zadruga s posejane površine 50 arov
prodala za 20.000 bonov. Pri reji goveje
živine imajo zadružniki tudi težave, saj
imajo živino v osmih hlevih, ki so zelo
oddaljeni eden od drugega. Graje vre-
den je primer mozirskega Zivinood-
kupa, ki je zadrugi prodal plemenske
prašiče v zelo slabem stanju, tako, da
je zadruga imela po treh mesecih kljub
skrbni reji 2700 din izgube. Preko KLO-
ja pa je Zivino-odkup predpisal zadru-
gi v oddajo za 1500 kg sena, kljub te-
mu, da je imela zadruga izredno visok
plan vzreje goveje živine.
Tudi do svojega zadružnega doma
mozirski zadružniki nimajo pravice.
Odkupno podjetje ima v dvorani svoje
skladišče, prav tako v vseh ostalih pro-
storih. Stanovanja pa so zasedena s
privatniki. Na drugi strani pa kmečko
delovna zadruga Mozirje nima nikjer
prostorov za skladišča, kamor bi hra-
nila umetna gnojila in pridelke. Saj
imajo žito spravljeno še na ohišnicah.
Končno je zadružnikom bila izdana od-
ločba, da imajo pravico do svojega za-
družnega doma. Vendar je še vpraša-
nje, kdaj bo odkupno podjetje odločbo
upoštevalo in dalo zadružni dom na raz-
polago njegovim lastnikom.
V zadrugi .je občutno pomanjkanje
moške delovne sile. Premalo je tudi po-
moči od oblastvenih forumov, kakor tu-
di od stran: množičnih organizacij. —
KLO-ju v Mozirju zadruga ni dosti
mar. Tudi od strani OLO-ja je premalo
pomoči. Le v zbiranju vsemogočih sta-
tističnih poročil je glavna skrb KLO.
kakor tudi OLO. Tako se gotovo godi
tudi ostalim zadrugam v okraju.
Fred kratkim so začeli popravljati go-
veje hleve, kjer bo prostora za 16 glav
živine in za večje število telet. Začeli
bodo tudi popravljati konjske hleve,
pozneje pa bodo gradili nove svinjake.
Na občnem izboru so bili nagrajeni
trije najboljši zadružniki, katerim so
bile izdane hranilne knjižice z vpisano
vsoto 3000 din pri kreditnem odseku
zadruge. Nagrajena je bila Gregom
Francka, ki je delala že prej na eko-
nomiji. Vseskozi je bila zelo delavna in
je mnogokrat opravljala vsa moška de-
la. Tudi Strucelj Franc, star okrog 80
let je pri vstopu v zadrugo pokazal več
volje in skrbi za delo kot prej samosto-
jen večji kmet. Nagrajen je bil tudi
Brinovec Anton, po domače Hudobrez-
nikov Tonček, ki je že kar preveč pri-
den. Saj ga je moral upravni odbor za-
druge že večkrat opozoriti na to, da je
zadrugi potreben za daljšo dobo, ne sa-
mo za eno leto. Pri delu je bil tudi zelo
iznajdljiv.
Po končanem občnem zboru so se za-
družniki ob dobri skupni večerji rnno-
gokaj pogovorili, si zapeli in se razve-
selili.	Obu Vera
V Gorenjah so zamenjali
sekretarja Osvobodilne fronte
V Gorenjah dosedanji vaški odbor
OF ni usmerjal svojega dela tako kot
bi bilo potrebno. Sej še niso imeli, prav
tako ne množičnih sestankov. Frontni
kotiček bi bil že davno lahko urejen.
Za njegovo ureditev so zadolžili dose-
danjega sekretarja Kopušar Danijela.
Namenili so za to prostore, kjer je bil
prej KLO. Tov. Kopušar je dosegel, da
se je KLO preselil drugam. Vendar pa
je potem v teh prostorih uredil svojo
kuhinjo in še eno sobo. Tako, da ima
za svojo štiričlansko družino večsobno
stanovanje. No, frontnega kotička pa
seveda ni. Prav tako ni knjižnice, knjir
ge so dobro spravljenev zaboju, ker za-
nje v celem Gorenju ni dobiti ene oma-
re. Radio namenjen za zadružni dom
pa je na' KLO-ju. Tudi zadružni dom bi
bil lahko že davno dokončno dograjen,
kjer bi imeli Gorenjčani in drugi iz
ostalih krajev lepo dvorano za priredi-
tve. Saj ima mladina in tudi starejši iz
Gorenj, Paske vasi, Skornega in Slatin
mnogo veselja do kulturnega dela.
Na sestanku, ki se je vršil dne 17. t.
m. je bil zamenjan sekretar Kopušar in
so Gorenjčani sprejeli sklepe za svoje
delo pred volitvami. V zadružnem do-
mu bodo do volitev uredili dvorano in
prostore za kmetijsko zadrugo. Tako
bodo imeli volitve že v novi dvorani.
Napovedali so tudi tekmovanje vsem
vaškim odborom OF. Tudi frontni ko-
tiček bodo uredili do volitev.
Saj ljudje v Gorenjah so voljni de-
lati in imajo tudi polno zaupanja v na-
šo ljudsko oblast in pravilno politiko
naše Partije, v maršala Tita, samo ne
puste se izkoriščati in zavirati pri svo-
jem delu kot je bilo to doslej. V Ko-
pušar j a nimajo več zaupanja, ker so
spoznali tudi pri njem, da dela za last-
no korist.	O. V.
Prireditev
za vsako ceno
O šeščah pri Šentpavlu smo že mno-
gokaj slišali in brali. Med drugim tudi
to, da so Seščani med prvimi postavili
svoj zadružni dom, in to je prav, saj je
danes ponosen vsak šeščan na svoj za-
družni dom, žarišče novega življenja v
socialistični domovini. Kulturno-pro-
rvetno delo v Šeščah je videti živahno.
Toda tamkajšnji prireditelji polagajo
vse premalo pozornosti izbiri iger in
kvaliteti izvajanja. Na pustno nedeljo
so z enourno zakasnitvijo vendarle
igrali »Zupanovo Micko«. Igralci so se
pri podajanju vse premalo zavedali le-
pote našega slovenskega jezika. Nika-
kor ne gre, da bi vpletali polno germa-
nizmov ter zavijali čisto po »savinjsko«.
Da bi bil program obširnejši, so takoj
za »Zupanovo Micko« uprizorili še eno-
dejanko »Dva lopova ...« Kaj so mi-
slili s to limonado prireditelji — mi ni
znano; kje so to skrajno nekulturno
»delo« staknili, tudi ne vem. Vprašam
le, kaj se je dogajalo v kopici pionirjev,
ki so se nagnetli pred odrom ter gle-
dali vse to kriminalno početje dveh lo-
povov. Naj že vendar enkrat zginejo z
naših podeželskih odrov take plaže.
Zgolj zaradi smeha vendar ne gre tep-
tati pravilne vzgoje naših pionirjev, a
tudi odraslim ne moremo prav ničesar
nuditi s takimi nekulturnimi deli.
Ne igrati iger le zato, da nekaj igra-
mo, temveč da s pravilno izbiro in kva-
litetnim izvajanjem vzgajamo najširše
množice v pravilnem spoznavanju in
razumevanju družbenega življenja člo-
veka v preteklosti in sedanjosti. D.
O redkostih in dragocenostih
v celjski študijski knjižnici
(Nadaljevanje in konec)
Tudi slovenski prvotieki iz druge po-
lovice devetnajstega stoletja postajajo
vedno večja redkost, zlasti prvi natiski
del naših klasikov. Ignaca Orožna Cel-
sko kroniko iz leta 1854 ima poleg naše
knjižnice gotovo tudi še marsikak bi-
bliofil med Celjani. Morda ima kdo iz-
med njih celo še kak drug redek tisk
celjskega tiskarja Jeretina iz srede
prejšnjega stoletja, morda celo kakšne-
ga takega, ki ga Študijska knjižnica
nima, čeprav bi ga prav za prav morala
imeti a naša zbirka celejensij ima žal še
preveč vrzeli.
Med redkejšimi tiski druge polovice
devetnajstega stoletja, ki jih imamo, bi
bilo morda vredno omeniti nekaj let-
nikov Janežičeve Slovenske bčele (Drob-
ničevo celjsko Slovensko čbelo že dolgo
zaman iščemo) in Slovenskega glasnika
ter popolno serijo Stritarjevega dunaj-
skega Zvona, kajti kompletnih serij
Ljubljanskega zvona, Doma in sveta iti
drugih revij ne prištevamo med rari-
tete, čeprav nas je stalo precej truda in
iskanja, preden smo jih kompJetirali.
Naša zbirka natisnjenih knjig najvid-
nejšega literarnega predstavnika tega
ozemlja pesnika Antona Aškerca ima
najobčutnejšo vrzel prav med najsta-
rejšimi knjižnimi izdajami njegovih del.
Tembolj pa smo bili veseli, ko nam jo
razumevajoča zbirateljica podarila ori-
ginalno Aškerčevo pismo novocerkov-
skemu kanoniku L. Gregorecu, naj ga
uvrstimo med naše rokopisne redkosti.
