,Štnina plačana v gotovini Bogoljub Julij 1937 wmw ESMBKl velika nevarnost! Na notranji strani zob se tvori nevarni zobni kamen, kateri lahko tudi najbolj zdrave zobe razmaja, tako da končno izpadejo. Ni vsaka zobna pasta dobra, da Vas obvaruje te nevarnosti. Skrbite torej malo več za svoje zobe — uporabljajte Sargov Kalodontl V Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont sulforicin-oleat dra Braunliclia, ki odpravlja polagoma zobni kamen in prepreči njegovo ponovno tvor-jenje. SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU P*0*m*P*R*l*1*l*K*l*E*Z*V*S*V Julij xxxv. letnik 1937 Spominjaj se, o Mati mila! (Ob drugi obletnici Marijinega pota k Evharističnemu kongresu.) Spominjaj se, o Mati mila, minulih srečnih, zlatih dni, ko pot h kongresu Te vodila skoz tihe naše je vasi. Od Brezij tja v Ljubljano belo svetišče vzpelo se v nebo, src sto in sto je zagorelo, da vence Materi pleto. Gorenjska v cvetju je dehtela, nevestin jo krasil nakit, ob luči luč vsa pot žarela, o, bil nebes je to odsvit. In srca vernih so drhtela, da zro že skoro Tvoj obraz v radosti rajski koprnela, da dajo vdanosti dokaz. In prišla si, o Mati mila! Molitev tiha, tajen jok! O, ljubkost Tvoja je odkrila: »Vesela svojih sem otrok!« Vse vzdihe vroče si sprejela in naših src ljubezni dar. Ti, Mati, si naš dom objela, razlil se nanj nebes je žar. R. S. Nova maša Veliko veselje v pariški škofiji! 51 novo-mašnikov, izmed njih 34 za neizmerno prestolnico. Ze nekaj časa sem daje moja župnija vsako leto po enega ali več novomašnikov. Današnji je prišel z osrednje univerze. Ko so neki večer dobili pretresljivo vest, da je njegov brat padel kot žrtev svoje duhovniške gorečnosti, je zaprosil starše, da bi ga smel nadomestiti. Pred njim je župnija darovala Bogu več odličnih mladeničev. Eden je bil že napravil izpit na politehniški visoki šoli. Župnija torej je bila globoko ganjena, vsa radostna okoli mladega duhovnika, vzrastlega iz njenih tal, in ki sedaj zapoje svojo prvo mašo... Ta duhovnik je obnovil staro, ponosno izročilo. Skozi vso našo narodno zgodovino si je štelo plemstvo, meščanstvo in preprosto ljudstvo v veliko čast, ako je imelo v rodbini kakega duhovnika. Prišel pa je brezvestni Volter. Meščanstvo, ki je dvignilo revolucijo, je postalo oholo, prezirljivo. Duhovniški poklic jim je bil celo manj veljaven. — »Kaj, ti, da postaneš duhovnik... ? Ti, ki tako lahko postaneš kaj drugega! Pusti vendar to sinu kakega hlapca ali dečku kakega mlekarja z ulice!« — In kakih 50 let je Bog dobival sodelavce skoraj samo izmed preprostega ljudstva. V resnici je duhovniški poklic najlepši med vsemi. Vsi poklici so potrebni. Stvarstvo je neizmeren orkester, pri katerem je treba, da vsak igra svojo vlogo: Poljedelec, delavec, vojak, učenjak, zdravnik, umetnik, mornar, inženir; sami lepi poklici! Toda udejstvujejo se na nestalnih tleh človeških razmer.. . Primešano jim je obenem toliko raznih pritiklin: korist, častihlepnost, slava, denar... In ob koncu življenja? Koliko jih je spoznalo, da so se varali, da je bil njihov trud zaman. Vzdihniti so morali s Salomonom: »Ničemur-nost, vse je ničemurnost!« Duhovniku, pravemu duhovniku se ni bati prevare. Kako neki? Saj ničesar ne zahteva zase. Ne išče ne časti ne imetja ne uspehov ne denarja; odpove se človeški ljubezni v letih, ko je mlado srce zanjo tako dovzetno. Opusti misel na družine, ki bi v njej živel še po smrti. To je samoodpoved do skrajnosti. In iskreno se zakoplje v svoj talar kakor mrlič v krsto. — Da, žrtev do krajnosti! A čeprav ocknrje svetu, je vendar še živ in svet še vedno vabi; »Pridi z nami, mladec! Življenje je tako lepo, svoboda tako dragocena!« ... »Procumbant omnes! . . . Vsi na kolena!« zakliče škof pri obredu po-svečevanja. In subdijakon, s čelom v prahu, čuti, kako se valijo preko njegove cvetoče pomladi dolge litanije umrlih. Toda kmalu mladi duhovnik spozna, da je njegova žrtev, čeprav resnična, vendar polna sreče. Ko poseže v življenje duš, vidi, kako pogosto so nemirne, trpeče. Od prvih duhovniških let naprej hodi po cesti, ikjer neprestano srečava žalovanje, ki je povzročajo razočaranja človeške ljubezni: sebičnosti, nezvestobe, smrti. Uboga človeška ljubezen pač stori, kar more. Zato pa, čemu se obešati na trst? ... Ni ga bitja na svetu, ki bi mu ljudje zaupali toliko tajnosti kakor duhovniku. V listu »Temps«, ki pač ni na sumu, da bi bil klerikalen, sem črtal: »Lažejo notarju, opravniku, odvetniku, zdravniku. Lažejo vsem. Ne lažejo pa duhovniku. Zakaj ob nekaterih urah čuti človek potrebo, da pove vse onemu, ki je zanesljiv, nesebičen, in ker je popolna odkritosrčnost pogoj 'za odvezo.« Ker torej duhovnik ve vse, spozina, da si je zares izbral naj- boljši del. — Najboljši del, ne toliko zato, ker je prost tolikih križev, ki tarejo druge, ampak, ker je opravilo duhovnikovo v tem, da skazuje dobrote. Dobrote najrazličnejših vrst. V enem dnevu gre duhovnik mimo zibeli do groba: krščuje, poučuje v krščanskem nauku, spoveduje, osrčuje, pomaga umirajočemu, ki je v strahu, odgrinja zaveso ter kaže objokanim očem nebesa, ki ne minejo, ki je v primeri z njimi človeška žalost le majhna črna točka. In kadar se ob večeru dneva, ko so roke vse trudne od setve in žetve, duhovnik ozre na vse, kar je storil dobrega, se mu morda vriva misel, da bi se bilo moglo vse njegovo življenje gibati okoli ženske osebe. Ta ženska bi bila, kar bi pač bila; toda neogibno vsakdanja stvarca; dočim se življenje v duhovniškem stanu giblje okoli Boga! Duhovnik pomaga pri delovanju božje previdnosti. Dan na dan rešuje d-uše. Najveličastnejše delo med vsemi deli! Blagor njim, kateri so pozvani! Mnogo jih je. Bog dela s poklici, kar s semenom v evangeliju. Vrgel jih je v obilnem številu na njivo duš vedoč, da jih bo mnogo izgubljenih. Koliko jih je ob kaki lepi uri svojega življenja zaslišalo poziv z višin! In potem! Stopili so nazaj na zemljo. Zaradi koga? Zaradi česa? — Srečni, kateri niso stopili na zemljo nazaj! Nikdar jim ne bo žal. Ker Bog je Prijatelj, ki mu ni enakega, Prijatelj, ki osrečuje vedno bolj, čim bolj se življenje ruši. Pierre 1'Ermite. Naš župnik Za mesec mašniških jubilejev Naš župnik je vidni Kristus na zemlji. Kakor je Kristus človek in Bog, tako je duhovnik človeški in božji. Človek je, da se mu morejo ljudje bližati brez strahu; božji predstavnik je zato, da morejo ljudje najti v njem Boga, ki je v njem. Duhovnik ni človek svetsko odličnega stališča, nima bogastva, ne zunanjega vpliva, ne nosi odlikovanj in častnih našivov, zakaj to ni njegovo zvanje. Njegovo dostojanstvo, njegova veličina je skrita v notranjem človeku. Kristus se skriva v duhovniku, kakor se skriva v sv. hostiji zato, da bi ljudi ne ostrašil; zato, da ostane ljubezen svobodna in zaslužna. Toda Kristus se tako resnično skriva v duhovniku, da svet ogrinja z isto ljubez- nijo, z isto brezbrižnostjo, z istim sovraštvom duhovnika in Kristusa. Človek bo našel Boga v duhovniku po duhovniku, kakor življenje in ljubezen Stvarnikova k otroku prihajata po starših. Zakaj biti duhovnik se pravi služiti ljubezni, nadaljevati ljubezen in dobrote Jezusa Kristusa. Njegov sošolec, ki je imel tudi poklic za duhovna, je šel k železnici in je tudi njega nagovarjal. A mislil si je: Komandi-rati lokomotive, kaj je to, ko pa lahko ukazujem samemu Bogu, da prihaja na oltar! Drugi je šel za zdravnika. Marsikomu je pomagal. A danes je zobni zdravnik. »Zakaj si premenil?« »Ker sem bil največkrat brez moči, sem se lotil stroke, kjer imam vidne uspehe.« — Naš župnik pa je dušni zdravnik, strokovnjak za veliko bolezni. Dušam celo življenje vrača, če ga je smrtni greh ugrabil. Tretji je zdaj advokat. Danes obtožence pred sodiščem zagovarja. Naš župnik je tudi advokat. Vsak dan nastopa kot zagovornik pred velikim Sodnikom in brani pravdo grešnikov, ki so v nevarnosti, da jih sodišče za zaščito božje države pahne v večno ječo. Pred ljudmi pa zastopa in brani pravdo njih Boga. Prepričuje jih, da mu morajo služiti, ker je zanje umrl na križu. Četrti sošolec je zdaj major in bo morda še general. A prav nič manj ni naš župnik. Može in fante, žene in dekleta, starčke in otroke vodi kakor strumno četo v boj za nebeško domovino. Peti je prekanjen trgovec, neznansko zadovoljen s svojim poklicem. Naš župnik je tudi trgovec. Iz petih talentov, ki mu jih je dal Bog, jih je naredil deset; sebi in drugim je pridobil vse polno zakladov, ki jih molj in rja ne snesta. Šesti je zrakoplovni kapitan. Vsak dan poleti nad oblake. Naš župnik pa vsak dan svoje vernike pozove: »Kvišku srca!« in se z molitvijo dvigne prav v nebeške stratosfere. Pred toliko in toliko leti je škof nanj roke položil in dejal: »Prejmi moč klicati Boga iz nebes na oltar ter ga deliti kakor živi kruh, in oblast odpuščati grehe. Duhovnik si za vso večnost.« * Naš župnik je izobražen mož, ima v oblasti pero in besedo, a zdaj živi v pozabljeni kmečki vasi, brez novih knjig, brez odnošajev z omikanim svetom, brez človeške prihodnosti, v resnični samoti in samostanski zapori. Njegovi sošolci imajo družinsko ognjišče. Ko zvečer spehani ubeže hijenam sodobnih dnevnih skrbi, jih sprejme jasno-vidna žena in jim naproti pritečejo otroci, da jih z ljubeznijo in nežno vdanostjo od-škodujejo za trpljenje minulega dne. Morda tako, kakor je rečeno v oni povesti, da se sinček vrže očetu na vrat: »Oče, ti si prav za prav najboljši človek na svetu.« Ko pa se vrne naš župnik, najde hišo prazno in sobo samotno. A zato ne obupuje. Saj v resnici se ne čuti prav nič osamljenega. Ko se mu zahoče brati, ima tri knjige, ki jih nikoli ne bo prečital do konca. Najprej sv. pismo, modrost, proti kateri je vse človeško pisanje otroško jecljanje. Potem je pred njim razgrnjeno veličje matere narave, ki je zrcalo neskončno lepega in popolnega Boga. Tretja knjiga v neštevilnih izdajah pa so duše, ki mu jih je Bog poveril, in ki je vsaka posebej kakor svoj svet nikdar dosti proučenih skrivnosti. Tudi družbe mu prav nič ne manjka. Še nikoli ga niste slišali: »Dolg čas mi je!« Saj ima Boga, ko je vendar mož božji; ima angela in blažene duhove, bivše župljane, ki napolnjujejo njegovo navidezno samoto z nevidnim svetom, ki je prav tako živ, a vse bolj zanimiv kakor ta, ki se vidi. Sicer pa opazujmo skrivaj, kako čez dan preganja svoj dolgčas! Komaj je opravil zahvalo po sv. maši in v naglici odzajtrkoval, že trkajo na njegova vrata in hočejo z njim govoriti. Najprej dva popotna siromaka; eden govori, drugi se trudi, da bi utajil vonj'po žganju: »Gospod župnik, dva uboga popotna človeka brez dela. Gospod župnik, če bi imeli kakšne stare čevlje, glejte, čisto prehojeni so že.« »Gospod župnik, meni pa srajco, četudi je vsa zašita.« Mlad par za poroko. »Pa prosim, da bi bilo enkrat za trikrat.« »Imate krstni in samski list?« »Ne, sem italijanski državljan!« »Težko bo šlo že to nedeljo.« Ženin pa nestrpno dokazuje, da niti en teden ne more čakati in da je župnikova stvar, da mu priskrbi vse listine. »Hvaljen Jezus!« »Kaj pa vas tare, ko ste videti tako žalostni?