18
Izpeljavanje in raztroševanje gnoja
po zimi.
Spisal V. Rohniiaiin.
Marljivi poljedelec ne drži rok  križem v zimskem času, marveč skrbi za prihodnjost in se vestno
pripravlja   na  spomlad,   ki   ga   pričakuje   z  ob*»im delom.
Da si zlajša poljedelec spomladansko pripravljanje in obdelovanje polja za setev. >i z največjo koristjo svoje njive, na katerih ne prideluje ozimine, še pred zimo, toraj uže v jeseni preorje in pusti v surovih brazdali prezimiti; se nadalje preskrbi v zimskem časa s potrebnimi in dobrimi semeni; si pripravi in uredi potrebno poljsko in drugo orodje.
Ravno tako mora biti pa tudi skrb umnega poljedelca v tem času, da zvozi hlevski gnoj, ko je na gnojišču dozorel in postal godan, na svoje njive, katere mora za jarino, korenstvo itd. pognojiti in katere do sedaj ni mogel, ker je bila jesen mord. prekratka ali vreme neugodno, ali ker ni imel gnoja ali je bil obložen z drugim, bolj nujnim delom.
Na take njive je dobro gnoj po zimi voziti, ko nimamo druzega dela. S tem si zlajšamo izdatno pomladansko setev in izkoristimo bolje krmo, ker nam živina dela.
Vprašanje le nastane: rkako pa naj ravnamo z gnojem na polji po zimi, da se ga nam nič ne zgubi?"
Ce je zima snežena in je dober s eni ve c. naj se ne zamudi ugodne prilike in gnoj na polje v velike kupe navozi, ki se s zemljo pokrijejo, da ne zgubava gnoj svoje moči ali ledilnosti. Ti kupi gnoja se potem na spomlad, predno se njiva za setev orje, v manjše kupice razpeljejo, gnoj dobro in enakomerno raztrosi in podorje.
Ce pa polja ne pokriva snežena odeja ali vsaj nobena posebna in je zemlja zmrznjena, se lahko gnoj tudi takoj in ob enem — in to še posebno na preoranem polji — v male kupice razvozi in takoj lepo enakomerno raztrosi.
Le, kjer polje preveč visi, zgubi lahko precej redilnosti tako raztrošen gnoj s tem, da ga izpere močna deževna voda, ki se odteka. Ravno tako bi ne bilo svetovati, gnoj na njivah, ki so preraščena s pimico (tudi perenka ali raba) in so zelo mokroina, pozimi razpeljavati in raztrositi, ker bi se že tako prenadležna in škodljiva pirnica še bolj zaplodila in množila. Tudi snežena voda bi znala škodovati, če smo gnoj po strnišču, toraj do nerazoranem polji raztrosili in to tem bolj, čem bolj viseča je lega polja, čem lažje bi se toraj odplavile gnojilne tva-rine. Sicer pa na surove brazde pri zmrznjeni zemlji in ravnem polji v zimskem času raztrošen gnoj ne trpi znatne škode.
Najbolj pametno in vspešno toraj ravnamo, če gnoj po zimi le na uže v jeseni preorano polje, toraj na surove brazde izvozimo, raztrosimo, in kakor hitro   mogoče v zgodnji spomladi podorjemo.
Tako gnojenje je priporočljivo, če nam na pr. ni bilo mogoče v jeseni gnoja za krompir podorati. Prav je,   da  mi na tako polje,   katero smo pa na
19
priliko za peso ali krompir v jeseni globokejše pre-orali in v surovih brazdah prezimiti pustili, med zimo gnoja napeljemo in hitro v zgodnji spomladi podorjemo.
Povedano sem praktično izkusil za časa mojega službovanja na Češkem, kjer je tako ravnanje blizo splošno in povsod na naprednih kmetijah.