Za kulturno preteklost celjskega ob-
močja bodo kar precej važen vir tudi
fragmenti, osnutki in čistopisi govorov
celjskega slovenskega političnega vodi-
telja iz konca 19. stoletja dr. Ivana
Dečka, ki smo jih dobili iz iste skrbne
roke.
Precej popolna je tudi naša zbirka
Cankarjevih in Zupančičevih tiskov. Z
nakupom smo rešili iz privatnih rok
v javno last tudi originalno pismo Iva-
na Cankarja slikarju Hinku Smrekarju
glede ilustracij h Krpanovi kobili. Pis-
mo, ki nosi datum 22. 8. 1906, je naš
najdragocenejši cankarianum. (Tekst
pisma je znan, objavil ga je dr. Izidor
Cankar v opombah XI. zv. Cankarjevih
zbranih spisov in v jubilejni izdaji Can-
karjevih pisem lefa 1948).
Zgodovinsko in časovno najbližji so
nam dragoceni tiski naših partizanskih
ciklostilskih tehnik in tiskarn iz let
NOB. Naša knjižnica bi morala imeti
popolno zbirko tega tiska iz širšega ce-
ljsko-savinjsko-kozjanskega območja in
rudarskih revirjev. Doslej se nam je,
deloma tudi s pomočjo organizacij ZB
NOB, posrečilo zbrati marsikaj takega
tiska in arhivalnega materiala a vrzeli
so še vedno preobčutno velike. Veseli
smo sicer nadvse lepega, bibliografske-
ga natisa Prešernove Zdravljice, ki ga
je izdala leta 1944 tehnika Trilof na
Gorenjskem, ker dopolnjuje našo zbir-
ko prešernian, a radi bi imeli tudi po-
polno zbirko partizanskih natisov in
izdaj Kajuhovih pesmi. (Zdaj imamo od
partizanskih natisov samo izdajo G S
POS iz leta 1944. ki jo je uredil Mile
Klopčič).
To so samo na hitro po spominu na-
štete najvažnejše knjižne in rokopisne
redkosti iz naše slovstvene preteklosti,
ki jih hrani naša knjižnica. Nismo jih
naštevali zato, da bi se bahali z njimi,
saj njih število ni posebno veliko in
tudi kakih nadvse izrednih dragocenosti
ni med njimi. Hoteli smo samo pokazati,
kako vršimo eno od svojih nalog, in
dati vzpodbudo ljudskim knjižničarjem,
zrelim izobražencem ter nesebičnim
med bibliofili, naj pomagajo reševati
'ake redke in dragocene tiske ter roko-
pise pred propadom ter naj jih če je le
mogoče odstopajo bodisi z darom, bo •
disi s prodajo v roke poklicnih biblio-
tekarjev, konkretno pri nas v našo Štu-
dijsko knjižnico, kjer bodo kot javna
ljudska last najbolje shranjeni in bodo
najbolje služili kot dragocen vir za
znanstvena raziskavanja naše kulturne
preteklosti.	N.
Kajuhova proslava
v Šoštanju
Ob 6 obletnici smrti našega partizan-
skega pesnika Kajuha se je vršila
v Šoštanju v ponedeljek zvečer dne
20. februarja proslava. Navzoča sita bila
tudi oče in mati pesnika Kajuha.
Tovariš Volk Bojan je v svojem go-
voru orisal življenje in delo Kajuha,
čigar pesmi so postale naša 9kupna last.
Predvsem one, ki so nam v težkih ča-
sih narodnoosvobodilne borbe krepile
našo narodno zavest in vlivale upanje
na boljše življenje.
Na proslavi je pel tudi ženski pevski
zbor SKUD-a »Kajuh« iz Šoštanja. Mla-
dinke pa so recitirale nekaj Kajuhovih
pesmi.
Na proslavi bi moral peti tudi moški
pevski zbor SKUD-a »Kajuh«. Toda
čudno, prišlo je samo nekaj tovarišev
in pevovodja Manjkalo je več kot po-
lovico glasov, tako, da zbor ni mogel
zapeti. Dolžnost pevcev bi bila, da bi
se proslave vsaj udeležili, če že niso
hoteli zapeti, kakor so obljubili. Razen
dveh so manjkali vsi pevci iz Tovarne
usnja Šoštanj. Znano nam je, da pevski
zbor, odlkar spada v SKUD, nekako
noče sodelovati pri skupnih proslavah.
Tak odnos imajo predvsem pevci iz
Tovarne usnja. Ostali pevci iz mesta
redno sodelujejo pri vseh proslavah.
Tako stališče posameznih pevcev iz
Tovarne usnja je treba odpraviti. Saj
Šoštanj čani radi poslušajo svoje pevce
in jih želijo čim večkrat slišati.
V Hudi jami
so igrali »Uroke«
Sindikalna gledališka družina rudni-
ka Laško-Huda jama je uprizorila igro
»Uroki«. Nabito polna dvorana in hva-
ležna publika naj posamezne igralce
vzpodbuja k še večji požrtvovalnosti in
igralskemu vzponu. Predvsem je treba
doseči med mlajšimi člani večjo samo-
stojnost v igralskih kretnjah in v ne-
katerih prizorih pravilno uporabo jezi-
kovnih virov!
Pri reprizi priporočamo, da se igral-
ska družina poglobi v idejnost te igre
in gotovo bo končni prizor na odru iz-
zvenel v današnjo stvarnost — ne v
komedijo
Posamezniki v med njimi so se že
povzpeli na precejšnjo višino, vsi ostali
pa jih bodo dosegli le z rednim, toč-
nim posečanjem vaj in samokritičnim
pogledom na svoje znanje.
Te vrstice so le dobrohoten izraz že-
lje k še uspešnejšemu delu celotne igral-
ske družine. Zato naj nobenemu ne
zmanjka volje in ljubezni do dramske-
ga igralskega oblikovanja, uspehi ne
bodo izostali.	R-
T.etoIIL - Stev' 8-
»CELJSKI TEDNIK«
Str. 3.
10. AVGUST 1893
p k e 2 I H O V VORANC
je na svoji trdi življenjski poti
dal slovenskemu ljudstvu dela
neprecenljive vrednosti. Ko so
g ovenci željno pričakovali ve-
sti o poboljšanju. njegovega
sdravja, je nenadno prišla ža-
lostna vest, da je po dolgi za-
hrbtni bolezni preminul. — Za
Zupančičem smo Slovenci iz-
gubili še enega duhovnega ve-
likana. Njegov spomin pa bo
ostal med nami v njegovih
»Samorastniikih«, »Jamnici«,
»Požganici«, »Solzicah« in dru-
gih delih, v njegovi borbi za
boljše življenje delovnega Ijud-
c/;Va. V naših srcih si je posta-
vil najlepši spomenik naš ne-
pozabni Prežihov Voranc —
LOVRO KUHAR
IS. FE3RUH H19 50
Naloga prosvetnih delavcev je -
nuditi socialističnemu človeku vse
kulturne dobrine
Mestni odbor LPS je dne 20. jan. sklical
konferenco vseh ljudsko-prosvetnih in kultur-
no-umetniških delavcev mesta Celja. Kon-
ferenca je bila v dvorani OLO. Tov. Mirko
Zupančič se je v uvodu spomnil smrti pisa-
telja in predsednika LPS Prežihovega Vo-
ranca. Njegov spomin so prisotni počastili z
enominutnim molkom, nakar je sledila reci-
tacija Prežihove črtice »Ajdovo strnišče«.
Dnevni red se je začel s poročilom pred-
sednika MO LPS tov. A. Aškerca o II. kon-
gresu LPS, ki ga je končal s pozivom, da
bodi naše ljudsko-prosvetno delo del našega
ustvarjalnega dela sploh, odraz našega svo-
bodnega k lepoti in plemenitosti strmečega
življenja in odraz politike naše Partije. Sledil
je referat sekretarja MO LPS tov. Frecetove
o organizaciji ljudsko-prosvetnega dela v ka-
terem je opozorila na neaktivnost odborov kot
najpogostejše hibe poedinih društev, dalje na
nesistematičnost ter na potrebo po načrtnosti
dela, ki je kakor v gospodarstvu, potrebna
prav tako tudi v kulturno-prosvetnem delu.
Poudarila je, da sestava plana ne more biti
delo samo tajnika ali le enega odbornika
sploh, temveč je pri tem potrebno sodelo-
vanje vsega članstva; ožigosala je primere
neresnega poročanja; da je treba nadaljevati
s prirejanjem raznih tečajev z odkrivanjem
ljudskih talentov, nadaljevati s koncentracijo
kulturno umetniškega dela, z usmerjanjem
majhnih razbitih skupinic v redno in orga-
nizirano delo v društvu ter končno opozorila
na poslanstvo ljudsko-prosvetnega aktivista
v luči predstoječih skupščinskih volitev.
Nato je poverjenik za prosveto tov. Riko
Presinger s krajšim nagovorom pozdravil
skupščino ter v imenu IO MLO izrekel pri-
znanje uspehom ljudsko-prosvetnega dela, s
posebnima diplomama pa izrekel priznanje
delu MO LPS in godalnega orkestra »I. Can-
kar«. V nato sledeči diskusiji je bilo govora
o vzrokih pičle udeležbe s strani članstva
SKUD -ov, ki da jih je iskati v premajhni
zavednosti in pozornosti članstva tudi do
čisto političnih oblik ljudsko-prosvetnega de-
la. Dalje je bilo govora o nerazumevanju
mladine do kulturno-umetniških dobrin. Ta
očitek sicer ni bil naslovljen na mladino
sploh, toda borbo je treba usmeriti napram
tistim posameznikom in skupinam, ki jih
kazi surovost in neolikanost in ki dajejo
prednost razposajenemu veseljačenju pred
kulturno-umetniško aktivnostjo in pred obi-
skom kulturnih prireditev.