« »Zdaj on pravi, da bi se ločila. Vsa sem obupana, da še misliti ne morem.« »In vi, oče?« »Agent mi je pisal, naj mu v nedeljo v Ljubljano prinesem hranilne knjižice. Pravi, da jih bo dobro plačal. Pa sem mislil, da vi to najbolje veste.« »Zaradi tiste pravde sem prišel. Pomislite, po krivem je prisegel.« »Katere pravde?« »No, tiste, čakajte, da vam vse natančno povem; boste videli, da ni nobene pravice več na svetu.« »Gospa, ali ste prišli z vlakom? Vi ste .. . oj ta moj spomin!« »Nekdo mi je dejal, da bi vi najbolje svetovali. Mož je v Zagrebu prestopil v starokatoliško vero.« »Zaradi ženitve?« »Če vas ne motim, bi vam povedala vse od kraja.« Gospodu župniku pohajajo poslednje zaloge potrpežljivosti. A prav v nedeljo je pridigal o umetnosti poslušanja. In če naj kdo še posluša, mora to biti gospod župnik! »Prosim, gospod župnik, po zadnjem štrajku sem po krivici ob delo, pa moj brat tudi. Če bi nama naredili prošnjo.« Ker je papir črtan in kuverta prerhajhna, da gospod župnik, drugo kakor itak vsakemu. Ko mož odhaja, se pozabivši obrne. »Ja, to sem mislil, če sem kaj dolžan.« »Saj veste, da nič; da bi le kaj pomagalo!« »Saj vem, da zdaj niso uradne ure, pa sem vseeno dejal, da bi vas prosil, če bi mi kaj dali iz hranilnice, pa še za sestro.« »Gospod — pri tem je boječe pogledal, če ga kdo sliši — če bi mi mogli za nekaj dni preložiti dve sto dinarjev.« Gospod župnik ve, da jih nikoli ne bo smel terjati, a še pravočasno se spomni, da je dejal Gospod: Kdor si hoče od tebe kaj izposoditi, se ne obračaj od njega (Mt. 5, 42). »Gospod, jaz sem prišel, da bi se iz vere izbrisal.« »Zakaj? Gotovo ste kaj hudega doživeli!« »Veste, kar se pa danes na svetu godi, to pa presega vse meje. Cerkev ne ve kam z bogastvom, revež pa garaj in stradaj, nazadnje te pa še pošljejo v pekel, da boš trpel za kapitaliste; ti se ti bodo pa v nebesih smejali!« Gospod župnik se spomni razkošne kočije, v kateri se je peljal rdeči ruski minister h kronanju angleškega kralja, pa se premaga. »Prijatelj, razburjeni ste. Sploh pa poglejmo v krstno knjigo. Treba bi bilo prej vaše botre vprašati, vsaj spodobi se. Pridite čez štirinajst dni!« In tako dalje brez konca in kraja. Zraven pa krsti in poroke, bolniki in pokopi, šola, društva in skušnje, pisarna in Bog ve kaj še! A to ni prva stvar! * Ves teden naš župnik veliko moli za svoje župljane. Vsako nedeljsko in prazni-ško mašo že itak daruje za svoje vernike, žive in mrtve. Pa tudi med tednom pri vsaki daritvi pred povzdigovanjem korakajo mimo njegovega duha v bežnem sprevodu vsi njegovi župljani: stari in mladi, pobožni in mlačni, verni in maloverni, stanovitni in omahujoči, zlasti pa tisti, ki v cerkev več ne prihajajo. Kakor v velikanski avdienci jih predstavi Kralju, »ki mu vsi žive«: »Spomni se, Gospod, svojih služabnikov in služabnic, katerih vero (in nevero) poznaš ... za rešitev njih duš.« In po spremenjenju, ko je Jezus prišel na oltar, vidi duhovnik množico tistih, ki jih je sam učil, tolažil, svaril in končno spremil k večnemu počitku; kakor bi vse pokopališče oživelo in se zgnetlo okrog darujočega župnika: »Spomni se tudi, Gospod, svojih služabnikov in služabnic, ki so šli v večnost, sprejmi jih milostno na kraj veselja, luči in miru.« In vsak dan moli več ko eno uro bre-vir, to je molitve v imenu "in po naro- čilu matere Cerkve, in vsak dan prihaja pred tabernakelj, da se kakor očak Jakob bori z Bogom za izročene mu duše: Usmili se tistih, ki stopajo v življenje, pa jih zlo že obdaja kakor ovijalka. Usmili se otroka, ki se mu je približalo prvo pohujšanje! Usmili se številnih družin, ki se trdno zanašajo, da še vrabec ne pade s strehe brez Očetove volje! Usmili se tistih, ki v bedi obupujejo, ker ne morejo reči otrokom, da naj gledajo ptice pod nebom in lilije na polju, — in tistih, ki se tvojim zvestim rogajo, češ da je vera opij trpinov. Usmili se tistih, ki so v nevarnosti, da ne bodo rojeni, in posebno tistih, ki jih je čoveška sebičnost obsodila na smrt, preden jim je zasvetil »žarek sončni, najlepša luč«. Usmili se tistih, ki so prišli do polne rabe pameti in svobode in zdaj omahujejo, katero pot bi ubrali: pot naslade, ali pot pravice in resnice. Usmili se tistih, ki so s plemenitim, apostolskim zagonom pritekli do srede poti, a so se ustrašili hudega duha, ki jih je srečal opoldne, in zdaj noč vdira vanje skozi ne vem kakšne razpoke njih duše, tako da bo kmalu vsa duša noč. Usmili se bolnikov in starčkov, ki jim je bolezen vse barve obledila, in ki so izgubili vso luč in vso toploto ter samo to mislijo, da bi še nekaj časa bili. Usmili se umirajočih, ki jim bije zadnja ura, pa življenjskega dela še začeli niso. Kakor plamen večne luči trepeta srce našega župnika pred Gospodom, da ga tolaži, ker ga njegovi otroci pozabljajo. Kakor vojak stoji na straži, da bi odvrnil zlo in nesrečo; kakor nočni čuvaj ob morskem svetilniku na skalni pečini, ob katero se zaganjajo besni valovi. In misli na vse, ki se bore, na vse, ki trpe, na vse, ki so v nevarnosti, da se raz-bijejo ob pečino skušnjav in se zadrgnejo v past zlega duha. Tarnanje vekovite človeške bolesti pljuska v njegovo srce kakor ječanje vetra, ki udarja ob dremotna okna. * Kako lepo je biti župnik! Kdo bi ne hotel biti duhovnik! Kako vzvišeno delo je zbujati in negovati duhovske poklice! In , . , kako dobro je kaj darovati za Baragovo semenišče! Jos. Šimenc. ......................................................................................................................................................................................................................................................... Premišljevanje o Španiji Državljansko vojno na Španskem pozorno zasleduje ves svet, saj sta si tam končno v laseh prav za prav dva svetovna tabora: brezbožni komunizem in krščanstvo. Ljudje so po tako imenovanem svetovnem nazoru sila razcepljeni, zato je tudi gledanje na špansko krvavo borbo deloma pod vtisom tega naziranja, deloma pa pod vplivom časnikarskih in drugih poročil. Znano pa je, da gledajo časnikarji skozi bolj ali manj pobarvana očala, če niso naravnost v službi brezbožnega sovjetizma ali pa kako drugače usužnjeni. V naslednjih vrsticah bi radi pojasnili — četudi le v kratkih potezah — prave vzroke sedanje grozotne vojske na Španskem, in sicer iz govorov dveh očividcev, najzanesljivejših prič o španski revoluciji.1 »Španija krvavi v grozotnem boju. Nacionalno gibanje skuša domovino rešiti rdečega barbarstva. To nacionalno gibanje ima pač tudi versko obeležje. »Beli« se bore za vero, zato se označuje njih vojskovanje kot križarska borba. Kako je nastalo to nacionalno gibanje? Za Španijo je bila velika nesreča, da so vrgli avtoritativno vlado znanega ministra Primo de Rivera. Ta plemeniti državnik je vpeljal red in blagostanje v deželo in odpravil tudi brezposelnost. Toda postal je žrtev prostozidarskih (framasonskih) lož in socialistov. Kmalu nato je bila zrušena monarhija. Na njeno mesto je prišla framasonska republika z močno protiverskim poudarkom. Zdaj je dvignila glavo Moskva, ki je čutila, da je prišel ugoden trenutek za izvedbo Leninovega načrta — da se ustvari na španskih tleh trdnjava komunizma. Ruski rublji so preplavljali špansko zemljo in gladili tla za revolucijonarno in brezbožno propagando. Nastopil je odločni in krščanski mož, vse-učiliški profesor G i 1 R o b 1 e s , vodja katoliške ljudske stranke. Pri volitvah 1. 1932 je zmagal in zbral okrog sebe več poslancev kot katerakoli druga stranka. Toda predsednik republike ga je odrival in odrival od vodstva vlade. Pri ponovnih volitvah 1. 1936 je Gil Rob-les kljub vsemu nasprotovanju marksistov prišel iz borbe z večino 200.000 glasov. Ali zgodilo se je nasilje s potvarjanjem in z volilnim sistemom, ki je prisodil levici zmago. Kakor zatrjuje Gil Robles, je bilo 34 desničarskih mest po goljufiji odtrganih. Zdaj je izbruhnila 1 P. Jos6 Marcelo dr. J. »Boj proti Bogu«, in P. Carillo de Albornoz, dr. J, »Povečano sodelovanje laikov — življenjsko, vprašanje Cerkve«. rdeča vihra. Preganjanje se je razbesnelo. Cerkve in javna poslopja, zasebna stanovanja, tiskarne desničarjev so marksisti plenili in zažigali, krščanske delavske organizacije so zadušili, hudodelcem so ječe odprli. Pa to je bila le še priprava za vpeljavo sovjetizma, ki naj bi kmalu sledil, kajti komunisti so uvideli, da morejo zavladati samo z naglim udarom. Velikanske vsote denarja so prihajale iz Rusije, sovjeti so španske marksiste zalagali tudi z orožjem in strelivom. Konec julija 1936 je bila določena rdeča vstaja in morija. Katoličani so bili poučeni, kaj jih čaka, zato so 18, julija rdeče revolucionarje prehiteli in prisiljeni stopili v obrambo. Pripomniti je, da je bil general Franco, kot katoliški domoljub madridski framasonsiki vladi neljuba osebnost, zato ga je poslala iz domovine na Kanarske otoke. Tam je vzel v roke nacionalno gibanje in zastavil svoje delo v Maroku. Zjutraj 18. julija je bil pri sv. obhajilu, nato se je pa po zraku odpeljal v Maroko, kjer je prevzel poveljstvo. Kdo je torej glavni povzročitelj španske državljanske vojne? Predvsem pade krivda na brezbožno, deželi sovražno propagando mednarodnega framason-stva in komunizma, ki sta nameravala ustanoviti novo sovjetsko republiko. Velik del krivde je pač pripisati tudi dejstvu, da je bilo na Španskem mnogo kristjanov, ki krščanstva niso več resno uvaževali. Sprožila je pa krvavo vstajo očividna porast obnovitvenega gibanja, ki je zajelo večino katoliškega naroda na Španskem. Komunisti so se prepričali, da je njih prizadevanje potisnjeno v kot, če brž ne nastopijo s silo. Samo žilavemu gibanju katoličanov je pripisati, da je bilo mogoče navalu komunistov in anarhistov postaviti zmagovito falango vernih domoljubov, ki hočejo odpraviti komunistično barbarstvo. Obnovitveno delo med katoličani je bilo seveda nujno potrebno, kajti nasprotje med naukom svete Cerkve in med življenjem takih ljudi, ki so bili zgolj kristjani na papirju, je bilo le preočito in v pohujšanje dobrim. Takih patentkristjanov je bilo več ko preveč zlaisti med vodilnimi možmi in političnimi veljaki, Tudi socialno vprašanje se ni razvijalo tako, kot bi bilo potrebno, kajti tožbe socialno zatiranega in zanemarjenega sloja v krajih, kjer so bogateli veleposestniki (Andaluzija) in veliki industrijci (Barcelona in Bilbao), so bile glasne in upravičene. Resnici na ljubo moramo pač tudi dostaviti — kar se tu in tam priznava — da se je pogrešala vduhovskem apo- stol a tu sodobna in zadostna dejavnost in načrtno delo. Toda tudi poskuse za izboljšanje neurejenih razmer so znali nekateri mogočni kapitalisti, ki so imeli velik vpliv skoraj na vse politične stranke, spretno preprečiti in v kali zadušiti. Za nasprotnike Cerkve se je nudila pri tem vprašanju ugodna prilika, da so lopnili po duhovščini in jo obdolžili sokrivde, dasi so bili duhovniki sami na splošno silno revno preskrbljeni in slabo plačani. Rado se pa prezre in pozabi, kar so započeli španski škofje n, pr. 1. 