Izbira učencev za učiteljišče Z zadnjimi namestitvami je končan sedemleten križev pot brezposelnosti učiteljskej3a naraščaja. Za naš narod in njegovo mladino ter za učiteljstvo pa se odpira s tem dnem še bolj žalostno vprašanje, pomanjkanje učiteljstva. Ob sedanjem stanju oddelkov in učiteljstva v Sloveniji nima približno 2D0 oddelkov svojega učitelja. Ako primerjamo število učencev v poedinih razredih vseh učiteljišč v Sloveniji, t. j. na državnih učiteljiščih v Ljubljani in Mariboru in na zasebnih učiteljiščih v Ljubljani, Škofji Loki in Mariboru, vidimo da je v I. lethikih . . 265 učencev(k) II. „ . . 104 III. „ . . 88 IV 76 V. . . 58 Ako računamo pri sedanjem številu učiteljstva letno potrebo po novih učiteljih zaradi smrti, upokojitev, ostavk, novih odde!-. kov itd. na 150 oseb, moremo ugotoviti, da bo šele po šestih letih prescglo število učiteljskih kandidatov letni primanjkljaj na učiteljih. Razmerje za prihodnjih osem let bo naslednje (predpostavka, da bo število šolskih otrok raslo v dosedanjem obsegu in ostane službena doba učiteljstva neizpremenjena ter se bodo postopoma odpirali novi oddelki): Za šolsko leto: Primanjkljaj konec šol. leta: Prirastek konec šol. leta: Primanjkljaj ob začetku prih. šol. leta: 250 345 420 485 535 445 355 265 — 55 — 75 — 85 — 100 — 240 — 240 — 240 — 240 195 270 335 385 295 205 115 25 1939./1940. 1940./1941. 1941./1942. 1942./1943. 1943./1944. 1944./1945. 1945./1946. 1046./1947. To so številke, ob katerih se moramo zamisliti; kako bo z našo mladino, z našo šolo in z učiteljstvom v bližnji prihodnosti. Zopet bodo še bolj prenapolnjeni razredi kakor do sedaj, zaradi tega bodo slabši učni uspehi pri učencih, pri učiteljstvu bo večja izčrpanost, daljše in pogostejše bolezni in bolezcnski dopusti. V šolskem letu 1942./1943. bi po tem računu bilo nad eno desetino oddelkov zaprtih zaradi pomanjkanja učiteljstva. Namesto, da bi se odpirali novi, bo treba že obstoječe zapirati. Šele z letom 1947. bo kriza končana, ako bo v šolskih letih 1940./1941., 1941./1942. sprejetih na ljubljanskem drž. učiteljišču vsaj po sto učencev(k), na mariborsko po 80 in na vsa tri zasebna učiteljišča po 60 učencev(k). Po sedanjih zakonitih določilih o učiteljski izobrazbi ni nobene možnosti, da bi se ta primanjkljaj pokril na katcri drug način kakor z rednim šolanjem na učiteljišču. Zato moramo posvetiti posebno pozornost izbiri učenccv za sprejem na učiteljišča. Oseba, ki se pripravlja za učiteljski poklic, mora imeti naslednje sposobnosti: 1. da je telesno krepka in zdrava, posebno da ima popolnoma zdrava pljuča, zvočen glas in dober vid; 2. da je primerno nadarjena in duševno razgibana; 3. da ima dobro razvit socialni čut, ljubezen do mladine; 4. da ima voljo in veselje do dela med ljudstvom. Iz navedenega sledi, da bi morala biti zdravniška preiskava zelo podrobna in bi morala komisija odkloniti učenca s telesnimi napakami, nad katerimi bi se ljudskošolski učenci spotikali. Preizkušnja glasu in posluha naj bi bila drugačna in naj bi ugotovila, ali nima dijak govornih hib, pa sposobnost za petje in glasbo. Mnogo je odličnih učiteljev. ki niso pevci ne muziki. Nadarjenost bi morali ugotoviti na osnovi posebne inteligenčne preizkušnje, in sicer za vse učence, za tiste, ki pridejo z gimnazij ali z meščanskih šol. Sedanji način preizkušnje ne daje pravih jamstev, da bi prišli res najsposobnejši na učiteljišče. Z meščanskih šol in z gimnazij naj bi sprejemali samo učence, ki so opravili nižji tečajni izpit, oziroma završni izpit vsaj s prav dobrim ali z odličnim uspehom. Glede tretje in četrte točke, ki sta pa prav tako važni kot prva in druga, je težko najti primerno merilo, ker nimamo za preizkušnjo pravih sredstev. Za tozadevno oceno naj bi služili psihološki opisi učencev, ki naj bi jih sestavili razredni učiteljski zbori tistih razredov, ki so jih učenci obiskovali pred vstopom na učiteljišče. Na vprašanje, iz katerega stanu naj se učenci sprejemajo, je težko odgovoriti, toda to je gotovo: Zdravja in nadarjenosti nima noben stan v najemu, torej ne more noben stan zahtevati, da ima kako izjemno stališče pri sprejemu učencev na učiteljišče. Socialni čut je vsaj navadno razvit pri ljudeh, ki so sami bili kdaj navezani na socialno pomoč, ali pri tistih, ki so imeli dobro rodbinsko vzgojo in so že po naravi bolj socialno usmerjeni. S podeželja pride malo res siromašnih otrok na učiteljišče, ker ne zmorejo starši bremen za prehrano in 'stanovanje. Pri premožnejših podeželskih otrocih pa je ta čut v večini primerov pobledel in se mnogokrat razvije v nasprotno smer. Ako pregledamo vrste najbolj delavnih podeželskih učiteljev, vidimo, da. so izšli iz različnih stanov in da tudi praksa potrjuje gornje teoretične zaključke. Vsakdo, ki mu je na srcu dobrobit vscga našega ljudskega šolstva in vsega naroda bolj kakor pa strankarske koristi, mora priznati gornje načelo. Ako pa priznamo za cn stan izjemno stališče, ga moramo priznati tudi za druge sta- nove, predvscm za delavstvo, ki nima v učiteljskih vrstah sorazmerno dovolj svojih pripadnikov. Stojimo na stališču, da ljudska šola vzgaja prvo človeka, po narodnosti Slovenca, kot državljana Jugoslovana, potem šele člane encga ali drugega stanu, zato odločno odklanjamo vsako čisto stanovsko ali celo strankarsko izbiro učiteljskega naraščaja. Č. V.