Diskutanti so ponovno načeli tudi vrašanje
priznavanja in vrednotenja prostovoljnega
ljudsko-prosvetnega udejstvovanja. Poudar-
jati razlike med prostovoljnim ljudsko-pro-
svetnim in prostovoljnim fizičnim delom je
prav gotovo odveč danes, ko imamo v refe-
ratu tov. M. Djilasa točno odmerjeno mesto
in vrednost prosvetnega dela in ki je bila
potrjena tudi v referatih na II. kongresu.
LPS. Nasprotno je prej ko slej naloga ljud-
sko-prosvetnega aktivista, da vzbudi tudi v
najpreprostejšem delavcu zanimanje in spo-
štovanje do kulturno-prosvetnega dela in od-
pravi posledice starega odpora do bivših bur-
žujskih posečanj koncertov in gledaliških
predstav in na katere primere naletimo zlasti
pri gledaliških blagajnah, ko se z nesprejem-
ljivimi opazkami vračujejo preko sindikalne
podružnice razdeljene vstopnice.
Zaključni del konference je obsegal spre-
jem sklepov glede organizacijske utrditve
društvenih odborov, glede odstranjevanja
povprečnosti in mlahavosti v ljudsko-pro-
svetnem delu in naslona na Partijo v kateri
edino je najti poroštvo za dosego kvalitet-
nejših in umetniško zrelejših uspehov. Na
koncu je bila na predlog tov. D. Joštove
sprejeta še resolucja Izvršilnemu odboru LPS
v kateri je naglašena naloga prosvetnega
aktivista tako pri vzgoji socialističnega člo-
veka. kakor pri posredovanju vseh kultur-
nih vrednot.	Gr.
Tovarištvo je osnova
za dobro vzgojo naših otrok
Kapitalistični režim je uporabljal šo-
lo za vzgojo svojih uradnikov in žan-
darjev. Veroučne ure so bile nujno po-
trebne kleru. Treba je bilo otroke pre-
pojiti z miselnostjo, ki bo zasigurala
vpliv duhovščine na ljudstvo. Danes je
stvarnost drugačna. Oblast je v rokah
ljudstva in zato se šolajo vsi tako, da
bo vsak lahko sodeloval pri izvrševanju
oblasti. Že otroke navajamo na samo-
stojnost in jtfi pritegujemo k sodelo-
vanju pri delu v šoli in izven nje.
Za to vzgojo je potreben tovariški
odnos med učiteljem in učencem. Ima-
mo še nekaj gospodov, gospa in gospo-
dičen med učitelji. Ti uče in razlagajo,
kakšen naj bo učenec. Ne pristopijo pa
k učencu kot tovariši in se ne poraz-
govore z njim kot tovariš s tovarišem.
Vzemimo samo pozdravljanje. Učenci
ne pozdravljajo. Morda smo temu ne-
koliko sami krivi. Otrokom ne odzdrav-
ljamo. Prav nič hudega bi ne bilo, če
bi tu in tam otroka prvi pozdravili.
Otrok bo spoznal, da prav za prav ni
znak manjvrednosti, temveč znak pri-
jateljstva. S pozdravom hočemo razve-
seliti drug drugega.
Razveseli te, če ti otrok ponudi roko.
Dnevno v šoli tega ni mogoče, vendar
ob gotovih prilikah, če otroka srečamo
v njegovi vasi, če se poslovi za nekaj
dni itd.
Imamo še redke slučaje telesnih kaz-
ni. Telesna kazen je samo grda, ne-
vzgojna navada, ki se je nekateri star-
ši in vzgojitelji ne morejo otresti. So-
cialistična družba odklanja vsako te-
lesno kazen, ker otroka samo pokvari
Pravilne moralne vzgoje ne dosežemo
niti s telesno kaznijo, niti z obetanjem
kazni po smrti. Otrok mora postati do-
ber iz prepričanja, da mu je vsak člo-
vek tovariš, ki mu je treba pomagati.
Dobro tovarištvo se naj razvije med
našimi otroki. Za vzgojo dobrih ljudi
služi učitelju celoten pouk. celotno do-
gajanje v šoli. Nasloniti se mora na
pionirsko in mladinsko organizacijo,
kjer se najbolj kuje dobro tovarištvo.
Na vseh šolah obstojajo pionirske or-
ganizacije. So pa preveč šolske in de-
lujejo samo v času pouka. Glavno delo
pionirske organizacije pa je po pouku,
v vasi sami. Vasi pa so oddaljene in
tja ne pride učitelj. Zato je pravilno,
da vodijo pionirsko organizacijo dobri
mladinci, ki pa bodo lahko spremljali
ponašanje in delo pionirjev na vasi. Tu-
di druge masovne organizacije v vasi se
bodo zanimale za pionirje, zlasti žene.
Pod takim vodstvom se bo pionirska
organizacija utrdila za samostojno re-
ševanje nalog. Dobra pionirska organi-
zacija je na osnovni šoli v Štorah. Se-
stanek so pionirji samostojno izvedli.
Razpravljali so o medsebojnem in zu-
nanjem političnem položaju. Poročali
20 o uspehu tekmovanja med razredi.
Govoriil s6 o redih, o vedenju na poti v
šolo in iz šole, o izostankih in o delu
študijskih krožkov. Slabi člani so se
morali zagovarjati. Poročali so o uspe-
hih pri zbiranju odpadkov. Imajo pev-
ski zbor in šahovski -krožek. Pionirske
telovadne vaje so dobro izvežbali. Di-
skusija je bila prav živahna, dobro-
hotna kritika je poglobila tovarištvo.
Pionirji so obiskali gozdarske brigade
v Rakovcu in jih razveselili s pevskim
:n telovadnim nastopom.
Pionirska organizacija je tu močno
razbremenila učitelja. Sama je skrbela
za red v šoli, za dober obisk, za pregled
domačih nalog in lepo vedenje svojih
članov. Na dvorišču je vladal med od-
morom pri igrah največji red in pravo
tovarištvo — brez nadzorstva učitelja.
V taki pionirski organizaciji bodo zra-
sli dobro vzgojeni in samostojni mla-
dinci ki bodo krepko posegali v poli-
tični razvoj naše socialistične družbe.
Moj sin ne bo več
prišel v šolo...
Kmečki oče sporoči v šolo: Moj sin je
star 14 let in ga ne bo več v šolo. Lz
matičnega lista je razvidno, da bo deč-
ko. ki je do 14. leta pridrsail komaj do
4. razreda osnovne šole, izpolnil sedem-
letno učno obveznost šele ob koncu
šolskega leta. Zakon bo sicer očeta pri-
silil, da bo še nadalje pošiljal sina v
šolo, ako sam ne bo sprevidel svoje po-
greške, vendar je pa značilna miselnost
tega moža, ko smatra svojega otroka za
dninarja, ki naj dela doma, namesto da
bi nudil otroku možnost, da dokonča
vsaj osnovno šolo, ko bodo sovrstniki
tega učenca junija meseca dovršili že
nižjo gimnazijo.
Omeniti moramo še drugo napako, ki
jo često zagreše nekatera podjetja in
obrtniki, ko sprejemajo v uk učence z
nedovršeno osnovno šolo. Ozirajo se sa-
mo na starostno dobo, ne upoštevajo pa
šolske izobrazbe. Kako naj učenec z ne-
dokončano osnovno šolo sledi pouku in
uspešno napreduje v šoli za učence v
gospodarstvu?
Med njimi so seveda tudi izjeme. Ta-
ko je učenec 1. in 3. razreda na II.
osnovni šoli po dovolnjenem 14. letu iz-
ostal iz šole in se prijavil v mLzarsko
obrt, kjer je bili zaposlen že 14 dni. Ko
je razredničarka opozorila delovodjo
tega podjetja na učenčevo pomanjkljivo
izobrazbo, je ta učenca takoj napotil na-
zaj v šolo. Prišel je tudi sam v šolo, da
se prepriča, ako res obiskuje šolo, in ga
pred vsemi učenci in učenkami opozo-
ril, naj se pridno uči, naj uboga tova-
rišieo učiteljico, ob koncu šolskega leta
pa naj se zopet s spričevalom zglasi pri
njem.
Prvi primer kaže, da mnogi starši še
vedno nimajo pravega odnosa do šole.
Značilno je, da so učenci kmečkega po-
rekla v prvem polletju pri skupnem
uspehu, ki znaša 88.1%, dosegli samo
73.6% učni uspeh.
Iz drugega primera pa vidimo, kako
važno je, da so poleg staršev in mno-
žičnih organizacij tesno povezani s šolo
vsi faktorji, ki imajo opravka z mla-
dino.
Resolucija CK KPJ o nalogah šolstva
predvideva zopet osemletno učno obvez-
nost. Pozdravljamo to, kakor vsako od-
očbo, ki stremi za dvigom izobrazbe na-
še mladine.	P.