1921, da bi dosegli potrebno socialno reformo neurejenih razmer med španskim prebivalstvom. Omenjenega leta so se odločili vsi španski škofje, da hočejo uvesti obširno socialno gibanje po celi državi. Več mesecev so oznanjali in razlagali po mestih in po deželi socialne nauke svete Cerkve. Toda brž so se uprli politiki zlasti taki, ki so se prištevali med kapitaliste in sami niso imeli kaj prida krščanstva na sebi. Slabotni kralj je moral škofom prepovedati vsako nadaljnjo socialno propagando. Ti so se hoteli izpočetka ustavljati, toda monarhija je imela preveliko moč nad Cerkvijo. V tem trenju je marsikateri katoliški laik zaradi nespametne bojazljivosti, širokovestnosti in popustljivosti odpovedal. Prav tako je vlada prepovedala organizacijo krščanskega delavstva, ki sta jo ustanavljala jezuitska duhovnika pp. Ayola in Abreu. Ko je vodja kat. ljudske stranke, Gil Robles, poskusil s socialno preuredbo, so ga gotovi krogi trajno bojkotirali, in sicer predvsem taki, ki so se šteli za branitelja krščanske kulture, niso pa marali nič slišati o krščanski pravičnosti, Komunisti so dali znamenje za oboroženo revolucijo, ko so na mig vlade policisti umorili katoliškega poslanca Calva Sotela (13. julija 1936). Ta je poznal vse načrte komunistov in anarhistov, in je nameraval združiti vse, ki so bili vdani Cerkvi in katoliški Španiji, vse, ki jim je bilo za miren razvoj in napredek dežele. Krvavo klanje že traja skoraj eno leto. Ze davno bi bilo končano, že davno bi ne bilo več nobenega komunizma na Španskem, če bi se ne bili zgrinjali komunisti vsega sveta okrog rdečega ognja v razpaljeni deželi, in če ne bi bili ruski sovjeti pošiljali polnih parnikov rdečega vojaštva in municije na pomoč svojim sodru-gom; saj se zadnje čase na strani komunistov bore skoraj sami sovjetski vojaki, saj se španski »rdeči« sami hvalijo, da jim je prišlo na pomoč več stotisočev sodrugov iz vseh delov sveta. Kdo bi ne uvidel kako brezvestne so ob-rekovalne trditve, ki zvračajo krivdo španske revolucije na Cerkev in duhovščino. Za človeške pomanjkljivosti je ondotni kler prenesel take žrtve, kakor jih zgodovina ne pomni. Za nas vse je pa Španija dobra šola, ki uči, kje je treba s skupnim delom zastaviti, da se barbarskemu sovjetizmu zapro vrata. A. Č. V Magdalenin spomin V zadnji tretjini meseca julija je postavljen cerkveni god sestrske dvojice Marije Magdalene in Marte. Ta dvojni spomin se ne praznuje brez notranje zveze in brez posebnega pomena za duhovno življenje. Za praznikom spokornice: 22. julija, se obhaja praznik device; 29. julija. Zakaj je Cerkev spomin spo-korne Magdalene postavila pred spominom deviške Marte. Ker mora najboljši del priti na prvo mesto. In kateri je najboljši del? Gospod sam je rekel: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet« (Lk 10, 42). »Eno potrebno« je, Boga ljubiti. Marija si je to «eno» izvolila in ji ne bo odvzeto nikoli, kajti ljubezen traja tudi v večnosti. Pa v čem je še ta najboljši del? Zopet odgovarja'Gospod sam, ko pokaže pred izbrano družbo na Magdaleno, ki je iz alabastrne posode izlila olje na njegovo glavo: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. Uboge imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim morete dobro storiti, mene pa nimate vedno. Kar je mogla, je storila; že vnaprej je mazilila moje telo za pogreb. Resnično, povem vam: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo tudi to, kar je ta storila, povedalo v njen spomin.« Danes se po vsem svetu oznanja evangelij krščanske ljubezni in v spomin Marije Magdalene je treba pri tem povedati, da dobrega dela krščanske ljubezni svojemu bližnjemu v resnici storiti ne moremo, če nismo po zgledu Marije Magdalene ponižni. To misel je za praznik sv. Marije Magdalene spokornice 1897, torej prav pred 40. leti, pred odlično družbo razvijal papež Pij X., tedaj še kardinal Sarto kot beneški patriarh. Krepki iik jedrnati so izreki, v katerih podaja sveti mož načela krščanske ljubezni, ki so globoka modrost za vsakega človeka, zlasti v naši dobi, ki nosi na svojem praporu zapisano geslo: Za krščansko ljubezen! Za Katoliško akcijo! »Tako si radi domišljujemo, da smo socialni, da namreč opravljamo velikosrčna dela krščanske ljubezni. Ali če nam pri tem manjka ponižnosti, je vse naše človekoljubno delo — hinavstvo.« >Le pot ponižnosti je pot brez prevar in brez utvar.« »Želimo sicer in molimo in morda tudi mislimo, da smo živa podoba Gospodove ljubeznivosti; pa, ko si že prizadevamo za zunanjo skrb in postrežbo, pozabimo, da je prava Njegova podoba le v ponižnem srcu.« »Ako se strogo postimo in pokorimo, a to brez ponižnosti, naša strogost ni spokornost ampak prihuljeno zaničevanje življenja.« »Četudi junaško trpimo in se veliko dušno žrtvujemo za blagor bližnjega, je to le hudobnim angelom v posmeh in dobrim angelom v žalost, če v trpljenju in žrtvah nismo ponižni.« »Kdor hoče pri ljudeh kaj doseči, mora biti z njimi priljuden, prijazen, ljubezniv in krotak, A to vse ohranja v sebi le ponižnost.« »Ponižen bodi in si nikjer ne dovoli predrznega nastopa in ravnanja.« »Ponižen bodi in ne boš o nikomer mislil nič hudega.« »Ponižen bodi in boš do vsakega milosrčen in usmiljen. Ni je bolj socialne čednosti, kot je ponižnost.« »Ponižni bodite, pa ne boste nikoli mislili, da ste ostavljeni in osamljeni; tudi ne boste mislili, da vas drugi prezirajo in vam delajo krivico.« »Bodite ponižni in lahko boste strahovali svoje strasti in nič vam ne bo moglo vzeti vašega srčnega miru.« »Bodite ponižni in boste pri vseh dogodkih hvalili božje delo ali božje dopuščenje.« »Bodite ponižni in boste sveti.« Kako zgovorno je Pij X. s temi besedami pojasnil izrek svetega Vincencija Pavelskega: »Uverjen sem, da moremo bližnjega ljubiti le, če smo ponižni.« Ako je torej ponižnost za resnično ljubezen do bližnjega tako nujno potrebna, » moramo priti tako daleč, da bomo čednost ponižnosti tako ljubili, da se bodo vse moči in zmožnosti prizadevale samo za ponižnost«, pravi sv. Ignacij iz Lojole. Vsi trije godovi omenjenih vzornikov ponižne in zato resnične ljubezni: sv. Vencencija Pavelskega, sv. M. Magdalene, sv. Ignacija Loj., se praznujejo v pomembnem mesecu juliju, ki je posvečen presv. Rešnji Krvi Jezusovi. Iz njegovega Srca je pritekla zadnja kaplja krvi in prava prošnja: »Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen; in našli boste mir svojim dušam.« A. V. M. Ne vidijo oči... Ne vidijo oči Povedal sam si mi, te v sveti hostiji, Zveličar ljubljeni, a verujem, da res da v kruhu dan in noč v njej bivaš, Kralj nebes. resnično si navzoč. Zveličar, moje vse, ponižno molim te; luč vere govori, da res si v hostiji. G. M. Naši odgovori 7. Ko mislimo na sv. brata. Zvonovi po slovanski zemlji pojo pozdravno pesem svetima bratoma Cirilu in Metodu. Ali se ne vzbuja ob tej priliki nam vsem ena misel: Kdaj bodo zvonovi po slovenski zemlji zapeli enako slavnostno pesem kateremukoli našemu rojaku? Antonu Martinu Slomšeku? Ali pa Frideriku Baragi? Saj sta oba ta dva moža z onima v velikem duhovnem sorodstvu. Anton Martin Slomšek je s svojimi spisi pobližje seznanjal naše prednike z delovanjem sv. solunskih bratov. Sv. Ciril in Metod, Grka po rodu, sta Slovanom postala Slovana, da sta Slovane pridobila za Kristusa. Zapustila sta svoj dom in rod, zapustila sijajno bodočnost v domovini in si nakopala pot bridkosti in trpljenja zaradi naših pradedov. Ali ni iste poti hodil tudi naš Friderik Baraga? Indijancem je postal Indijanec, da bi Indijance pridobil za Kristusa. Svoje posestvo je sko-ro za »Bog plačaj« prepustil svoji sestri Amaliji. Kdaj torej bodo slovenski zvonovi s svojimi ubranimi glasovi prvič zapeli pozdravno pesem našim rojakom svetnikom? Ali še živi na zemlji rod, ki bo dočakal slavnost zaželenega dneva?? * * »Dober dan! — Hvaljen Jezus!« S tem na vse strani ustrezajočim pozdravom je zmotil Kobalov Jože sanjajo-čega in že po svetniških livadah se spreha-jajočega gospoda Toneta. »No, Jože, kaj bo dobrega?« »Veste, gospod Anton, kaj me je prineslo? Ne uganete?« »Tudi ne mislim ugibati. Za uganke nimam časa. Tudi se ne pečam rad z njimi.« »Veste, vaše nedeljsko oznanilo me je spravilo k vam.« »No, to sem pa radoveden. Kaj pa je bilo spet narobe?« »Nič narobe. — Samo tole vedno: Slomšek — svetnik, Baraga — svetnik .,. Saj ne bo nič iz tega.« »Kaj ste boječi, maloverni! Zakaj bi ne bilo nič? Vse doseže, kar mu drago, bodi slava, bodi blago: vse doseže sosed moj!« »Nič ne bo. Veste, ni denarja. Za svetniško čast je pa najbolj potreben ravno denar. Brez denarja ne gre.« »Kje so ti pa natvezili to oštarijsko modrost?« »Vse od kraja tako govori.« »Jože, tole zapomni: Najprej je potrebno zares junaško, krepostno življenje bodočega svetniškega kandidata, potem so potrebni čudeži in šele nazadnje pride tudi denarno vprašanje na vrsto. Če ni ne prvega, ne drugega, potem vsi kupi zlata in srebra in še dragocenih biserov po vrhu ne morejo prinesti svetniške krone.« »I, no ja, tako sem slišal. — Pa ne zamerite.« »Nič ne zamerim. — Samo to se mi ne zdi prav, da za nasprotne in sovražne glasove pograbite vedno s tako vnemo in ihto, kakor bi bilo vse samo zlata resnica in sama najboljša pšenica; kar pa slišite iz naših ust, to vam pa noče iti v glavo. To je, kar človeka boli, če mu tudi krvave rane ne naredi.« »Zelo ste občutljivi, gospod Anton.« »Če bi tudi res bil, imam pravico biti občutljiv,« »Nič ne rečem, tudi jaz bi bil vesel slovenskega svetnika. Pa saj veste, kako je. Kdo bo pa nas poslušal? Premalo nas je, vse premalo.« »Zadosti nas je, Jože, kar zadosti, samo premalo narodnega ponosa imamo. Naš narodni ponos zahteva, da se zavzemamo za svetnika, ki naj bi bil sin majhnega, a vernega slovenskega naroda. Vsi slovanski narodi imajo že pred vso svetovno javnostjo priznane svoje lastne zastopnike v svetniškem zboru, zakaj bi jih mi ne smeli zahtevati!« »Zdi se mi, da je lepše, če ostanemo ponižno pri tleh in ne hrepenimo previsoko v višave. Saj je znano, da lastna hvala — cena mala.« „ »Veš, Jože, da ti naravnost povem: o ponižnosti imaš bolj čudne pojme. Saj ne povišujemo sebe, ne svojega naroda v celoti, samo par sinovom svojega naroda bi radi priborili pred vsem svetom tisto čast, ki jo v resnici tudi zaslužita.« »Težke reči smo se lotili.« »In vendar nič pretežke. Samo ves narod bi se moral zavedati svoje narodne dolžnosti. Naskočiti nebesa z vsemi močmi...« »Vem, kaj mislite. Pri Skočirju molijo že cele tedne, pa niso še nič dosegli. Pri Kosmačevih ravno tako. So rekli, da so že dovolj molili in da zanaprej ne bodo več. Če ni, pa ni!« »Saj pravim! To so naši ljudje. Kakor voda! Če ne gre, kakor po niti, pa ni vse skupaj nič. Bogu bi najrajši ukazovali! Bog, ti delaj, kakor mi hočemo in bo vse prav; če boš pa tako delal, kakor sam hočeš, potem smo pa zgovorjeni!« »Saj je res tako. Človek se vsega naveliča.« »V dobrih delih se nikar ne utrudite, sem slišal učiti sv, Pavla. Mi bi pa najrajši vse v enem dnevu opravili.« »Pa z Bogom! — Hvaljen Jezus!