Polemika. »KLUB PRISELJENIH UČITEL.TEV«. Tov. RibiaJč še vedno vztraja ori svojem klubu »priseljenih« učiteliev lz razloeov. kakor ea iaz razumem da bode klub fzposloval Driselienim učiteljem službe in državliansk« oravice. Ne raorern verieti meefovi naivnosti da si bo klu-b pridobil ta-ko avtoriteto ,Dred oblastmi. Vztraiam nri svoiem mneniu. da 1e tudi v tem aziru klub nepotreben i^n odveč in celo škodljiv. ker imamo svo]o stanovsko or^anizaciio. katere dolžnost ie zavzeti se za iDriseliene učitelie in prepričan sem. da bo v tem ozfru onzanizaciia imela večie in Dozitivneiše uspehe neeo klub. k? bi životaril od slučaja do slučaia. In če bi imel klub samo to naloeo. zakai neki tiai tvori kader tes:a kluba samo oriseljeno učiteljstvo? Zakai tako omalovaževanie ostaleea učitelistva. ki slučamo ne soada rned »Driseljene« učitelie? Ali smo apravičeni. da dvomi'mo nad niih »^elikodušnostjo?« Prepričan sem. da ie malo takih med tuierodinimi tovariši1. ki ne bi privoščiili svoiemu tovarišu onstran meje službe in drž. pravic v tei državi. In vendar to »čitelistvo tvori Svofo stanovsko ors^anizaciio. in oreanizaciia koj taka ie moralno prisiljena nuditi pomoč v vsakera oziru. Sai nismo stvorili oreanteacije radi leošeea. temveč da tjomaea vsaloemu v nieno stroko spadaiočemn članu v oravnem, moraln&m in če treba tudi v materi.ialnem oziru katere delokrop- ne sme nehati ob državni meii in ob državLianstvu SHS. Moremo si U misliti da bi zamogel klub tudi v teim oziru nadomeščati oreainizaciio. v katerti so bolee »iDriselienih« učiteljev tudi ostali članj, vseh dokrajin države. ki na znotrai in zunai reprezentiraio moč. kakršne ne Dosedule sedai nobena sličtia oreanizaciia v državi S to Dolemiko se rored iavnostio Ie smešimo. ker si nismo §e na iasnem. zakai neki imamo stanovskn1 onran;zaciio. Radi tega zaklmouiem od moje strani debato o tem nesrečnem »klubu 'Driseljenib učitebev« in vztraiam pri stroso strokovni stanovski orsanizaciii brez vsakJh priveskov. dasiravno sem za svoio osebo prepričan. da ravno razni klubi in nfih propaffatori* bodo elavna ovira iidbistvitvi enotne strokovne «tanovskp oreanizaciie U.IU. kar nam bo ookazala naibližia bodočnost Več smi(sla ter razuma za ustvaritev tako željene enotne strokovne. stanovske oreanizaciie. bi bilo na mestu ravno v sedanii dobi v dobv revolucije v našib vrstah Korakati moramo k enotnemu ciliu. Josio Macarol.