Vodstva sindikalnih podružnic se pre-
malo zanimajo za večerno gimnazijo
Večerna delavska gimnazija, k: po-
sreduje našim delovnim ljudem po-
trebno znanje za obvladovanje vedno
večjih nalog v graditvi socializma, je
tudi v Celju dosegla v pravkar zaklju-
čenem I. tečaju šolskega leta 1949/50
zadovoljive uspehe. Število slušateljev
pa je bilo razmeroma nizko: le 55 slu-
šateljev v 4 razredih je opravljalo za-
ključne izpite. Povprečno dober učni
uspeh je pripisati ne le marljivosti slu-
šateljev, temveč v veliki meri tudi po-
žrtvovalnosti profesorjev, ki poučujejo
na večerni delavski gimnaziji. Premalo
opore pa so slušateljem nudili funkcio-
narji sindikalnih podružnic, v nekate-
rih primerih so jih celo ovirali v nji-
hovem stremljenju po višji izobrazbi.
Tu je tudi iskati vzrok, zakaj so ne-
kateri slušatelji kljub najboljši volji do
u.enja morali odstopiti od nadaljnjega
študija, kar ne pomeni škodo samo za
vsakega takega posameznika, temveč
tudi za vso našo skupnost.
Za II. tečaj letošnjega šolskega leta
so se prijavili 103 slušatelji, ki so raz-
meščeni v 3 razrede (4 oddelke). Vse-
kakor je to v primeri s prejšnjim teča-
jem znaten napredek ki ga je bilo mož-
no doseči zaradi tega, ker v večini pri-
merov novi odbori v sindikalnih po-
družnicah kažejo mnogo več zanimanja
za dvig kulturne ravni svojega član-
stva. K boljšemu razumevanju tega
vprašanja so pripomogle tudi uredbe
naše ljudske oblasti, ki se jih pa bodo
morale uprave podjetij in ustanove
striktno držati, sicer uspeh ne bo v pol-
ni meri zagotovljen.
Zanimivo je, da je v preteklem letu
Tkalnica hlačevine zabeležila le enega
slušatelja, letos pa se jih je prijavilo
osem, kar pa je z ozirom na velikost
kolektiva še vedno malo. Težave so na-
stopile zaradi zamenjave na delovnih
mestih spričo izmeničnega delovnega
časa. Pa tudi to težavo so z uvidev-
nostjo mojstrov in tovarišic, ki delajo
na istih strojih v glavnem uspešno pre-
brodili na ta način, da bodo poleg za-
menjave med samimi tkalkami prišle
na pomoč tudi tovarišice iz pisarn. Ta-
ko sta se tovarišici Kunej Marija in
Kosec Berta zavezali da bosta dvakrat
mesečno po dva dni nadomestovali pri
strojili dve tovarišici, ki bosta mogli ta-
ko nemoteno posečati pouk na večerni
delavski gimnaziji. Popolnoma drugače
pa je v Tovarni kemičnih izdelkov, kjer
odbor podružnice niti ni vedel da so se
člani kolektiva prijavili v večerno de-
lavsko gimnazijo. Zaradi tega je tudi
izostala pomoč slušateljem, ki naj bi
bila za enkrat samo v posredovanju za
nabavo potrebnih zvezkov. Jasno, da
po vsem tem tudi ostala podpora ni bi-
la nudena slušateljem, kar je imelo za
posledico da je večina slušateljev iz te-
ga kolektiva že sedaj opustila šolanje.
Na vse (to bodo morali nujno misliti
predstavniki kolektivov, od koder se
n; i ho vi člani šolajo. Tovarna emajlirane
posode ima 15 slušateljev, od katerih
pa so že trije odpadli. Le z nenehno
vskrbjo in konkretno pomočjo bomo do-
segli, da bodo vsi slušatelji zares do-
končali študij, kar bo močan prispevek
našim obveznostim do vzgoje našega
delovnega človeka. V Cinkarni pa bodo
morali ugotoviti vzroke tako majhnega
števila prijavljencev iz kolektiva. Z.
Nepismenost moramo po-
polnoma odpraviti
V okraju Celje-okolici je še 613 ne-
pismenih. Res je, da so to večinoma sta -
ri ljudje, raztreseni po hribovju okra-
ja, vendar je med temi skoraj polovico
takih, ki se glede na njihovo starost
morajo opismeniti.
Po izjavi učiteljev in krajevnih akti-
vistov so največje težave v tem, da ne-
pismeni sami nimajo prave volje do
učenja. Temu malemu odstotku naših
ljudi je potrebno odločno dopovedati,
da naše ljudstvo ne more trpeti tega
madeža zaostalosti.
Za uspehe je potrebno hotenje ljud-
stva, da se ti ljudje okismenijo, potreb-
na pa je tudi volja pri nepismenih sa-
mih. Način dela je lahko različen. Lah-
ko se priredijo tečaji, še boljše pa je,
da aktivisti nepismene posamič pouču-
jejo.
Naloga nas vseh je, da nepismenost v
najkrajšem času odpravimo.
Proslave v „Prešer-
novem tednu" po
tovarnah
V Prešernovem tednu so bile v Celju
po vseh večjih in manjših kolektivih in
ustanovah proslave v spomin stoletnice
smrti našega največjega pesnika Fran-
ceta Prešerna. V večjih kolektivih: v
Tovarni emajlirane posode, Tovarni pe-
rila, Tovarni sadnih sokov, pri sindi-
kalni podružnici železničarjev in po-
družnici zdravstvenih delavcev so bila
predavanja poživljena s kulturno-umet-
niškimi programi. Programe so izdelale
skupine celjskih SKUD-ov »France Pre-
šeren«, »Ivan Cankar« in ^>Ivo Ključar •..
Predavatelji pa so bili člani Ljudske
univerze: ravnatelj I. gimnazije prof.
Orel Tine, Pešec in prof. Gardinova.
Skupno je bilo 15 predavanj, od tega
11 s kulturno-umetniškimi programi.
•Najboljše so bile organizirane proslave
v Tkalnici hlačevine, Tovarni perila,
C:nkarni in pri sindikatu zdravstvenih
delavcev. Najslabša pa je bila udelež-
a v Tovarni emajlirane posode. Kul-
tno-prosvetni aktiv te tovarne se bo
moral v bodoče resneje oprijeti orga-
nizacije tako pomembnega kulturnega
šernalka k0t obletoica smrti Pre-
Prosiedn° ^ omeniti> da so Pri nekaterih
nazijeVah S<>delovali 'tudi &&& L Sim-
čemo l recitacijami. Tako lahko re-
tednu Sm° v Celiu v Prešernovem
naškni	VsesPložno povezavo med
prosvetni maVCi V tovaTnah> kulturno-
pinairhi in* delavci in umetniškimi sku-
Jerše:
Prežihov Voranc v Mauthausenu
Bilo je poleti 1944. Zopet so klicali
frizerje na zborni prostor, kar je bil
znak, da je prispel nov transport. Ne
spominjam se več točno od kod so pri-
vlekli izmučene ljudi, mislim pa, da iz
Saksenhausa. Tudi takrat smo smeli,
kot navadno, le od daleč ogledovati no-
vodošle sestradane ljudi, ki so goli ča-
kali pred kopalnico na kopanje. Nobe-
nega znanega obraza nismo mogli opa-
ziti med njimi.
Proti večeru drugega dne po običaj-
nem delu, sem stopil na karantenčni
blok. Zanimalo me je če je med nesreč-
neži tudi kdo od rojakov. V sobo kjer je
bilo prostora komaj za 100 ljudi so jih
stlačili najmanj osemsto. Ravnokar so
jih postrojevali za »spanje«. Pomožno
blokovno osebje je s pomočjo »tolma-
čev« (bili so ročaji krampov lopat m
slično) postrojevalo zbegane ljudi v tes-
no stisnjene vrste, Vsi so morali stopita
v razkoračno stojo in se na dano po-
velje vsesti na gola tla. Tik ob prvi vr-
sti druga, ob drugi tretja in tako oaije.
V čepečem položaju so tako prebih .tr-
Dini noč za nočjo. Kdor je ponoči sel
ven *se ni mogel vrniti nazaj na svoj
prostor, ker so ga v hipu zavzeli drugi.
V cunjastih srajcah in spodnjih hlačah
so prezebali do jutra. Drugih oblačil v
karanteni niso poznali.
Težko sem se preril do moža med-
vedje postave, ki se mi je na moje slo-
venske besede prvi oglasil.
»Kdo in od kod si«?
»Kuhar sem, iz Koroškega iz Koti, mi
odgovori.«
»Pa menda ne Prežihov Voranc«
»Sem, sem.«
Do tedaj še nisem poznal osebno Pre-
žiha, pač pa njegova dela, ki smo jih
z občudovanjem čitali pred vojno.
Nemudoma sem obletal vse tovariše
Slovence in jim sporočil kdo je med
nami. Vsakdo se je odslej trudil, kako
bi olajšal izmučenemu in oslabelemu
Prežihu življenje v taborišču. Ljubezen
Slovencev do svojega pisatelja je bila
velika. »Organizirali« smo nekaj perila,
obleko, čevlje in ga oblekli. Poskrbeli
smo, da je ostal na bloku za pomoč blo-
kovnemu pisarju. Tako je bil vsaj ob-
varovan napornega dela v kamnolomu.