« Jože se je začel poslavljati spet tako, da bi bilo na vse plati prav, Kobalov Jože je počasi in nerodno odhajal. Zavedal se je, da gospoda Antona ni nič prepričal s svojimi dokazi in ugovori, »Ne da si dopovedati, pa si ne da,« se je potihem hudoval, ko je šel po stopnicah. »In če bi bil precej jutri sodni dan, bo trdil po svoje, da premalo storimo, da premalo molimo, da je naša narodna dolžnost, da si izprosimo lastnega svetnika v nebesih. Pa si ga izprosi, če si ga moreš!« Gospod Anton pa si je tudi mislil svoje. »Ali je mogoče, da bo Bog ustregel takemu ljudstvu, ki hoče nad njim zavladati in ki se mu upira, če ne ravna po njegovi volji?« Tako nekako se je zdel sam sebi, kakor je bil Mozes v puščavi, ko je prosil in trkal izraelskemu ljudstvu vodo iz skale. »Ali bom mogel vam dvomljivcem, vam nepočakancem, vam malovernim dopovedati, kaj je naša naloga, naša dolžnost in naša čast pred Bogom in pred Cerkvijo božjo!« * * Spet pojo zvonovi po slovenski zemlji pozdravno pesem sv. Cirilu in Metodu. Še odmevajo v naših ušesih tresljaji slavnostnih akordov, Naša velika želja, ki mora postati res želja vsega našega naroda in misel njegovih misli, še ni uresničena ... Daj, o Bog, da bo že hodil po naši slovenski zemlji rod, ki bo deležen velikih dogodkov! Prosimo, prosimo... J. Lanjjjerholz. Soncu naproti (Povest, F. H. Achermann. — Poslovenil Janez Pucelj. — Dalje.) Črna nedelja: Božji rop v cerkvi svetega Nikolaja In zdaj pride črna nedelja! V ranem jutru nedeljskem gresta Aram Bela in stud. iur. Vladislav skozi somračni pomrak. Rezko jima odjekajo koraki od hišnih sten praznih ulic, da kar vzbujajo pozornost. Noben ne spregovori besede. Vladislav, ki si je zavihal ovratnik pri suknjiču prav do nosu gori, zdaj pa zdaj pol pridušeno, suho za-kašlja. »Imajo že luč!« opomni Aram čez časek. Meni farno cerkev svetega Nikolaja, kjer ne poznajo nobenega izmed njiju. Stopita v cerkev. Kakih sedem ženic je šele v cerkvi in star kruljav mož z berglami in zdi se, kakor da sta jim oba mlada moža, katerih eden sede, drugi poklekne, kar se da v spodbudo. Vedno več ljudi, ljudje vseh stanov se tiho gnetejo v cerkev in Aram se nemalo čudi njihovi pobožni požrtvovalnosti. Spredaj pri oltarju zadoni zvonček! Vladislav se zdrzne in zravna. Aram vidi v svitu trpolečih svetilk, da je Vladislavu obraz mrtvaško bled. Roke drži sklenjene gori do ust in med temi sklenjenimi rokami se mu sveti bel robec. — Aram Bela ima občutek, kakor da se mršava postava Čehova pomika kar drgetajoč proti oltarju . . . Zdaj je izginil v gneči. Vse obeta, da se bo dobro sešlo. Je tako tiho, tako skrivnostno tiho in svečano. Samo obhajanci tiho prihajajo in odhajajo in samo šepet od klečalnikov in poltihe besede duhovnikove motijo tišino. Tedaj pride Vladislav nazaj v klop, poklekne, si zakoplje za trenutek obraz kakor v zbranem premišljevanju v rake in robec, vstane spet in gre. Aram mu sledi tik za petami. »Kako je?« vpraša zunaj z zadušenim glasom. »Dobro! — Le brž proč!« Hlastno drgeta Vladislav pred tovarišem naprej in se večkrat kakor prestrašen ozre nazaj: »Gre nekdo za nama — prav gotovo!« »Čemu le neki! — Jaz, jaz grem za vami!« Vladislav hlasta naprej, drgeta in omahuje kakor beden pijanec. Vsakemu grmu se izogne; pred vsakim potnikom okrene obraz kakor K a i" - — —. Pengov (Last kaplana V. Zaletel-« v Tržiču) Nouomašniški križ So. Joahim (Slika u podružnici so. Jože/a u Tržiču) »Zasleduje naju nekdo!« »Nihče! — Le naprej!« Doma, to se pravi v Aramovi sobi, sede Vladislav v pleteni stol in se bori s kašljem. »Pokažite!« sili Aram hlastno. »Kam — kam — hkh — kam boste spravili hos — to reč? — Ne sme je nihče videti!« Aram se ogleda in premišlja; nato seže v miznico: »Morda v to žametno škatlico za časo-mer?« In vzame časomer iz škatlice in ga položi poleg. »Prav — nate!« Iz žepa na prsih potegne previdno zloženi robec, ga previdno razvije in spusti nedotaknjeno hostijo v škatlico za uro. — Dolgo, dolgo in nemo opazujeta oba neznatni plen — dokler končno Vladislav ne povzame besede: »Vas smem še enkrat spomniti, kaj ste obljubili, gospod Bela?« »Molčati? — Ob sebi umevno! — V prid obema!« »In — ono drugo?« »Katero drugo? — Ah, stotak? — Takoj!« Aram zaklene škatlico in jo varno spravi v predal za klobuke v omari. Potem potegne denarnico in položi pred tovariša polno pest denarja. Vladislav sešteje in hipoma začudeno pogleda: »Trideset? — Ali niste rekli sto?« • »Seveda, gospod Vladislav! — Saj se boste spomnili, sedemdeset ste jih že prejeli?« »Prav, — saj! — Saj se ujema! — Je bilo dovolj trdo zasluženih, teh trideset srebrnikov!« Vladislav se prestraši svojih besed samih: bled, ves prepal od groze zre denar: »Trideset srebrnikov — trideset — trideset —!« S tresočimi se prsti pograbi kakor s kremplji kovance in medtem ko spravlja denar — v telovnikov žep seveda! — mu pade pogled na---šopek! »Ah! — Cvetlice! — Od? — Agneza, ob sebi umevno!« Aram prikima in okrog drzno zbočenih ustnic mu rahlo zaigra prijeten smehljaj škodoželjnosti, ki je ne more prikriti. »iSe priporočam! Mi je čast!« se pokloni Vladislav z malce drhtečim glasom in tudi njegov poklon nekolikanj preveč zbode v oči, da bi mogel Aram o njem pošteno misliti. »--— Čast!« odvrne Aram kratko in poslovno. »Tako, to bi bilo narejeno!« reče potem sam sebi, ne brez všečnosti. — »Zdaj le še mala težavica: zaupen kemik! — — — Pa: saj mu lahko za zdaj dam košček — da ga razkroji — ne da bi mu povedal kaj in čemu — pa, saj se ne mudi!«--— Ko v pomraku bližajočega se večera odpre omaro, zagleda, kako se poleg škatlice svetijo številke dragocenega »radium časo-mera«. »Ah! — Večna luč!« reče smehljaje se in zapre omaro. Proti polnoči se Aram Bela strmo splaši iz spanja: strahoten, zategel krik je presekal noč! Krik je prišel iz sosednje sobe. Aram Bela prisluškuje dolgo brezduh. Nič ni. — Vladislavu, nervoznemu človeku, morda na pol bolnemu za pijansko blodnjo, se je pač moralo sanjati. Drugo jutro vpraša Vladislav: »Eh, gospod Bela: No, sem morda v spanju govoril?« »Zdi se mi skoraj, kakor da sem enkrat slišal nekaj takega!« »Se rado pripeti, če leži človek vznak — ne dajte se motiti!« »O, prosim, prosim!« Na stopnicah naleti Aram na Agnezo. Agneza se ogleda, pozdravi in nato vpraša z zadušenim glasom: »Gospod Bela, ste tudi vi kaj slišali sinoči?« »Sem, gospodu Vladislavu se je sanjalo — se je tudi prej že pripetilo kdaj kaj takega?« »Tako še ne! — Menim — — —« »Kaj?« »Sama — ne vem ...!« »Ne vznemirjajte se, Agneza. Bo nekoli-kanj nervozen!« »Saj, tako pravijo!« »Hoteli ste nekaj povedati?« »Ze — pa — ne smem!« »Tudi meni ne?« »Če bi to smela povedati, — tedaj bi živemu človeku ne povedala rajši kakor vam, gospod Bela — ne bodite hudi!« f Msgr. Fran Guštin, vzorni voditelj Marijine družbe v Trstu (Glej „ Bogoljub" it. 6, atr. 140) »Nikakor! Hvaležen sem vam, Agneza, za to zaupanje!« »Čujete, tam oni se oglaša — mi je čast!« » ... I meni, Agneza!« (DaLje prih.) Roža s solzo orošena Jutro prvega svetega obhajila. Nestrpno sem se ga veselil. Morda veselja nisem zajemal iz glavnega vira, ki teče iz tabernaklja. Pa otrok je otrok. Mikala me je nova obleka, maslena štruca, lična molitvena knjižica in pa fotograf nas bo vzel na papir. Pa saj se vseh podrobnosti niti ne spominjam več. Vstal sem zgodaj. To jutro ni bilo treba materi buditi me, kakor drugekrati. Naglo, z neko vznemirjenostjo sem se oblekel in umil. Bilo je vse kot sem se nadejal. Mučilo me je samo še tisto zavlačevanje materino. Toda potrpljenje. Mati je že taka. Svoja dela v hiši in na polju opravlja urno in ročno, to pa vrši počasi in premiš-ljeno. Postavila je na mizo križ in vzela iz skrinje voščeno svečo. »Vidiš, to je tvoja krstna sveča,« je dejala in jo nažgala. Moral sem poklekniti poleg nje in ponoviti molitve, ki sem jih znal na pamet. Seveda počasi in s premislekom, kakor je pač ona hotela. »Kako sem pozabila...« se je nečesa spomnila, ko sva odmolila. Naglo je vstala in odhitela v gornjo sobo. V trenutku se je vrnila z belim, polrazcvetelim nageljč- kom. »Glej, vzgojila sem ga zate,« se je nasmehnila. Čudil sem se ne takrat, ampak pozneje njeni skrbljivosti. Ona, ki je poleg gospodinjstva tako vzorno vodila namesto bolehnega očeta tudi gospodarstvo, je imela še časa in smisla za malenkost drobnega nageljčka. »Naj ti ga pripnem. Glej, kako je lepo bel, kakor tvoje srce. O, da bi ostalo vedno tako!« je vzdihnila in v očeh ji je za-lesketala solza. Nova uganka zame. Še nikdar je nisem videl jokati. Tudi kadar je bila navrh križev in težav še bolna, so bile njene oči vedre, obraz smehljajoč. Danes, ko je v hiši vse veselo, pa solza v njenih očeh. Čudno! Opazila je mojo osuplost. Hotela se je zatajiti in se je obrnila vstran. Jaz sem pa videl solzo. Svetla kakor biser je zdrknila po licu in orosila beli nageljček. Po končani prvoobhajilni slovesnosti me je poklicala v sobo. V rokah je imela majhno vezano knjižico z zlatim napisom »Dnevnik«. »Glej, to je tvoje. Semkaj zapiši dan tvojega prvega svetega obhajila. Danes, ko je Jezus tvoj, ves in samo tvoj, si moraš bolje utrditi spomin nanj,« — »Kaj pa, ko ga bom še prejel, ali takrat ne bo več moj?« sem hotel vedeti v otroški preprostosti. »Seveda bo! Toda od blago-dati boš vselej nekaj naklonil tudi nam in onim, ki se zanj ne brigajo -- — -Po^e^n" tebi, mamica,« sem vzkliknil in jo poljubil. Nasmehnila se je in obraz ji je seval ne-izrečne miline. Meni pa ni hotelo v glavo, da so na svetu ljudje, ki Jezusa ne marajo. Vzel sem iz gumbnice beli nageljček in ga prilepil v dnevnik. Spodaj sem pa napisal: Dne .... Moj p r v o o bi h a j i 1 n i šopek. Roža, z materino solzo o r o š e -n a ... Ko sem končal ljudsko šolo, so me dali v mestno trgovino. Doma so me lahko pogrešili, ker so imeli še poln naročaj bratov in sestric. Oče me je spremil do tja, mati me je pa ob slovesu pokrižala in poljubila. Njene oči so bile solzne. Solze v očeh matere, ob uri slovesa! Ta nebeška rosa, polna blagoslova ... Mati.,. Zdelo se mi je, da ne bom mogel vztrajati brez nje. Jokal sem in ob prostem času hodil na hrib izven mesta ter gledal v smer proti domači vasi. Pa sem se počasi privadil. Domotožje je prešlo in se umaknilo življenju, ki me je objelo z vsem svojim mikom. Nič več nisem hodil na hrib izven mesta. Nisem mnogo mislil ne na dom, ne na očeta in še na mater ne. Od plače, ki sem jo dobival pozneje kot pomočnik, nisem nič pošiljal domov Bilo mi je še za veseljačenje prc Dekliška Marijina družba v Dol. Logatcu po srebrnem jubileju « o .S a i/i O P ; Iz ljubezni do tebe, o Jezus in za špansko domovino!« — V Mombroce in Calandi je bilo umorjenih 11 redovnikov - dominikancev, ker niso hoteli izustiti zapovedanega vzklika: »Živel komunizem«, marveč so klicali: »Živel Kristus Kralj!« Katoličanka je postala — kakor pišejo — znana ruska izseljenka, pisateljica Alja Rah-manova. Sprejem je bil izvršen v Solnogradu. Do tega sklepa jo je napotilo katoliško češče-nje svetega Reš. Telesa. Kako vzgojiti duhovnikov za Mehiko? Ob meji, na ameriških tleh bodo ustanovili veliko osrednje semenišče. Kraj se imenuje Las Ve-gas. Na vznožju gorskega grebena je kupljen svet, ki meri 1000 ha in je na njem že več primernih stavb, med njimi štirinadstropno veliko poslopje, kjer se bo lahko po 500 bogo-slovcev pripravljalo na duhovsko službo. V ta namen zbirajo prispevke in darove v denarju. Kako se to ujema? Za 20 letnico sovjetiz-ma namerava moskovska tiranija razglasiti amnestijo, po kateri bi bilo prostih tri milijone kaznjencev. (Izključeni bi pa bili od te »milosti« trockisti in protikomuni-sti.) To preprosto-poročilo govori glasneje kot vsi dokazi in priča, kako je treba umevati slavospeve o komunističnem »paradižu« v Ru- siji: Če bo od zapornikov in kaznjencev izpuščenih tri milijone, koliko mora biti pač število vseh, ki so oropani prostosti v »srečni deželi«!? In, ali je to prostost, če ne smeš črhniti besedice o nezadovoljnosti in bedi in tiraniji in krutem režimu! Spoštovanje — komur spoštovanje. Katoliški cerkveni list v Berlinu opisuje značilno razsodbo, ki je bila izrečena v Londonu nad nekim možem zaradi tega, ker je nevarno pretil katoliškemu duhovniku. (Kako in v kakšnih okoliščinah — list ne pove.) Zaporno kazen enega meseca je sodnik takole utemeljil: »Pretenje se mora obsoditi kot zelo težka zadeva, ker ni bil ogrožen član izmed navadnega občinstva, kateri bi se mogel sam braniti, marveč duhovnik, katerega bi že njegov stan moral čuvati,« (Pripomniti je, da so katoličani na Angleškem v manjšini in da je tu nastopil sodnik anglikanske veroizpovedi.) Če se spomnimo nečuvenih grozot, ki jih morajo katoliški duhovniki, ako padejo v roke krvavih komunistov, trpeti, moramo občudovati spoštovanje nekatoliškega sodnika, ki se je tako zavzel za čast katoliškega duhovnika. * Za kanonizacijo bi. Heme. V zadnji seji kongregacije sv. obredov so kardinali izrekli svojo sodbo o spisih bi. Heme. (BI. Hema, so-rodnica cesarja Henrika II., je bila rojena v Pilštanju na Štajerskem. Na Krki na Koroškem je dala postaviti cerkev Matere božje in sezidati dva samostana.) Postojna, Trst — Rakovnik. Prečudni so nekateri naši tako zvani »boljši« ljudje. Takih se je o binkoštnih praznikih mnogo potegnilo s posebnim vlakom tja proti Postojni. O tem izletu, ki naj bi bil napravil najugodnejši vtis na sosede, smo brali, da je bilo njega obeležje — junaštvo v popivanju, ki je zbudilo razne dovtipe. Na tak način krhajo nekateri dobro ime vsemu slovenskemu narodu. — Vse lepšo in privlačnejšo sliko so pa nudile ogromne množice vernega ljudstva raznih slojev nedeljo nato, ko so se v vzornih vrstah poklonile Kristusu Kralju in priporočile Mariji Pomočnici na Rakovniku pri Ljubljani. Ubrano ljudsko petje je odmevalo do neba, pobožna zbranost je družila vse, ki so šli v sprevodu in one, ki so stali ob poti. — Pri katerih je prava olika!! Iz ust očividca. Iz Španije se je vrnil v domovino Slovenec Ernest Jerman, ki je bival v deželi sedanjega razdejanja celih 20 let in bil 10 mesecev priča, kakšna grozodejstva so uganjale rdeče armade. Svoje doživljaje v Albaceti, kjer je imel službo, in drugod, je opisal v dnevniku »Slovenec«. Njegove izkušnje so zajemljive; prebirali naj bi jih zlasti oni pristranski opazovalci in bralci španske revo- lucije, ki so si o vzrokih te strašne nesreče napravili napačno sodbo. G. Jerman začenja takole: »Ali veste, da je zadnja štiri leta, odkar je v Španiji nastopila republika, spremenila sovjetska Rusija deželo polagoma v svojo kolonijo in tam ustanovila svojo propagandno središče za zapadno Evropo in južno Ameriko? Tega prej nikdo ni vedel. . . Ali veste, da v Barceloni in Malagi ni bilo več mogoče na ulici zavpiti ,Viva Espana' ... Z vzklikom ,Viva Russia' na ustih si smel klati, ropati, krasti, nemarnije uganjati. . .« Pretresljiva, strašna statistika. Prežalost-no sliko in oznako sodobnih razrvanih in podivjanih razmer bi dobili, če bi hoteli beležiti samo naslove časniških poročil o umorih, samomorih, sirovih in brezsrčnih odnosih nekaterih otrok do svojih roditeljev, o pijanstvu, razuzdanosti, o barbarskem početju brezbožnih komunistov, ki se znašajo nad znamenjem našega odrešenja in dr. Okrog binkošti smo mogli brati takele naslove v listih: »Vso noč je mater pretepal, da je umrla«. — »Ljubavna tragedija na ljubljanskem gradu« — (šofer in neka služkinja — prostovoljno v smrt). — »Ev-haristični križ na Malem gradu z dinamitom razpršen«. — »Najprej ženo, potem sebe ustrelil, svaka pa nevarno ranil; strašna družinska žaloigra v T. pri M — Velik vlom v stanovanje in trgovino; tatinski vlomilci: služkinja M. R., dijak trgovske akademije L M. in prak-tikant E. Z.« — »Kavalir okradel sklužkinjo.« — »Nov samomor v Ljubljani.« — »Tatovi kradli o binkoštih na vlakih. — »60 jablan ukradenih iz drevesnic«. — »Grozno bogo-skrunstvo pri Viču«. — »Vlom v župnišče na Brezovici«. — »Nočni boj z vlomilci v občinsko pisarno na Dobrovi«. — Dve vlomilki v frančiškansko cerkev — prijeti«. — »Ponoven vlom v draveljsko cerkev«. — Ljudje hlastno segajo po takih novicah, berejo, zmajajo z glavo; malo jih je pa, ki bi se s skrbjo vpraševali, odkod ta nesrečna prikazen, kje najti leka zoper naraščajočo pokvarjenost! — Mi to vemo: Če bo gineval strah božji, če bodo ljudje zanemarjali službo božjo in se odtegovali božji besedi, bodo zanemarjali zakramente, se bodo množili zločini, umori in samomori! Svetniški proces poljskega ljudskega misijonarja Andreja B o b o 1 a se bliža završitvi. P. Bobola dr. J. se je tudi močno prizadeval za združenje poljskih razkolnikov. L. 1657 je umrl kot mučenik. Ljubljanska škofija. Za d. svetnika je imenovan Jožef P o d 1 i p n i k , župnik na Selih pri Šumberku, ko je praznoval 10 letnico svojega župnikovanja v tej župniji. — 8. jun. se je preselil v večnost po plačilo pri Bogu za vzorno in izredno uspešno delo v vinogradu Gospodovem duhovni svetnik Janez Jereb, župnik v pokoju. Župnijo Škocijan pri Turjaku je vodil 21 let. Po njegovem prizadevanju je bila zidana nova cerkev v Škocijanu kakor tudi v Št. Vidu n. Cerknico. R. i. p.! Lavantinska škoiija. V Kamnici pri Mariboru je dne 18. maja umrl ondotni župnik Fr. Božiček. Občina je izgubila z njim skrbnega dušnega pastirja, vnetega kulturnega delavca, ljudomilega pomočnika v vseh težavah, Novomašniki goriškega osrednjega semenišča: za goriško nadškofijo — Slovenci: Bizjak Franc, Filej Mirko, Gnezda Štefan, Kuš-man Jožef, Podobnik Bronislav, Srebrnič Herman, Šarf Stanko, Špacapan Bernard. Za tržaško škofijo — Slovenci: Cek Štefan, Kocijančič Lojze, Svet Franc. OPAZOVANJA Kje je pomoč? V listu »Duhovno življenje«, ki izhaja v mestu Buenos Aires-u, navaja pod zaglavjem »Zakaj je danes na svetu tako hudo?« —• univ. profesor dr. Aleš Uše-ničnik (Ljubljana) najprej nekatere poglavitne vzroke; nato pa vpraša: »A kje je pomoč?« Njegov odgovor se glasi; »Komunizem pravi: .Prevrnimo vse in ustanovimo socialistično družbo! Toda revolucija uničuje, a ne ustvarja. Socializem pa tudi ni zmožen rešiti socialnega vprašanja, ker je sam izšel iz liberalizma in se je le izprevrgel v njegovo skrajno nasprotje. Liberalizem pomeni anarhijo, nered, — socializem pa tiranijo, nasilje. Ne eden ne drugi pa ne priznava božjih in nravnih postav; ne eden ne drugi ne pozna pravičnosti in ljubezni; ne eden ne drugi ne mara spremeniti človeka, ki je nazadnje najbolj kriv vse te bede. Človeka spremeniti in tako ustvariti zares pravičen gospodarski in socialni red, more le krščanstvo. Zato je pa najbolj potrebno in edino zares odrešilno za trpeče človeštvo, da se vrne h Kristusu Kralju .,. Seveda se bo moralo gospodarstvo tudi gospodarsko preurediti, ne socialistično, a socialno! Uravnati se bo moralo tako, da bo služilo — ne v prvi vrsti profitu —, temveč obči blaginji, blaginji vseh. Ni pa upanja, da bi se takšna preuredba gospodarstva posrečila, če ne bo zavladal v gospodarskem in socialnem življenju nov duh, duh krščanstva in krščanskih načel, duh krščanske pravičnosti in ljubezni, skratka: duh Kristusov!« Na naših obalah in po kopaliških krajih naj bi se uveljavljala večja skrb za nravstve-nost in dostojnost. Tožbe, kako pada nravnost, kako se širi pohujšanje in kvari dobro ljudstvo po tujih gostih, so čedalje bolj ostre in tudi upravičene. Turizem, tujski promet se pospe- šuje, ker donaša domačinom nekaj dohodkov; toda samo denar resničnih koristi ne povzroča. Nravstvena razrvanost, ki nastane, ker se zaradi denarja dovoljuje vsa prostost, se ne more imenovati božji blagoslov ne za posameznike, ne za občine, ne za bonovine, ne za državo. Borimo se proti komunizmu. Država s paragrafi, z zaporom in drugimi kaznimi. Toda bridko se moti, kdor misli, da bo tako zajezil naval komunističnega valovja. Resnica je, da pospešujejo komunizem razdrapane socialne razmere. Tu je treba zastaviti vse sile, da se odpravi stiska in pomanjkanje. Toda komunizem agitira zlasti tudi s tako zvano svobodo, z obljubo, da hoče človeka oprostiti vseh spon in dati zlasti spolni razrvanosti prosto pot. Ta si pa osvaja tla v poletni dobi zlasti po obalnih kopališčih in v turizmu in tako priliva olja na ogenj komunizma. Že lani so jugoslovanski škofje v skupnem pastirskem pismu opozarjali na vse te hude rane. Ker ni bilo posebnega uspeha, so tudi letos jugoslovanski katol. škofje obmorskih banovin ponovno dvignili glas zoper vse moralne nerednosti. V toplih, a odločnih besedah pozivajo posameznike, kakor tudi organizacije, zlasti pa skupine KA, da začno resno in smo-treno urejati delo za pobijanje nemoralnih pojavov, kjerkoli se skušajo ugnezditi. Duhovnik in njegova mati. V Šleziji je kraj Zagorce. Tam je pokopan domačin-misi-jonar. Nad grobiščem se dviga čedna lurdska kapela. Ob vznožju Brezmadežne se vidi pod steklom mirtin venec. Pokojni misijonar ga je imel v potni torbi. Našli so ga šele po smrti njegovi, zraven pa pismo: »To je poročni venček moje matere. Imel sem ga pri sebi, ko sem prepotoval in prevozil daljne dežele in širna morja, kot spomin na oni sveti trenutek, v katerem je moja mati pred oltarjem obljubila ne le zvestobo, ampak tudi poštenost. Svoji besedi je bila izvesta. Imela je moč in srčnost, da je po devetem otroku prejela še mene. Poleg hvaležnosti, ki sem jo dolžan Bogu, sem hvaležen za življenje in za svoj duhovski poklic tudi materi. Če bi me ne bila hotela imeti, bi ne bil postal ne duhovnik ne misijonar, in bi ne bil mogel v devetih jezikih pridobivati neumrljivih duš za Kristusa. Položite — prosim — materin venček v moj grob.