Toda tudi njemu ni bilo prizanešeno.
Zbolel je na običajni taboriščni bolezni,
prelivu, ki je pobrala nešteto ljudi. Bali
smo se zanj, ker je zelo oslabel. Prežih
pa je bil kljub trpljenju in bolezni ved-
no dobre volje in velik optimist. Nje-
gova trdna kmečka narava je zmogla
tudi to težko bolezen. Vendar popolno-
ma zdrav ni bil več. Pretrpel je preveč
emigracij taborišč, ječ, o čemer mi je
večkrat pripovedoval.
Vedno kadar je bil prost je prišel med
svoje ljudi. Slovenci pa smo se zbirali
okrog njega kot otroci okoli dobrega
očeta. Za vsakogar je imel prijazno be-
sedo. »Cagovce« je vzpodbujal, če so
bili potrebni jih je tudi okregal. Vsi
skupaj pa smo se pripravljali na veliki
dan, ki je takrat že osvetlil obzorje.
Silno radi smo ga -poslušali kadar je po
domače, po koroško zavil. Njegove be-
sede so bile .trde, jeklene prav kakor
one, ki so prišle izpod njegovega peresa.
Nekoč sem ga vprašal če snuje kako
novo delo, pa mi je rekel:
»Dokler bom v taborišču ne mislim
ničesar,« pa je hitro pristavil, »pač pa
bom delal ko se povrnem v Kotlje. Tu-
di o Mauthausnu bom pisal.«
Ko sva ob neki priliki govorila o na-
ših »mladih«, sem mu omenil, da je
tudi on med njimi, je dejal s smehom:
»Vsi, ki me osebno ne poznajo, mi-
slijo, da sem še mladenič. To je pa za-
radi tega, ker sem pozno s svojimi deli
stopil v javnost.« Bil je vedno skromen.
V letu 1945 so v taborišču množično
umirali ljudje. Veliko število jetnikov
so zadušili s plinom. Zaradi velike la-
kote se je pojavila epidemija kužnih
bolezni. V treh mesecih je v taborišču
umrlo 20.000 ljudi. Takrat je Voranc,
čeprav sam močno oslabel, zopet vlival
pogum ostalim. Vlival nam je samoza-
vest, pogum in upanje v zmago.
Težko pričakovana zmaga nam je pri-
spela 8. maja 1945. Nad templjem smrti
je zaplapolala bela zastava. Takrat je
bil Kuhar prvi, ki je okoli sebe zbral
Slovence in jih pripravil za bodoče dni.
Z velikim veseljem smo ga izvolili v ju-
goslovanski odbor. Prve dni po osvobo-
jeni u je že bil na zboru pripadnikov
Komunističnih partij vseh narodnosti.
Prežih je takrat v imenu jugoslovanskih
komunistov govoril v slovenskem je-
ziku. Njegov govor je bil kratek, vse-
binsko bogat.
Kmalu po tem sva se poslovila. Med
prvimi smo ga poslali domov, da nam
pripravi povratek v domovino. On sam
pa je bil bolj kot kdor koli potreben
zdravniške pomoči. Bil je na koncu svo-
jih moči.
Njegovo prerano smrt so mu s silo
vcepili po ječah v taboriščih in inter-
nacijah. S pravico lahko obsodimo naše
razredne sovražnike tudi za ta zločin.
Stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto III. —
---s
Ljudska oblast skrbi
za mladi naraščaj
Zvezno ministrstvo za trgovino in
preskrbo je sporazumno z Zveznim mi-
nistrstvom za delo in Komitetom za za-
ščito narodnega zdravja odredilo koli-
čino dodatkov živil za prvih 6 mesecev
doječim materam, ki so v garantirani
preskrbi. Te matere bodo prejemale od
1. marva t. 1. naprej — poleg živil iz
Evezne preskrbe — še živila iz republi-
4ke preskrbe in sicer:
Pol litra mleka dnevno, 600 g surov,
masla mesečno, 3000 g svežega mesa
■ečno, 15 kom. jajc mesečno, 300 g sira
mesečno.
Ministrstvo aiz trgovino in preskrbo
LRS more namesto naštetih živil pred-
pisati druga živila, ki po svoji sestav1'
in količini odgovarjajo hranljivosti
rgoraj navedenim živilom. Tako bo res
vsaki materi pri obilni hrani omogo-
čeno dojenje svojega otroka do šest
mesecev
Ta živila bodo prejemale doječe ma-
tere mesečno na posebne potrošniške
nakaznice MD za živila. Dodatne po-
trošniške nakaznice MD bodo izdajali
doječim materam krajevni odnosno ra-
jonski ljudski odbori takoj ob otroko-
vem rojstvu ob predložitvi potrdila o
rojstvu' otroka, za nadaljnje mesece pa
proti vsakokratnemu potrdilu o doje-
nju otrok. Za vse to pa ni potrebno nič
drugega, kakor da gre mati z dojen-
čkom enkrat mesečno v posvetovalnico,
kjer pa lete ni, k drugemu uradnemu
zdravniku, ki ji na podlagi tega, da
pred njim odbrizga ali podoji svojega
otroka, izda potrdilo, ki velja za na-
slednji mesec. V posvetovalnici pa do-
bi mati vse druge nasvete v pogledu
svojega dojenčka, kakor tudi dodatke
Mednarodnega dečjega fonda: ribje
olje in tekstil.
Izgovor matere, da ne more dojiti
svojega otroka, četudi je 8 ur zaposle-
na ne drži. Mati, ki se je vključila v
proizvodnjo ,lahko doji svojega otroka
polno t. j. 5kra tna dan, bodisi, da ima
otroka v jaslih ali doma (glej uredbo
Urad. list FLRJ št. 88 od 19. oktobra
1949. Ta uredba se nanaša na varstvo
nosečih žen in doječih mater v delov-
nem razmerju). Priporoča se dojenje
na 4 Are, prednost tega je da je dojen-
ček poltem lačen, da pije intenzivnejše
in da je produkcija mlečnih žlez s tem
avtomatično povečana. Če pa mati za-
radi oddaljenosti ali kateregakoli dru-
gega vzroka otroka nikakor ne bi mo-
gla podojiti v službenem času, naj bi
bil ta obrok iz kravjega mleka, n. pr.
ob 10.30 uri, dočim naj ob 6.30, 14.30,
18.30 eventualno 22.30 bil otrok hranjen
pri prsih.
Če doječa mati v delovnem razmerju
ne more izkoristiti svoje pravice in pre-
kiniti dela zaradi dojenja otroka, pred-
videva zgoraj navedena uredba skraj-
šani čas, ki traja 4 ure in to v eni iz-
menjavi.
Matere, dojite svoje otroke, ker s tem
koristite njim, sebi prištedite čas in
pot, ker boste imele zdrave in lepe
otroke.
mače društvo zopet dokazalo, da v kritičnih
situacijah zna tudi v naglici dobro organi-
zirati tako prireditev. Tekmovanje je zelo
dobro uspelo in bilo tudi precej dobro ob-
iskano. Dasi so domači sabljači ta dvoboj
proti veliko močnejšem nasprotniku izgubili,
so si ob tej priliki vendar pridobili drago-
cene izkušnje za bodoča tekmovanja.
Gostje so se počutiil v Celju izredno dobro
in so odnesli — kakor pravijo — tako s tek-
movanja, kakor tudi iz Celja dobre vtise.
Tehnični rezultati so bili sledeči:
Mladinci floret »Proleter« (Sabo, Kapel,
Ašiku, Stankovič) je zmagal nad Kladivar-
jem (Jug, Kopušar, Jonak, Blažon) z 9:7
(stanje v Auših 45:42 v korist Kladivarja).
Člani floret, zmagal je Proleter (štraub,
Besedič, Lang) z 8:1 nad Kladivarjem (Sa-
lobir, Jonak, Baumgartner) stanje v Auših
42:22 v korist gostov.
Mladinke floret, zmagal je »Proleter« (Bar-
tu, Kruci) s 4:0 nad Kladivarjem (Vajdetič,
Sekaronja) stanje v Auših 12:3 v korist go-
stov.
Obe mladinki »Proleterja« so članice iste
ekipe, ki je osvojila leta 1949 državno prven-
stvo FLRJ. Tudi tukaj sta se pokazali kot
močni nasprotnici. Velika škoda je bila, da
»Kladivar« zaradi tehničnih težav ni uteg-
niork) ter smo zato prišli ob posebni užitek,
da bi videli borbe slovečih državnih prvakinj,
nil mobilizirati nikakršne ekipe članic (se-
članic in olimpijskih tekmovalk Krtstjanove
in Ormajeve.
V	sablji so domači mladinci (Salobir, Ve-
hovar) premagali goste (Sabo, Stankovič) s
3:1 (stanje v Auših 13:8 za Kladivar). Skup-
ni rezultat je bil torej 22:11 v korist »Pro-
leterja«, oziroma v številu Aušev 104:83 za
Proleter, kar je spričo visokih kvalifikacij
gotovo za naše še zelo mlade sabljače kar
zadovoljiv rezultat, kar jim bo pobuda za
nadaljnjo prizadevanje.
Po tekmovanju so gostje obljubili domačin
sabljačem, da jih bodo kmalu povabili na
revanžno tekmovanje v Zrenjanin.
Prireditev je bila v vsakem oziru lepa in
zadovoljiva ter je brez dvoma dosegla svoj
namen.
Kakor vemo, bomo kmalu imeli prilož-
nost videti v Celju še podobne prireditve,
kar bo celjsko publiko vsekakor zelo veselilo.
V	soboto in v nedeljo bo v €elju prija-
teljski troboj med ekipami: »Polet (Mari-
bor), »Krim« (Ljubljana) in »Kladivar« (Ce-
lje). Nastop bo v dvorani Narodnega doma
v Celju. V soboto 25. februarja bo nastop
ob 14. uri, v nedeljo 26. t. m. pa ob 8.30.
Okrajni telovadni odbor Celje-okolica raz-
pisuje za dne 26. februarja 1950 s pričetkom
ob 8. uri zjutraj predelavo prostih vaj za
člane in pionirje ter za članice in pionirke.
Predelava prostih vaj za ženske oddelke se
bo vršila v telovadnici TD Tone Kos v Ga-
berju (bivši Sokolski dom), a za moške od-
delke v telovadnici TD Celje-mesto (29. no-
vembra ulica). Udeležba je za vse vodnike
navedenih oddelkov pri TD obvezna. Telo-
vadnim društvom priporočamo, da pripeljejo
vodnki s seboj tuiji telovadce(ke), ki bi jim
mogli nuditi pomoč pri učenju prostih vaj v
društvu.
Istega dne popoldne s pričetkom ob 13. uri
pa se bo v istih telovadnicah vršila tudi pre-
delava vaj na orodju, in sicer za člane in
mladince za I., II. in III. razred ter za čla-
nice in mladinke za I., II. in III. razred.
Telovadna društva pozivamo, da na to pre-
delavo pošljejo vse vodnike in vodnice orod-
ne telovadbe ter tudi vse one, ki imajo za
orodno telovadbo veselje. Vsak udeleženec
naj prinese s seboj telovadno opremo.
OTO Celje-okolica.
cem je uspelo Posineku, ki je s
pravil slab vtis, z lepim woley-strel0wl to.
staviti končni rezultat.	J'n f*
Z igro naših fantov bi bili še nekak
dovoljni, saj je to ena prvih tekem P(J° ^
skem odmoru, ki je stopil igračem v u^t
Upamo pa, da to ni poslednja zmaga f
nam bodo fantje pripravili že nešteto
jetnih uric.	Df;
božo vi,w
ZVEZA BORCEV JOŽEFOV HRIB
je imela 15. februarja svoj občni zbor. V od-
sotnosti obolelega predsednika je podpred-
sednica tov. Justa Sotlarjeva podala pred-
sedniško poročilo. Iz tajniškega poročila je
razvidno, da je imela ZB Jožefov hrib 47
članov. Mnogo pa jih je še, ki imajo pogoje
za sprejem. Pri popisu vojnih žrtev je bilo
ugotovljeno, da je imel Jožefov hrib 46 voj.
žrtev, člani so opravili 2437 prostovoljnih ur.
Za 1. november so bili okrašeni grobovi voj-
nih žrtev. ZB je tesno povezana z ostalimi
množičnimi organizacijami, katere je v vseh
akcijah podpirala. Sprejete so bile nove ob-
veznosti za leto 1950. Politično poročilo je
podal tov. dr. Bavdek. Volitvam so sledile
slučajnosti. Kritiziralo se je, da nekateri
člani ZB in preostali člani vojnih žrtev še
niso prejeli oblačilnih nakaznic. Na terenu
manjka teh nakaznic še 76, pa tudi živilske
nakaznice vsi ne dobivajo v redu. V tej za-
devi, ki vzbuja med prizadetimi nejevoljo in
kritiko, se je že večkrat interveniralo, ne za-
leže pa nobena intervencija ničesar. Ugoto-
vilo se je, da temu ni kriva terenska pisarna
pa tudi ne administratorka, kakor se ji v
»Slov. poročevalcu« to očita. V stvari naj se
napravi red!
ZBIRNO TEKMOVANJE ZA
»ZIMSKI CUP« V ODBOJKI
Okrajni telovadni odborv Celje-okolica je
priredil v nedeljo dne 19. 2. 1950 s pričet-
kom ob 8. uri zjutraj v telovadnici TD »To-
ne Kos« v Gaberju zbirno tekmovanje za
»Zimski cup« v odbojki. Tekmovanja so se
udeležili: TD Slavka šlandra iz št. Pavla pri
Preboldu, TD Sv. Jurij pri Celju, TD Laško
z eno moško in eno žensko ekipo in TD Rim-
ske Toplice. Na prvo mesto se je plasirala
moška ekipa TD Slavka šlandra iz št. Pavla
pri Preboldu.
Na tem tekmovanju se je opazilo, da imajo
tudi društva iz okolice za to športno pano-
go veliko veselja in razumevanja in uuuo
lahko ob redni in resni vaji kmalu dosegli
vidnejše uspehe.
KLADIVAR : ŽELEZNIČAR (Mbr)
5:1 (3:1)
Končno je vreme postalo le toliko naklo-
njeno, da je NZS razpisala ponovno tekmo-
vanje v tekmah za zimski pokal in kot je
bilo že po žrebu določeno, sta se v Celju se-
stala mariborski železničar ter domači Kla-
divar. Da bi se delale pred zelo važno tekmo,
ki je bila obenem merilo za predstoječe pr-
venstvene tekme, kakšne prognoze, o tem ni
bilo misliti, saj je bilo prav v zadnjem času
znano, da. se je kvaliteta mariborskih nogo-
metnih klubov prav sedaj nekoliko dvignila,
medtem ko moči naših fantov še pravilno ni-
smo mogli oceniti. Računali smo pa le samo
to, da nas fantje ne bodo razočarali ter no-
gometa željne publike nasitili če že ne z lepo
igro, vsaj s potrebno zmago.
In res, ko so fantje pritekli na igrišče ter
le nekako pognali žogo v tek je bilo videti,
da sta si moči zelo izenačeni. Toda žoga
se je spet prehitro znašla poleg nevarnih
Belcerjevih nog, ki je hotel zapeljivo usnje
potisniti z ostrim strelom v mrežo, ali vra-
tar je le toliko dosegel, da je žogo podalj-
šal dobro postavljenemu Firmu, ki je poka-
zal, kje je cilj. Le dve minuti pozneje je
Belcer ponovno pokazal svoje ralizatorske
sposobnosti ter zvišal rezultat na 2:0. Iz-
gledalo je že, da bodo gostje doživeli ne-
izogiben polom, ko so domačini nenadno po-
pustili ter prepustili nekaj časa iniciativo
Mariborčanom, ki so po lepem prodoru, za-
radi nesporazuma ožje obrambe, znižali re-
zultat. Nato je potekala igra iz polja v polje
in izgledalo je že, da se rezultat ne bo do
konca polčasa izpremenil, kar je postal iz-
najdljiv Čoh, ki je z olimpijskim strelom
zvišal razliko.
No, po odmoru se je nadaljevalo. Sicer
premoč ni bila tako očitna, zelo močno sonce
je tudi dalo svoje zraven, ali naši so bili
trdno odločeni, da ne bo pri doseženem re-
zultatu ostalo. Posinek, ki je imel sicer ta
dan slabo igro, je lepo prodrl, a ostri bra-
nilec štiftar ga je nepravilno ustavil, nakar
je odlični sodnik Kukanja iz Murske Sobots
odločil kazenski strel, katerega je mirno ter
uspešno izvedel Dobrajc. Nekoliko pred kon-
- $ A H---N
FINALE SINDIKALNEGA
PRVENSTVA
Rezultati tretjega in četrtega kola:
S. kolo:
Oblačilne — Emajlirana II 2:4. Bolnic,
Tovarna tehtnic 5 in pol : pol. Obrtn«,
lavnice — Cinkarna 1:5. Emajlirana I — J
ton 2:4.
4. kolo:
Emajlirana II — Beton 1:5. Cinkarna
Emajlirana I 3 in pol : 2 in pol. Tovjf,
tehtnic — Obrtne delavnice 4 in pol : j"
pol. Oblačilne — žel. postaja 5:0(1).
Aktiv Narodne banke je po dveh pora,
v 1. in in 2. kolu odstopil, kar je vsekaj
nezdrav pojav in moti pravilen potek t,
nirja.
Stanje po 4. kolu: CinK-irna 15 in pol, j
ton 14 in pol, Bolnica 13 in pol. Emajiirj,
II 10 in pol, Oblačilne 10, Tovarna tehtr
9 in pol, Emajlirana I 8 in pol, Obrtne l
lavnice in Železniška postaja po » in pol
LJUDSKA TEHNIKA
KAKO DELA KLUB LJUDSKE TEB
NIKE NA II. GIMNAZIJI V CELJl
Na II. gimnaziji so formirali v okviru L
pet krožkov; radio-amaterski, modelarsk
fotoamaterski, kemijski in prirodopisni kri
žek. Vsi krožki razen fotoamaterskega lep
in v polnem razmahu delajo. Kaj je tor:
z fotoamaterskim krožkom?