« Zenstvo in tobak. Uradno poročilo o umrljivosti na Angleškem ugotavlja, da je med ženstvom naraslo število umrlih zlasti v starosti med 18 in 27 letom. Sodba zdravnikov dolži, da je temu kriv tobak, zlasti kajenje cigaret. Zli nasledki se pa kažejo tudi pri potomstvu takih mater in ženi. Neki odličen zdravnik v Michiganu je presodil, da umrje okrog 60 odstotkov takih otrok, ki njih matere kade cigarete, preden so stari dve leti. — Seveda to ne bo odvrnilo Evinih hčera, ki hočejo biti »moderne«, da ne bi te »mode« nadaljevale. Kaj pripoveduje župnik, ki je bil živ pokopan! (Glej sliko v »Bogoljubu« št. 4, str. 110.) S plamitečimi besedami je sveti oče Pij XI. v okrožnici o brezbožnem komunizmu, ki je bila razglašena na praznik sv. Jožefa, varuha svete Cerkve, obsodil in ožigosal tajni kom-plot (zaroto) molčanja onega nekatoliške-ga časopisja, ki o grozotah »rdečih« na Španskem kar nič ne poroča ali pa zavija v meglo opravičevanja. Nasproti pa svetovni tisk, ki je v službi framasonstva, bistrovidno opaža in opisuje, kar se krivičnega, prenagljenega, s preostro kaznijo združenega, v bojnem obeležju vkoreninjenega pripeti med tako imenovanimi »uporniki«. Temu tisku pomagajo tudi vsi nergavci, dasi se kažejo kot pravoverne katoličane, ki hočejo vso krivdo za nezaslišano besnenje »rdečih« armad zvaliti na Cerkev in njene služabnike, ko je vendar dovolj znano, kako je sovjetija netila požar na Španskem z denarjem in s plačanimi agenti, ko je' ugotovljeno, da se borijo na strani španskih komunistov in anarhistov cele množice ruske rdeče armade. Naloga katoliškega časopisja je, da odkriva in razjasnjuje pretresljivo resnico. Zadnji čas je dal duhovnik iz družbe Jezusove, ki je do najnovejših dni služboval na Španskem, katoliškim časopisom na razpolago to-le strašno poročilo: 58 letni župnik Dionisio PaTcia Laso iz vasi Valle de Santa Anna (provincija Bada-joz) mi je pripovedoval, kaj vse je moral doživeti: »20. julija 1936 so me rdeči zgrabili. Spravili so me v ječo Jerez de los Caballeros. Tu sem bil 20 dni. Vsak dan so mi pretili z orožjem. Nato so me z drugimi vred privezali na voz in odpeljali nazaj v domačo ječo .., Ponoči ob 12 so me vojaki tirali v cerkev. Nekaj »rdečih« se je spravilo nadme. Pobrali so mi vse, kar je bilo kaj vrednega. Nato so namerili orožje name in stavili nekaj političnih vprašanj. Zdaj se prikaže na vratih vodja »rdečih« in zavpije: »Ne streljati; povedati mora, kar ve.« Na poveje dvignejo kruteži biče in mlatijo po meni. Vržejo me na tla in bijejo cel četrt ure. Ko sem hotel z zvezanimi rokami zavarovati glavo, mi stopi nekdo nanjo. Vlekli so me v zakristijo, kjer so me nanovo pretepali. Enako so počenjali s sodnikom (Claudio Sanches Cordon). Zdaj so me vrgli nazaj v cerkev in ponovno obdelavah z biči. Ko so pripeljali še osem drugih zaporni- kov, so z njimi prav tako počenjali kakor z menoj in sodnikom. Te strašne muke je bilo konec zjutraj ob četrt na 6. Tirali so nas v ječo. Moji sojetniki so našteli na meni 19 hudih ran in mislili, da ne morem ostati več živ. Krog šestih so se »rdeči« vrnili in me vlekli v cerkev. Prvo vprašanje je bilo: »Kje so pištole in strojne puške, ki si jih pripeljal iz Badajoza?« Ker mi o tem ni bilo nič znanega, sem lahko odgovoril: O orožju ne vem prav nič. Udrihinili so biči. Poveljnik kriči: »Orožje si skril na pokopališču.« Peljejo me tja. Prisiljen sem bil, da sem moral celo uro stikati za orožjem. Končno me nekdo s pestjo sune v podbradek, da sem se zgrudil. Mislil sem, da bom izdihnil, zato sem rekel: »Odpuščam vam, da bo Bog tudi meni milostljiv!« Zdaj se čuje klic: ,Tja h grobu z njim, da bomo »kanaja« pokopali!' (V pojasnilo: Španski grobovi niso taki ko pri nas. Tam imajo kar na vrhu pokopališča zidane nizke grobove, ki je v njih prostora za eno krsto. Ko rakev vlože, grob zazidajo s ploščo. Tak grob imenujejo »nicho«.) Ukazali so mi, naj odprem bližnjo, pol metra visoko »niho«, kjer je bil pred 15 leti pokopan mrlič. Branil sem se kajpada. Toda bili so me, zato sem vzel rovnico in odtrgal ploščo. Rakev je bila segnita. Videl sem mrtvaško glavo in druge ostanke. >Rdeči« vele, naj zlezem v odprtino. Strašno! Obotavljal sem se, toda z udarci so me prisilili, da sem splezal v grob; z obrazom sem se dotikal mrtvaške glave.« Župnik ni mogel več nadaljevati, tako ga je prevzel spomin na te grozovite trenotke. Postal je bled ko kreda in se onesvestil. Ko se je zavedel, sem mu svetoval, naj preneha z obnavljanjem te nečloveške muke. Toda pristavil je: »Ne. Morate vse slišati, da boste mogli po resnici poročati širnemu svetu. Tako sem ležal na ostankih mrliča. Rdeči so grob zazidali. Kmalu nisem mogel več dihati. Strašno sem se potil. Srce mi je tolklo. Bližal se mi je konec. Čez nekaj časa — pozneje sem izvedel, da čez poldrugo uro — so zopet odvalili ploščo. Eden od »rdečih« zakli-če: ,No, kje je orožje?' Zbral sem zadnje sile, da sem mogel odgovoriti: Nič mi ni znano o orožju. ,Potem pa ostaneš, kjer si.' In spet so me zazidali. Pol ure nato iznova nekaj zaro-poče in skozi luknjo nekdo zakriči in laže: .Orožje smo našli; zdaj boš pa živ sežgan.' Potisnili so v grob šop slame in zažgali. Ostanki krste so jeli tleti. Čutil sem vročino pri nogah. Toda še enkrat zakriči poveljnik: .Potegnite ga ven; moramo izvedeti, kje je orožje.' Vlekli so me zopet v cerkev, kjer sem onemogel in padel na tla. Čez eno uro sem bil ponovno v ječi. Ob pol 12 so nas naložili na tovorno vozilo, da bi nas spravili v Badajoz pred »rdeče sodišče«. Voznik nas je pa namenoma prepeljal pred kaznilnico, in ne pred sodišče, ker je vedel, da je ondotni ravnatelj falangist. V tem so se pa že približali ;beli«, tako da nas niso mogli »rdeči« postreliti. Brž so me dali v zdravniško oskrbo. — Če danes mislim na vse te muke in ves ta strah, se čudim, da sem še živ!« Še nerešeno vprašanje vseh vprašanj. Kako pridobiti svet za Kristusa. Ta cilj ima pred seboj zveza: »Regnum Christi« (kraljestvo Kristusovo), ki ima konec junija svoj mednarodni kongres v Poznanju. Da bi se tudi Ljubljana in nje verniki z razumniki vred ogreli za namene te zveze, ki ima probudi-telja te akcije v svoji sredi, je porabil njen tajnik J. Kalan priliko, ko ga je obiskal južnoafriški misijonski škof, Ignacij A r n o ž , češkoslovaški rojak, apostolski vikar v Bula-waye (Rodezija v Juž. Afriki), da je povabil ljubljansko občinstvo na sestanek s škofom-misijonarjem. V svojem nagovoru je apostolski prefekt Arnož C. M. M. opisoval, kako silno ga je razveselila ustanovitev zveze R. Ch. (kraljestva Kristusovega), to tembolj, ker ima sam isto geslo v svojem grbu in pečatniku. Sklenil je, da si osebno ogleda začetno delo te ustanove, ki naj bo ognjišče, iz katerega naj zažari plamen ljubezni za Kristusa Kralja po vsem svetu. Ko je misijonski škof nadro-bil zanimivih podatkov iz svojega misijona, n. pr. o ondotnem jeziku, o ogromnih širinah svoje škofije, o misijonskih težavah in dr., je spregovoril tudi svetnik Kalan, ki je poudaril, v kako tesnih vezeh je ustanova »Regnum Christi« z misijonstvom, in kako se že zadovoljivo razvija. Ker se bo delo pri tajništvu razcepilo na številne odseke, bi bilo želeti, da bi se priglasilo čim več delavoljnih, misi-jonskonavdahnjenih razumnikov, ki bi za delo poprijeli in sicer v onem odseku, ki jim je najbolj prikladen. Težave in neprilike se po-javlajo dan na dan, toda zavedati se je treba, da se mora vsaka dobra stvar in srečni zamisel boriti, preden prodre, zraste in zmaga. Besedo je nato povzel polkovni zdravnik v p, dr. Justin, ki je pozdravil za akad. starejšinstvo misijonskega škofa in bodril navzoče za dejansko sotrudništvo v borbi za kraljestvo božje. Vsak dan molimo: »Posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo!« Te prošnje naj bi nas priganjale, da to, kar prosimo, tudi z življenjem potrjujemo. Kako malo se zavedamo sreče, ki se nam nudi v občestvu svetnikov, zato smo pa tudi preveč mrtvi v delu za kraljestvo Kristusovo, Prof. Boje je dokazoval potrebo, da se združimo v boju zoper materializem, ki hoče uničiti vse duhovne dobrine. Ves katoliški svet naj se poveže v skupno falango zoper vrste onih, ki jim je glavni namen življenja — užitek. Vsak posameznik pa mora najprej skrbeti za svojo notranjo poglobitev, če hoče biti borbeni član v zvezi »Regnum Christi«, med borci za zmago kraljestva Kristusovega. MARIJINE DRUŽINE V šolah španskih nacionalistov je češčenje Marijino obnovljeno s posebno oblastveno odredbo. Tako je ustreženo ondotnim katoličanom, ki so vsa stoletja ljubezen do Marije prav posebno gojili. Komisija za omiko in vzgojo je naročila to-le: 1. V vseh šolah naj bo na vidnem prostoru podoba preblažene device, brez madeža spočete. Učiteljstvu se ukazuje, da to češčenje pospešuje. 2. Meseca maja naj učitelji po stari navadi s svojimi učenci vred pred podobo Brezmadežne opravljajo pobožnost Marijinega meseca. 3. Vsak dan morajo šolski otroci, ko pridejo v šolo in ko oddidejo, pozdravljati: »Ave Maria Purissima«, učiteljstvo pa naj odzdravlja: »Sin pecado concebida« — (Zdrava Marija, Prečista — brez greha spočeta!) — kakor je od nekdaj navada. 4. Dokler bodo trajale sedanje razmere, naj opravijo učitelji s šolskimi otroki kratko molitev na čast prebl. Devici, da bi izprosila srečen izid vojne. Dano v Burgosu, 9. aprila 1937. Podzemelj. V najlepši življenjski dobi je zaspala v Gospodu 23 letna dekle Marija D r a g o š iz Gribelj pri Podzemlju. Bila je dobra mladenka, svoji materi doma v močno oporo, vneta članica dekliške Marijine družbe. Nobenega shoda ni opustila, sv. zakramente je redno prejemala. V enem tednu jo je bolezen strla. Naj v miru počiva pri Materi Mariji! Breznica nad Škofjo Loko. Komaj je zavel dih lepe spomladi in so se pokazali prvi cvetovi probujajoče narave, pa je odmrla draga cvetka med nami: S u š n i k Tončka. Mlada je šla od nas po plačilo. Poprej ji je Bog naložil breme težke bolezni; vse bolečine pa je bogo-vdano prenašala. Že v prvih dneh bolezni je zaprosila, naj bi prišel k njej Jezus v presv. Zakramentu. V neizbrisnem spominu nam bo ostalo vse njeno zgledno krščansko življenje. Še na bolniški postelji je prosila, naj molimo; našo molitev je skrbno zasledovala in za nami ponavljala. Vdana v božjo Previdnost je zapustila svoje drage na zemlji in se preselila v boljšo domovino. Lani je šel v večnost njen bratranec bogoslovec Pavle, ki ga je rajna Tončka spremljala s šopkom rož na zadnji poti. Prišla je zapet velika noč, ko tako rekoč vse stvarstvo prepeva zmagoslavno Alelujo. Vprav v tem času je pa njen grob zakrila znežnobela odeja v znak njene čiste nedolžnosti. Kolikokrat je iz njenega grla donela vesela pesem Marijina. Sedaj bo prepevala pri Mariji s spremljevanjem angelskega zbora Šmartno pri Litiji. Če se oglasimo tudi od nas v Bogoljubu«, storimo to iz namena da pokažemo svetu lep dekliški vzor, ki je dozorel v nnši družbi za nebesa. Izgubile smo eno najboljših sosester: Mici Vidmar. Komai 28 pomladi je štela. Umrla je po mučni in dolgotrajni bolezni, ki ji je bila vir bogatih zaslug za nebesa, saj jo je prenašala iz ljubezni do Boga. Pokojna se je udeleževala z veseljem družbenih shodov in odborovih sej. Na domu je bila skrbna gospodinja in vzgojiteljica mlajših bratov in sestre. Svoji okolici je bila kakor svetla luč žive vere; ni klonila ne pred pre-ziranjem in ne pred zaničevanjem. Njen apostola! za druge je bil lep zgled. Na njej se je uresničila rečenica: Kakršno življenje, taka smrt. Zadnji dan majnika je dogorevala kot sveča — v nepopisnem trpljenju — in v prvi uri med Marijinim in med mesecem Srca Jezusovega je izdihnila. Tovarišice so jo obsule s cvetjem na mrtvaškem odru in ob grobu, kjer je v imenu Mar. družbe in številnih pogrebcev imel nagrobni govor litijski župnik Vinko Lovšin. Nobeno oko ni ostalo suho. Pot do srečne smrti je tudi nam začrtana v geslu: Po Mariji k Jezusu! Rogatec. Zemeljskega trpljenja in bolesti je rešena članica Marijine družbe Barika Žele z n i k iz Tlak. Dokončala je meščansko šolo pri č. sestrah v Celju, potem je bila sprejeta v gospodinjsko šolo v ljubljanskem Marijanišču. Izpit je dobro izvršila. Ker je bila gojenka pri šolskih sestrah, ji je redovno življenje zelo ugajalo. Dovoljen ji je bil sprejem v Mariboru. Toda po trimesečnem bivanju v samostanu jo je napadla kruta bolezen jetika, kateri je po pol-drugoletnem bolehanju kljub vsej zdravniški pomoči podlegla. Bila je vneta častilka presve-tega Srca Jezusovega; večkrat je opravila po-božnost devet prvih petkov, zato smatramo za posebno milost, da je umrla vprav prvi petek v maju, ko je prejela sv. popotnico. Dol. Logatec. Po daljšem času tudi kratko poročilo od nas. Predlanskim smo obhajale 25-letnico obstoja dekl. Marijine družbe. Da bi ta dan lepše proslavili, je bil povabljen tudi sosedni g. župnik Štupica, ki je imel pred sprejemom kandidatk slavnostni govor o pomenu Marijine kongregacije za sedanji čas. — Letos, 2. majnika, se nam je nudil zopet vesel dan, ko smo z Marijino zastavo spremile večje šte- vilo kandidatk pred Marijin oltar. Vpričo vse družbe so izvolile Marijo za svojo Mater, Gospo in Zavetnico. G. voditelj je v svojem nagovoru poudarjal zlasti vzvišenost in srečo brezmadežnega življenja. Upajmo, da goreče besede ne bodo brezuspešne. — Zvečer istega dne smo imeli materinsko proslavo v Prosvetnem domu. Uspela je prav povoljno. — Rednih mesečnih shodov se z veseljem udeležujemo. Želimo le, da bi tudi druga dekleta, ki se nekako boijazljivo odmikajo Marijini zastavi, za-dobile milost poklica v vrste Marijinih iz-voljenk. Kongreganistka. IZ KRALJESTVA SVETE LJUBEZNI V francoskem mestu Lille je bil 1. 1932 ustanovljen zavod, ki ima namen vzgajati in pripravljati za katol. misijone učitelje, zdravnike, bolniške postrežnike, časnikarje, inže-nerje. Prav te dni sta odšla v zapadno Afriko dva nova zdravnika dr. Anjoulat in dr. Gau-bert. — Mož, ki je podaril milijonsko srečko: V zahodni Švici je zadel neki mož (imena ne mara izdati in tudi časopisom ni znano, kako se piše) glavni dobitek v razredni loteriji. Srečke ni vnovčil, marveč jo je poslal društvu brezposelnih. Na ovitek je napisal poleg naslova: »Tiskovina«. Ali je storil to iz gole ljubezni do bližnjega, ali v znak pokore, ali kot povračilo za morebitne krivice, ali iz kakega drugega vzroka — ni ugotovljeno. Vsekakor pa je storil s tem plemenito, bogoljubno in priznanja vredno dobro delo, ki je menda edinstveno v zgodovini dobrotvornosti in govori glasneje in učinkoviteje kot vse knjige o »socialnem vprašanju sedanjosti«. — »Katoliška delavska mladina« v Belgiji (JOC) spada danes med najmočnejše katoliške organizacije. Razširjena je tudi že v Franciji in Ameriki in ima čez sto tisoč članov v 2400 društvih. Namen njen je lep in vzvišen: življenje delavstva hoče opreti na nauk Kristusov, postaviti krščanske zglede v tovarno in pisarno. V svojem delokrogu ima ta mladina že mnogo vzgojnih, kulturnih in socialnih ustanov. DOBRE KNJIGE Dobri Zveličar. »Vrtnic e« za 1. 1937. Spisal Jožef M. Seigerschmied, župnik na Blejski Dobravi. Založil Glasnik presv. Srca Jezusovega. Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Cena broš. 16 Din, vez. 23 Din; pošta 2 Din. Lepa knjiga ima namen, da seznani bralce z očetovskim Srcem našega dobrega Zveličarja, in sicer s pomočjo premišljevanja Jezusovega življenja. Za vsak dan meseca junija je pisatelj izbral dogodek iz Jezusovega življenja, ki na njem odkriva lepoto njegovega presv. Srca. V potrdilo in pojasnilo so dodani primerni poočitajoči zgledi iz življenja in zgodovine. — Ta spretno sestavljeni spis je zopet nov donos k razširjevanju češčenja Jezusovega Srca med nami. ODGOVORI M. N. C. — Večkrat premišljujem, od kdaj je velika noč. Prosim pojasnila v »Bogoljubu«. Velika noč je najstarejši praznik katoliške Cerkve. Praznovali so ga že v apostolskih časih, saj je središče cerkvenega leta, saj je spoihin na največji dogodek človeške zgodovine, na vstajenje Kristusovo. Glede dneva, kdaj naj se praznuje Gospodovo vstajenje, je določil prvi vesoljni cerkveni zbor v Niceji tako, da je sedaj velika noč vselej prvo nedeljo po pomladanski polni luni. Zato je velika noč premakljiv praznik, ki se obhaja najbolj zgodaj 22. marca, najkasneje 25. aprila. T, T.: »Zakaj Bog dopusti take grozote, kakor se gode na Španskem?« Kolikokrat je bilo že izgovorjeno to vprašanje zlasti zdaj, ko je ves isvet napolnjen s strašnimi poročili o grozodejstvih, o živinski pobesnelosti, s katero so pobijali in mučili komunistično prepojeni španski privrženci rdeče armade nedolžne, katoliške sorojake, duhovnike in vs^e, ki se niso pridru-,žili »rdečim«. Zakaj Bog to dopusti? To od nekdaj ponavljajoče se vprašanje predpostavlja drug zagonetni zastavek: Odkod zlo na svetu? Že v katekizmu smo se učili, da je Adamov greh z vsemi svojimi hudimi nasledki prešel tudi na nas, ki smo Adamovega rodu. Zapadli smo smrti in še mnogim drugim kaznim, dušnim in telesnim: Izgubljen je zemeljski raj; tlači nas težko delo, bolezen, beda, trpljenje in še mnogo drugih nadlog. — Koliko hudega smo pa zaslužili tudi s svojimi osebnimi grehi! Pa kljub temu še vprašujemo: Zakaj Bog vse to dopusti? V vprašanju »zakaj Bog to dopusti?« je neko očitanje Bogu, ki je Gospod nebes in zemlje, ki s svojo vsemodro previdnostjo vodi in vlada svet in obrača vse na dobro, t, j. tako, kakor je dobro v božjih očeh. Bog pa v svoji neskončni dobrotljivo-sti dopušča tudi zlo, celo greh, ker ne mara človeku vzeti svobodne volje in ker more tudi posledice greha obrniti v dobro. (Judje so Jezusa križali. To je bilo strašno zločinstvo. Dobri Bog je pa po smrti Jezusovi podelil grešnemu svetu milost in odrešenje. Nevera apostola Tomaža ob vstajenju Jezusovem je bila gotovo grešna; toda ta njegova nezaupnost nam je več koristila, kakor vera vseh drugih apostolov.) Končno so pa vsi dogodki le sredstva, ki jih Bog uporablja, da doseže svoje najsvetejše namene. Saj dopusti, da pridejo udarci, pokončanje celo nad sveto Cerkev zato, da se potem pomladi in nanovo okrepi. Gotovo je, da zaradi grehot in mlač-nosti ljudi dostikrat tudi dobri trpe, prav mnogo trpe, da zadoščajo božji pravičnosti in da tako iz-proišajo božjo milost na popačeno človeštvo. Sicer pa: Kdo je, ki bi mogel reči, da je brezgrešen in da ni potreben pokore?! Kdo more prav doumeti skrivnost križa?! Le v bolesti se porodi novo življenje; tako pridejo tudi boljši časi le po križih. Vsekdar je bila zgodovina priča, kako se je in se uresničuje izrek: Kri mučencev je seme kristjanov. In še enkrat: Zakaj Bog vse to dopusti? — če gledamo na razdejanje po Španiji! Strahote, ki se tam gode in ponavljajo — naj bi ljudem in narodom odprle oči, kam človeka zavede brezbožnost, nevera, odvrnjenje od Bogal T, B. Ž.! Vprašujete, zakaj se je opustilo po mnogih župnijah jutranje zvonjenje, ko je vendar v časnem in dušnem oziru koristno) Saf je bila od nekdaj navada, da so Ljudje — vsaj poleti — ko je k dnevu zvonilo, tudi vstajali in opravili svojo mclitev, potem pa hiteli na delo. Po svetovni vojni pa marsikje več ne vedo, kaj se pravi »dan zvoniti«. Ali bi ne bilo prav, če bi se ta lepa navada zopet poživila? Po pojasnilih, ki smo jih dobili pri škofijstvu, moremo tole sporočiti: V nekaterih župnijah so dohodki cerkvenikov tako pičli, da bi bilo težko pritiskati, naj zvone dan zlasti tudi pozimi, ko je mraz in se malokdo zmeni za zgodnje jutranje evonjenje. Drugod imajo organisti, ki so obenem cerkveniki, dostikrat delo pozno v noč, ko vežbajo cerkvene pevske zbore, ali pa imajo druga opravila, da si morejo po strani kaj prislužiti in tako vzdrževati svoje družine. Morda je tu in tam prišel na tehtnico še kak drug manj vaien razlog, aH kaj takega, kar omenjate v svojem dopisu na uredništvo. Ker v tem vprašanju ni bilo soglasja in so se nekateri gospodje duhovniki obračali za odločitev do škofijstva, se je od tam naročilo, naj se vrše pri duhovskih sestankih posvetovanja, da se izve, kako sodijo po raznih krajih o tej zadevi. Ško-fijstvo je nato glede na razne krajevne potež-koče odločilo, naj se ne zahteva, da bi se moralo zgodaj zvoniti. Dan se sedaj zvoni skoraj povsod še ob nedeljah, ob zapovedanih (in polajšanih) praznikih ter ob važnejših prilikah, n. pr. kadar je celodnevno češčenje, birma, misijon, duhovne vaje; ob onih sopraznikih, ki pred njimi zvoni delo-pust. Zvoni se ob določeni uri; pozimi ne pred štirimi, poleti ne pred tremi. Priznamo pač, da je jutranje zgodnje zvonjenje lepa navada, da je prijetna melodija, pa tudi koristna naprava zlasti poleti, saj opozarja, da je treba zgodaj na delo in da je treba dan pričenjati z molitvijo za božji blagoslov. Kako priljubljeno je bilo jutranje zvonjenje, kako polno je pesniških misli, nam pričajo znane slovenske pesmi, kakor n. pr, Zvonarjeva: »Ko dan se zaznava, danica priplava, se sliši zvonjenje čez hrib in čez plan. Zvonovi zvonite, na delo budite, ker naše življenje le kratek je dan.« In še bolj toplo ogreje naša srca druga znana pesem, ki se začne s proslavo Marijino: »Ko v jasnem pasu primiglja nam zvezdica daničica, se sliši milo že zvonjenje Mariji v čast in počeščenje, in z zlato zarjo vse časti: Češčena si Marija ti!« PROŠNJE IN ZAHVALE M. L. se zahvaljuje Materi božji dobr. sveta, sv. Jožefu in sv. Janezu Bosku za zdravje otroka in prosi še nadalje pomoči. — I, W. izreka zahvalo t škoifu Slomšeku za ozdravitev nevarne bolezni; prav tako se zahvaljuje sv. Jožefu in škofu Frideriku Baragu za izredno pomoč in ozdravljenje v nevarni operaciji. M. O. se zahv. škofu BaTagu za uslišane prošnje. Obenem se priporoča presv. Srcu J. in M. v težkih zadevah. Duhovne vaje za meščanske gospe bodo v Domu Device Mogočne, Lichtenthurn, od 10. do 14. julija; za gdč. učiteljice od 15. do 19. julija; za dekleta od 12. do 16. avgusta. Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina znaša 100 Din. — Prijavite se na: TVedstojništvo Lichtenthurno-vega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg. 8. Uredništvo prosi dopise do 5. vsakega meseca. VSFRINA • PeSRm: Spominjaj se, o MHti mila. (R. Z.) — Članki: Nova maša (Pierre 1' Ermite.) — NaS žup-juuii^Ai nik. (J.