že v I. polletju so hodili vsak teden j
okrajni odbor Ljudske tehnike glede fot,
amaterskega krožka. Vedno so bili zavrnje;
z odgovorom: »Saj bomo kmalu poslali pp
davatelja!« Enkrat jih je sekretar poslal
»Našo knjigo« k tov. Božiču. Pojasnili .
mu kakšne težave imajo s tem krožkom. q
pa je rekel: »Treba je predavatelja najp-
imeti, pa potem šele poslati.«
Tako je teklo skozi celo polletje in j
še danes v drugem polletju naprej.
Ko je bil sestanek vseh fotoamaterje\v
tudi oni poslali zastopnika. Obljubili soi
da bodo takoj poslali predavatelja.
So ga poslali? Ne. še vedno čakamo,
milost okrajnega odbora Ljudske tehnike
H.
FIZKULTURA
USTANOVNI OBČNI ZBOR PLANINSKEGA
DRUŠTVA V TOVARNI EMAJL. POSODE
Lepo je število planincev in prijateljev pla-
nin v kolektivu Tovarne emajlirane posode v
Celju. To je dalo pobudo za ustanovitev pla-
ninskega društva v tovarni.
Tov% Mirnik Bogdan sam član kolektiva je
kot propagandist PD Celja takoj opazil ugod-
ne pogoje za ustanovitev društva. Organiziral
je iniciativni odbor. V zelo kratkem času so
bili postavljeni temelji. Polna dvorana in
izredno lepo uspeli občni zbor, ki se je vršil
1. 2. 1950 je pokazal, da bodo želi dosti
uspehov.
V uvodnih besedah je podal tov. Mirnik v
imenu iniciativnega odbora glavne smernice
za koristno in uspešno delo novo ustanovlje-
nega društva.
S tem, da si v planinah krepijo misli in
volja, bodo doprinesli tudi delež skupnosti,
da bodo v primeru potrebe kos našim plani-
nam. Z vzgojnopolitičnimi predavanji bodo
članstvo seznanjali z nalogami, ki nam jih
stavlja naša Partija.
Nadalje je tov. predlagal tudi plan dela za
leto 1950 v obliki raznih izletov, predavanj
in ureditve planinskega doma v Logarski do-
lini, za katerega je uprava podjetja oblju-
bila vso pomoč.
Novoizvoljeni odbor, ki je sestavljen res
iz najboljših in najaktivnejših planincev ko-
lektiva, nam je porok, da bomo plan in za-
dane obveze ne samo izpolnili, ampak tudi
presegli.	A. Z.
PRIJATELJSKI DVOBOJ SABLJA-
ŠKIH SEKCIJ KLADIV AR (Celje) —
PROLETER (Zrenjanin)
V torek dne 14. t. m. se je nudil prijate-
ljem sabljaškega športa v Celju redek šport-
ni užitek. Naše domače sabljaške sekcije je
obiskala sloveča ekipa FD »Proleter« (Zre-
njanin), ki se je vračala s troboja v Mari-
boru.
Kljub zelo kratkemu času, ki ga je imel
na razpolago »Kladivar« za priprave, je do-
OBJAVE - OGLASI
DOM NA KOROŠICI (18G0 m)
vso zimo odprt in oskrbovan
Ker so bili nekateri tečaji na Korošici od-
povedani, je v domu na Korošici dovolj pro-'
štora. Dom je dobro oskrbovan, celodnevna
oskrba znaša 240 din. Snežne razmere so nad
vse ugodne po širnih smučiščih od Dedca
proti Vršičem. Pod Desko proti Velikemu
vrhu in proti Vodolaln. Tudi vožnja s Škarij
proti Petkovim njivam je možna brez poseb-
nih nevarnosti. Isto velja za lažje zimske
ture na vrh Planjave in Ojstrice. Najlepši je
dohod iz Luč, odkoder gre na Korošico dva-
krat ali trikrat tedensko nosač in obvešče-
valec gorske reševalne službe Janez Kordeš.
Smučarji in planinci ga lahko dobe pri
Kladniku spotoma. V primeru večjega obiska
se javite v pisarni PD Celje v Stanetovi uli-
ci, ki je spet redno odprta popoldan od 16.
do 17. ure.
Ugodne snežne razmere so tudi na Golteh.
Mozirska koča prav tako ni zasedena s te-
čaji.
Preživite svoj zimski dopust v lepotah
zimske gorske prirode! Ne bo vam žal.
RAZGLAS
Zaščitno cepljenje proti rdečici in proti
nalezljivi ohromelosti se bo izvršilo letos ▼
času od 1. aprila do 1. julija.
Da bi se mogla nabaviti potrebna količina
cepic, pozivam vse prašičjerejce, naj se pri-
javijo najkasneje do 15. marca t. 1. v svojih
četrtnih odnosno terenskih pisarnah, kjer naj
navedejo število prašičev, katero hočejo dati
cepiti in točen naslov. Cepljenje prašičev
državnega in zadružnega sektorja je ob-
vezno.
Poverjenik za kmetijstvo
(Bevc Viktor)
OPOZORILO
V dnevnem časopisju od 9. februarja 1.1. je
objavljeno opozorilo uprave NM za Slovenijo,
da se bo v marcu in aprilu vršila registracija
motornih vozil.
Opozarjamo lastnike odnosno koristnike
motornih vozil, da bodo tehnične komisije,
ki bodo vršile pregled in registracijo, zahte-
vale, da se predloži za vsako vozilo knjigo
vozila. Komisije bodo odklonile pregled vo-
zila vsem onim lastnikom, ki knjige vozila
ne bodo imeli.
Lastniki vozil, ki knjige vozila še ni-
majo in jih ne vodijo zato opozarjamo, da si
jih takoj nabavijo v Državni založbi Slove-
nije (obr. 4,22) in jih izpolnijo s podatki o
vozilu.
MLO Poverj. za lok^ promet
Celje
OPOZORILO
vsem KLO, šolam in množičnim
organizacijam
Na področju OLO Celje-okolica se prične
dne 1. marca t. 1. cepljenje proti davici.
Opozarjamo vse odgovorne organe in starše
da se ravnajo strogo po danih navodilih tu-
kajšnjega poverjeništva glede datuma, ure in
kraja cepljenja.
Poslane pozivnice morajo KLO takoj proti
podpisu vročiti staršem ali skrbnikom ter
potrdilo vrniti zaradi kontrole.
Poverjenik za ljudsko zdravstvo
OBVESTILO
Slovenija avtopromet SAP Celje otvarja v
petek dne 3. marca 1950 redno tovorno avto-
progo za prevoz kosovnega blaga na progi
nem redu:
Celje—Brežice in obratno po sledečem voz-
Odh. 9.00 Celje	16.00 Prih.
9.20 štore	15.50
9.50 Šentjur	15.25
10.20 Slivnica	14.55
V vseh navedenih krajih so zastopniki za
prevzem in oddajo blaga poslovodje Kme-
tijskih zadrug.
Proga bo obratovala dvakrat tedensko in
sicer ob torkih in petkih iz Celja v Brežice
in ob sredah in sobotah iz Brežic v Celje.
Za prevoz se prevzemajo pošilje v teži od
5 do 500 kg po komadu, ki morajo biti dobro
omotane in opremljene z natančnimi naslovi
pošiljatelja in prejemnika.
Voznina se zaračunava ob predaji blaga
na prevoz po Tarifi za prevoz kosovnega bla-
ga s cestno-motornimi vozili SAP-a, ki jam-
či za vsako poškodbo ali izgubo v smislu
Tarife.
Natančnejša pojasnila dajejo zastopniki,
sprevodnik in uprava Slovenija avtopromet
SAP Celje tel. št. 342.
Slovenija avtopromet SAP Celje
Uprava
VEDER VEČER
v sredo 1. marca ob 20. uri v Domu ljudske
prosvete.
Spored izvajajo: Vokalni kvintet, Frane Mil-
činski — J"ožek, recitator. — Predprodaja
vstopnic v Glasbeni šoli.
VABILO
na četrto redno skupščino Okrajnega odbora
Rdečega križa Celje-okolica, katera se bo
vršila dne 5. marca 1950 ob 8. uri na Okraj-
nem ljudskem odboru, trg Svobode 9 I. nad-
stropje, ogelna dvorana.
Dnevni red:
1.	Otvoritev in pozdrav, izvolitev zapisni-
karja in overovatelja.
2.	Ivolitev delovnega predsedstva.
3.	Izvolitev verifikacijsko komisijo.
4.	Poročilo verifikacijske komisije.
5.	Poročilo upravnega odbora — predsed-
nika.
6.	Poročilo tajnika.
7.	Poročilo blagajnika.
8.	Diskusija.
9.	Razrešnica staremu odboru.
10.	Volitev novega odbora.
11.	Volitev delegatov za Oblastni odbor.
12.	Volitev delegatov za Glavni odbor RK.
133. Plan dela za leto 1950.
14. Sklepi, predlogi in slučajnosti.
Udeležba za delegate strogo obvezna.
Mestni odbor Rdečega križa Celje ima svoj
redni občni zbor v nedeljo dne 5. marca 1950
ob 9. uri v predavalnici Zdravstvenega do-
ma v Celju, Gregorčičeva ulica 4, III. vhod.
OBVESTILO
Podjetje za generalna in srednja popra-
vila »Avtoobnova« Celje, Sp. Hudinja 84, ob-
vešča vse lastnike motornih vozil, da spreje-
majo v popravilo zaradi brušenja valjev vseh
vrst avtomobilov.
Interesenti, ki imajo potrebe po tem po-
pravilu naj se zglasijo pri omenjeni upravi
čim prej, kajti pozneje ne bomo imeli časa
za ta popravila	Uprava
POROČILI
so se pretekli teden v Celju: Robida Franc
in Bezovnak Marija iz Celja. Dečko Ivan
Josip in Kocjan Darinka iz Celja. Rebev-
šek Franc in Rihtar Božena iz Celja. Guček
Jožef in Grušovar Roza iz Celja. Haler Adolf
in Firbas Ivanka iz Celja. Ing. čmak Hen-
rik in Merjasec Marija iz Celja. Vizjak Ferdo
in Repovž Ljudmila iz Celja, čakš Alfoz iz
Celja in Maršnak Leopoldina iz Slatine,
Šmartno v Rož. dolini, šuligoj Janko iz Ka-
saz, Liboje in Ocvirk Stanilava iz Celja.
Rihtar Alojz in Rozman Antonija iz Celj;
Glavič Franc in Ostruh Julijana iz Bukff
žlaka. Tajnšek Vincenc in Rajh Marija i
Celja, žagmajster in čuden Silva iz Celj;
Muhič Konrad in Kostevc Karolina iz Celjt
NOVI GROBOVI
Klokočovnik Slavka iz škalc, Bercko Aloj
iz Rog. Slatine, Založnik Rafko iz Arje vas
pri Petrovčah. Covner Marija iz Laškegs
mežič ivan i leeuovo, bko™;	--1 r—. .'
Braslovč, Vuk Stanko iz Kostel, Rikif An;
iz Podčetrtka, Krašovic Ivan iz Rakovi;
Presker Alojzija iz Celja. Košec Milena i
Zid. mosta, Krašek Ana iz Celja, aZgrač
Posilovič Ivan iz Hromca, Gantner Ludvil
i7, Celja, Kovačič Marija iz Celja, Veber A.
drje iz Žalca.
NEDELJSKA ZDAVNIŠKA SLUŽBA 26. feb
dr. čerin Josip, Cankarjeva ul. 9. tel. 21!
Nedeljska zdravniška služba traja od sobo:
opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutrs
PRODAM veliko sobno kredenco. Naslov
uriravi.
PRODAM mizo dolgo 1.50 m, široko 0.75r
Vprašati na naslov: Kramer Jožefa, Ces'
na erad 14.
ZAMENJAM enosobno stanovanje s kabin*
tom na Dolge polju za enako ali dvoso!
no v mestu. Naslov v upravi.
IZGUBILA sem dne 6. februarja žensko rt
no uro od Kurivo II do okoliške šole.
Najditelja prosim, da jo vrne proti nag«
v uredništvu.
IŠČEM pošteno starejšo žensko za oskrbo*
nje malega posestva v Rimskih Topli®
Naslov v upravi.
NAPRODAJ je enodružinska hišica v 0
berju. Naslov v upravi.
PRODAM motorno kolo znamke Ardi 200 ct
v dobrem stanju. Naslov v upravi lista.
IŠČEM pošteno žensko srednjih let k tf
članski družini. Naslov v upravi.
IZGUBIL sem prometno knjiživo št. 6338 «
ime Kramer Franc, rudar, Leveč 15, ®
bukovca, sindikalno knjižico, OF legitin>:
cijo, 60 točk, 2 šivilski nakaznici. Naj®
telja prosim, da vrne legitimacije na ni'
naslov, denar naj si pa obdrži.
MLADA ŠIVILJA išče zaposlil
pod šifro »Štiri ure dnevno« — Nf
slov v upravi.
Telovadno društvo šentpeter v Sav. dol'n
priredi v nedeljo dne 26. febr. 1950 telovadn
akademijo z nastopom vseh oddelkov.
četek ob 15. uri. '
Drobnarije
KAKO SKRBIJO POSAMEZNI
KMETJE ZA SVOJE LJUDI?
Kmet Pungeršek Kari z Babne reke št. 9.
KLO Sv. Štefan, poseduje skupno 13 ha zem-
lje ter ima zaposlene dve dekli in 1 hlapca,
poleg svoje žene. Ena dekla je stara 53 let,
hlapec 70 let in druga dekla pia 43 let. Za-
harias Elizabeta služi pri njemu že 30 let.
Četudi je Pungeršek bil v bivši Jugoslaviji
20 let župan, ni imel toliko dohodkov, da bi
svoje delavce plačal. Tov. Zaharias je pre-
jemala od njega v bivši Jugoslaviji 600 din
letno, če si je pa hotela kupiti čevlje, je mo-
rala vsako leto odhajati v Savinjsko dolino
na obiranje hmelja, da si jih je lahko pla-
čala.
Danes pa Pungeršek blati našo ljudsko ob-
last, da ne gospodari dobro in da KLO ne
zna voditi gospodarstva. Gotovo misli, da bi
morali vsi posnemati njegov način izkori-
ščanja človeka ter da bi zopet gospodaril nad
poštenimi delovnimi ljudmi. Pri njemu za-
posleni ljudje nimajo nobene plače niti niso
socialno zavarovani, čas je že, da se tem
načinu izkoriščanja napravi konec.
KJE SO OBTIČALI CELJSKI
DIMNIKARJI?
S strahom se oziramo na naše strehe, kje
se bo pojavil rdeči petelin. Dimnikov sami
brez orodja ne moremo očistiti. aZ naš žal-
ski okoliš so bili dodeljeni dimnikarji iz
Celja, katerih pa že nekaj mesecev nismo vi-
deli. Med tem časom so se že nekajkrat vžga-
le saje pri raznih hišah. No na srečo je bilo
dosti snega pa ni prišlo do večjih nesreč.
Toda sedaj, ko je sneg zginil, še bolj ne-
strpno pričakujemo možakarje, ki nosijo
srečo. Morda bi bilo dobro, če bi jih spom-
nili,, da petnajst milijonov ljudi v Jugosla-
viji tekmuje. Ne bi bilo napak, če bi tudi
oni tekmovali.
PRI »CEGRADU« IMAJO V PLANU
ČIŠČENJE KOLES
Slučajno sem šel po službenih opravkih mi-
mo »Cegrada« na Lavi. Za skladiščem benci-
na sem opazil mladega moškega iz asfaltne
brigade, ki je na tem skritem kraju čistil
moško kolo. Mislim sem, da je njegova last.
Ko me je pa le zanimalo čigavo je, sem zve-
del, da je to kolo last nekega nameščenca.
Morda je »Cegrad« tudi čiščenje koles dal v
letni plan.	<411|
OSTROŽNO
Na Ostrožnem so v Osvobodilni fronti člani,
ki tega ne zaslužijo. Celokupno članstvo OF,
med katerimi je pa veliko dobrih in požrt-
vovalnih članov, še vedno ne pozna svojega
odbora. Tako se je zgodilo, da je bil za dan
13. t. m. sklican masovni sestanek, na ka-
terem naj bi člani fronte izbrali podpisnike
kandidatnih list v Zvezno skupščino. Fron-
tovci so prišli, odbor pa ne, z izjemo enega
odbornika. Predsednik je šel v kino, tovariša
Kneza in Tišlerja pa ni bilo mogoče najti.
Bilo bi dobro, da pošteni člani Osvobodilne
fronte celotni odbor malo prerešetajo.. k-i
KAKO DOLGO ŽE IGRA FILM
»ZASTAVA« V CELJU?
Pred Tovarno emajlirane posode je oglasna
deska za objavo kulturnih prireditev v Celju.
Toda v okencu je še vedno reklama za film
»Zastava«. Sedaj ko tako močno sije sonce
in ni več prilike za izgovor, da je okence
zamrznjeno, bi bil vendar čas, da se tudi to
okence pomladi. Delavci tovarne bi bili za-
dovoljni, če bi takole mimogrede lahko videli
kaj je novega v kulturnem življenju Celja.
Uprava kino podjetja in gledališče spomnite
se na osamlejno desko.
LOV ZA DOBIČKOM...
Potrebno je, da tudi pustne priredit-
ve kritično premotrimo, odkrijemo gro-
be napake, ki se jih bomo skušali iz-
ogibati v bodoče.
Ze večkrat smo brali v naših dnev-
nikih, da nekatera društva vse preveč
težijo po čim večjem »čistem dobičku«
ob priliki ljudskih veselic. Tak primer
najdeno tudi v Šentpavlu, kjer je 18.
t. m. domače lovsko društvo priredilo
pustno zabavo. Res je, da so bili ve-
selični prostori dokaj okusno urejeni,
četudi na škodo mladega smrekovega
drevja... Poskrbljeno je bilo tudi za
jedačo in pijačo. Vse to je prav, saj se
mora naš delovni človek tudi povese-
liti. Čisto zgrešena pa je bila namera
lovskega društva, da ,si ob taki priliki
»opomore« na drag račun delovnih
ljudi: liter vina 100 din, košček kruha
s koščkom mesa 40 din, 1 krap 10 din,
1 komadič torte 20 din in tako dalje...
Vsekakor bajne cene. Ali je to prav?
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojae Jure — TeleJon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tisk Celjske tiskarne