Šimenc.) — Premišljevanje o Španiji. (A. C.) — V Magdalenin spomin. (A. V. M.) — Ne vidijo oči ... Pesem. (Gr. Mali.) — Naši odgovori. (J. Langerholz.) Roža s solzo orošena. (K - - n.) - Listek:Soneu naproti. (Aclieruiann-Pucel j). - Iz življenja Cerkve: Po svetu, po domovini. — Opazovanja. — Mar. družine. — Odgovori. Dobre knjige. — Razno. — Odpustki. — Slika na ovitku: Marija Magdalena. (22. jul.) — Med besedilom 8 slik v bakrotisku. Cena »Bogoljubuc: na umetniškem papirju 30 Din, na navadnem 20 Din; v Avstriji 3 Š, v Italiji vaški 15 Kč, v Franciji 12 Fr., v Ameriki 0'50 Dol. letno. — Izhaja mesečno. Lir, v Cehoslo- Spisi, dopisi, slike se pošiljajo uredništvu »Bogoljuba« (Ljubljana) do 5. vsakega meseca. — Vse drugo se naslovi: Uprava »Bogoljuba« v Ljubljani. Koledar apostolstva molitve za julij 193?. Glavni mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: I Misijonski mesečni namen, blagoslovljen po sv. očetu: Redovni ln svetni bolničarji. I Da bi se šole v Afriki množile ln procvltale. Mesečni zavetnik: Sv. Jakob, apostol (25.). Dnevi Godovi Posebni dnevni nameni Vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa Liubljanska škofija Lavantinska škofija 1 2 3 Četrtek Petek Sohota Presv. Reš. Kri Obisk. M. D. Leon II., papež Cenitev daritve sv. maše Romarji, izletniki, letoviščarji Sv. oče in njegovi nameni Ljubljana, Trnovo Draga Komenda Zibika Sladka gora 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pob. Uril. škof Ciril in Metod I/.aija, prerok Vilibald, škof Elizabeta Port. Gorkumski mufenci Amalija, devica Letošnji novomašniki Apostolstvo sv. Cirila in Metoda Cerkev v Jugoslav. Konkordat Uničenje brezboštva in komun. Zaročenci iu zakonci Verska zavest in odločnost Cihto-it in sramežljivost Smlednik Ljublj. Ciril Metod Radomlje Ljublj. žen.bolnica št. Peter pri N. m. Golnik Domžale Dramlje Kalobje Slivnica Sv. Štefan pri Zusinu Sv. Vid pri Grobel. Zusem Nova cerkev 11 V2 13 14 15 1B 17 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pob. Pij I., p., m. Mohor in Fort.,.m. Marjeta, dev., muč. Bonaventura, c.. uč. Henrik I., cesar Karmelska M. B. Aleš, spoznnvulec Svetost duhovnikov Mohorjeva družba. Dober tisk Sknpua molitev v družini Cerkveni učenjaki in pisatelji Mladina na počitnicah Karmeličanke. Marijine družbe Naša Katoliška akcija Zdihovo Žužemberk Cemšenik Kamnik, frančiškani Borovnica Cešnjice Vranja peč Nova cerkev Vojnik Kapela, bolnišnica Vitanje Dobrna 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pob. Kamil L. Vinko Pavelski, sp. Hieronim Emil., sp. Prakseda, devica Marija Magdalena Apolinar, škof, m. Kristina, dev., muč. Bolniki in njih strežniki Lazaristi in usmiljenke Naši fantje pri vojakih Dobra letina Spreobrnjenje velikih grešnikov Naši škofje in škofije Dostojnost v kopališčih Ljublj., sploš. boln. Ljublj., lazaristi Prečna Prežganje Sodražica Studenec, blazniea Ljublj., Liehtentnrn Dobrna Šmartno, Rož. dol. Crešnjice Frankolovo Št. Jošt na Kozjaku Gornjigrad 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 10. pob. Jakob, ap. Ana, mati D. M. Pantaleon, mučetiee Viktor, papež. muč. Marta, devica Abdon in Senen, rn. Ignac Lojolski, sp. Naši fantje in možje Naše matere in dekleta Misijonarji iu njih verniki Poklici (duh., red., misij.) Trpeči in preganjani Slnnišek-Baragov proces Družba Jezusova. Umrli Ljublj., Sv.Jakob Škofja Loka, kapuc. Vogl.i e Ljubljana. Leonišče Tržič, Dekliški dom Kostanjevica Ljubljana, jezuiti Koprivna Ljubno Sv. Frančišek Ksav. Rosulje Solčava Rečica J avorje Odpustki za julij 1937. 1. Četrtek, prvi v m. Presv. Kri Jez. P. o.: 1. čl. br. sv. R. T. v br. o.; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v žup. e.; 2. čl. dr. sv. Petra Klav. pod navadn. pogoji. 2. Petek, prvi v m. Marij, obiskanje. P. o. vsem, ki prejmejo spravno sv. obh.. nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. S. in molijo p. n. Sv. o.: 2. Pl. t)r. sv. S. .J.; 3. čl. br. sv. R. T. kakor včeraj; 4. čl. r. v. br. v katerikoli cerkvi; 5. 81. škap. br. karmelske M. b. v redovni e., kjer te ni, pa v žup. c. — V. o. 3. Sobota, prva v m. P. o. vsem. ki prejmejo sv. z„ opravijo kako nabožno vajo na č. Brezmadežni, da nekoliko zadoste za njej storjena razžaljeiija, ter molijo p. n. sv. o. 4. Nedelja, prva v m. Cl. r. v. br. 3 p. o.: 1 Ce v br. e. molijo p. n. sv. o.; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v br. c. nekaj časa molijo pred izp. sv. R. T. 7. Sreda, prva v m. P. o. vsem. ki opravijo kako nabožno vajo na 6. sv. Jožefu, prejmejo sv. z. in molijo p. n. sv. o. 8. Četrtek. Sv. Elizabeta Port. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv, Frančiška; tretjeredni-kom tudi v žup. c., kjer ni redovne. 5. Petek. Sv. Nikolaj in tov. P. o. istim kakor včeraj, 10, Sobota. Sv. Veronika Julljana. P. o. istim kakor 8. dan. 11. Nedelja. Zunanja slovesnost sv. Cirila in Metoda. P. o. čl. »Apostolstva sv. Cirila in Metoda«. 13. Torek, Sv. Frančišek Šolan. P. o, istim kakor 8. dan. 14. Sreda. Sv. Bonaventura. P. o. istim kakor 8. dan. 16. Petek. Karmelska Marija. P. o. v karmelskih cerkvah vsem vernikom tolikrat, kolikorkrat obiščejo cerkev in molijo p. n. sv. o. Kjer ni karmelske cerkve, lahko obiščejo cerkev, v kateri je ustanovljena škap. br. karmelske M. b. Ce se slovesnost prestavi na naslednjo nedeljo, se odpustki dobe ta dan; darujejo se lahko dušam v v. Dobiti jih je mogoče od včeraj opoldne pa do danes opolnoči. Glede prejema sv. z. veljajo odnosno iste določbe kot n. pr. za porcijuuk. odp. o' ?v8r' .r.Pv0" L CL br- karm. M. b. kakor 2. dan; 2. čl. br. sv. R. T. kakor 1. dan. 19. Ponedeljek. Sv. Vinceneij Pavelski. V cerkvah in kapelah sv. Vincencija Pav. vsem vernikom p. o. tolikrat, kolikorkrat po prejemu sv, z. obiščejo cerkev ali kapelo in molijo p. n. sv. o. Kjer je za te odpustke določena bližnja nedelja, se isti dobe to nedeljo. 21. Sreda. BI. Angelina. P, o. istim kakor 8. dan. 22. Četrtek. Sv. Marija Magdalena. Sv. Lovrenc Brindiskl. P. o.: 1. Cl. br. sv. R. T. kakor 1. dan; 2. istim kakor 8. dan. 25. Nodelja, zadnja v ra. Sv. Jakob. P. o.: 1, Vsem, ki vsaj 3-krat na teden skupno odmolijo r. v.; 2. čl. dr. sv, Petra Klav., ako molijo za razširjenje sv. vere in p. n. sv. o. 26. Ponedeljek. Sv. Ana. P. o.: 1. Cl. škap. br. karm. M. b. kakor 2. dan; 2. istim kakor 8. dan. 27. Torek. BI. Marija Martinengo. P. o. istim kakor 8. dan. 29. Četrtek. Sv. Marta. P. o. čl. br. sv. R. T. kakor 1. dan. 31. Sobota. Sv. Ignacij Loj. P. o. 51. br. sv. R. T. kakor 1. dan. Dalje v jezuitskih cerkvah vsem vernikom p. o. tolikrat, kolikorkrat po prejemu sv. z. obiščejo cerkev in molijo p. n. sv. o., in sicer danes ali pa bližnjo nedeljo, ki je v to določena. Urednika: Ant. Čadež, Jos. Šimenc. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Za Jugoslovansko tiskarno: K. čeč. Odgovori. Z. J. Z.: Po pošti sem prejela pismo »Veriga sv, Antona Pad.« — brez podpisa. Po zahtevi bi morala vsebino prepisati 13-krat in vsak dan poslati en tak list komurkoli i. dr. Tega nisem storila, — Pojasnite, g, urednik, v »Bogoljubovih« odgovorih, kako je treba presojati te in podobne verige! To so praznoverske stvari, ki se ponavljajo — žal — vsako zimo, ko imajo nepoučeni ljudje več časa. Pismo brez podpisa, ki ste ga prejeli, je nov dokaz, kako se širijo vraže med našim ljudstvom kljub prosvetnemu delu in napredku. K »verigam« dostavimo tole: Verovati moramo to, kar je Bog razodel. 0 tem, kar je Bog razodel, nas pa uči sv. katoliška Cerkev. Nikjer pa Cerkev ni učila in ne uči, da bi imela pisma, ki jih imenujejo »veriga«, kakšno posebno moč, četudi so vmes vpletene molitve. In kako, da bi ravno 13, številka imela tako ča-rovit uspeh!? Prav je, da svetnike častimo in na pomoč kličemo, saj posredujejo pri Bogu za nas. Prepričani smo tudi, kako velika sila je vprav v molitvi, če ima vse potrebne lastnosti prave in dobre molitve. S takim igračkanjem, kakršno je v »verigah«, se pa človek samo smeši, ker dokazuje, da v znanju krščanskega nauka še srednje stopnje ni dosegel. Stvar tudi ni tako nedolžna. Ali ne greši zoper češčenje božje, kdor pripisuje stvarem kakšno skrivno moč, katere jim Bog ni podelil! V verigi se pa širi še očividna laž, ker se zatrjuje v nji, »da sveti Anton želi, da se ta veriga razširi po vsem svetu«. Sveti Anton te želje nikjer ni ne izrekel, ne zapisal, ne sporočil, ne razodel. T. T.: Kako je treba odgovoriti, če kdo pravi, da je ples moralno indiferenten? Indiferentno je to, kar ni ne dobro ne slabo. Ples sam na sebi kot po glasbenem vodstvu usmerjene kretnje, brez ozira na vse drugo in brez zveze z vsem drugim, bi bil moralno (nravstveno) indiferenten. Vsakdo pa ve, da ima ples toliko daljnjih in bližnjih okolnosti, ki store, da ples n i moralno indiferenten, marveč nudi mnogo bližnje priložnosti za grešnost in služi celo najnižjim strastem. Da so med plesi tudi taki, ki so bolj dostojni in lepi, ne moremo tajiti. Kdo pa more trditi, da so zlasti moderni plesi, doneseni iz krajev nekulturnih rodov, in vsi drugi plesi, pri katerih je tesno zbliža-nje mladih, razposajenih ljudi neizogibno, nravstveno indiferentni!? Vsi, ki poznajo moderne plese, so edini v sodbi, da so v opreki z osnovnimi pravili nravnosti in dostojnosti, zato jih je Cerkev vseikdar zavračala, obsojala in prepovedovala. Če še uvažujemo, da pri tem prispeva še razdražljivi alkohol, razigrana glasba, napetost živcev, nočni čas, dostikrat površna, prepičla in pohujšljiva obleka, kdo ne uvidi, da je ples v takih primerih prostovoljna bližnja priložnost, ki je grešna, ker vodi naravnost v grehote! Nova svetovna moč je nastala zraven svetovne sile tiska: namreč svetovna moč »radio«. Ali imamo katoličani v tej svetovni moči oni vpliv, ki bi ga morali imeti in ga moramo imeti!? Kartuzijanski samostan Pleterje v Sloveniji (pod Gorjanci) sprejme tri ali štiri kandidate za duhovniški stan med 20. in 35. letom, ki se želijo posvetiti posebni službi božji v lepi, zdravi prirodi. Zahteva se najmanj 6 razredov gimnazije. Sprejema tudi brate lajike med 20. in 35. letom. Prednost imajo rokodelci in poljedelci. Za izobrazbo zadostuje osnovna šola. Podrobneša navodila daje: Kartuzija Pleterje, p. Št. Jernej, Dravska banovina. Ljubljana Komenskega ul. 4 Telefon št. 3623 Dr. Franc Derganc šef-prim. kir.odd. v p. Ordinira: ll.—l. V vsako hišo „Bogoljuba"! LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta št. 6 v lastni palaSi obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove vloge vsak čas razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi po 5 °/0 SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. ►j < S5 « D O NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA ŠT.6/II 2405—23425 Ugodni platneni poUevlji na zapono z gumijastim podplatom in z nizko peto. Izdelani v drap, sivi in beli barvi. 43337 - 2206 Udobni čevlji za vroče dni iz močnega sivega platna z gumijasto pelo in podplatom. Izborni so za šport, izlete in za delo na prostem. Stanejo le 39'— dinarjev. K novi obleki nove čevlje 1937 -64842 Močni moški polčevl]i iz krepkega črnega ali rjavega boksa z gumijastim podplatom. Brez okraska 79' - dinarjev. 2927—44872 K vsaki poletni obleki perforirani čevlji iz rjavega boksa z usnjenim podplatom. Isti iz semiša v beli barvi 99'- dinarjev. 5847-4400 Za poletje ugodne, trajne in cenene moške sandale iz močnega platna z gumijastim podplatom. Stanejo samo 35'— dinarjev.