Izvenšolsko delovanje učiteljstva. PoroSal na zborovanju učiteljskega društva za sežanski okraj Al. H r e š S a k. (Dalje.) Naloga socialnega odseka bo tudi skrbno preštudirati vsakočasni politiški položaj, posebno ob času volitev. V evidenci naj iraa delovanje obstoječih strank, sestavlja naj si o važnejšib politiških potezah notice, iz katerih naj se črpa pozneje bojna taktika na politiškem polju. Socialai odsek uam bodi prapor naže armade, on naj nam kaže direktivo naše taktike, ki se bo določila vedno pri naših zborovanjih. Razburkano politiško valovje sega tudi do našega obrežja, sega z mogočno roko globoko tudi v naše življenjske interese; zato odprimo v naših društvih vrata na stežaj tudi takim razmotrivanjem, ki nam fiksirajo položaj v tem vrvenju. Pri teh razmotrivanjih nam bodi najvišja maksima le procvit šolstva in napredek narodne prosvete, da govorim s Peskovimi besedami. V bojno vrsto za te narodne postulate se postavimo vselej ia povsod, bodimo pa potem v stranki, ki sliši na to ali ono ime. Zaradi tega ravnokar citiranega najvišjega načela bo moral imeti odsek v evidenci vse vplivne kraške, užiteljstvu in šoli naklonjene osebe. Dobe se ined takozranimi kraškimi naprednjaki osebe, ki zaradi osebnih interesov fingirajo prijateljstvo do šole in učiteljstva.*) Služi jim to le kot plašč, ki naj bi zavijal v tmino njihovo sovraštvo in mržnjo do ljudskega napredka. Živimo na takozvanem naprednem Krasu. Ne zakrivajmo pa si resniee; pomenjalo bi to voditi same sebe za noa. Na našem Krasu živi med napredno družbo mnogo parasitov. Ti pobeljeni grobovi pa so tako dobro našemljeni s bumanitarno masko, da mnogi kolega ne vidi skozi to dobro pogojeno kriuko demonske fiziognomijestrastnega reakciouarca, ki drži s previdno prakso napravljeue kremplje pod gladko kožico. To moramo poznati vsi! Jako važno vprašanje, ki ga bo moral odsek preštudirati, je ono o izobrazbi tiste mladine, ki je ravnokar zapustila šolske klopi. Mladina je v tem času jako sprejemljiva za razne nove vtiske. Vplivi, ki so v tem času odločilni, vladajo navadno celo poznejše življenje. Kateri vplivi pa so tu odločilni, vam je vsem še predobro znano. Šola je pustila mladeniča iz rok, doma se začenja v tem času emancipirati od roditeljskega vpliva — če ga je splob kaj bilo — ter začenja živeti na svojo roko, na svojo odgovornost. Imponirajo mn le žirokoustni siroveži, opotekajoči se pijanci, komponisti preklinjevalnih litanij in drugi taki človeški izvržki. Ni ga bitja, ki bi poseglo z rešilno roko v to podirajočo se zgradbo osmih šolskih let. Ti mladi možaki od 16, 17 let se sramujejo že zdaj, da so bili nekdaj pod učiteljevo nkomando", kar kažejo navadno z izzivalnim preziranjem. Rogajo se šolski mladini zaradi spoštovanja, ki ga goji ta do učitelja in marsikateri učiteljev račun prečrtajo ti mlečnozobi fantje od fare. Seveda je tudi res, da ae navadno poboljšajo, ko začuo nekoliko treznejše misliti, a pohujšanje, ki ga narede, je veliko in ostane. Tov. Pesek nasvetuje za tako mladino posebne odseke v pevskih, bralnih, tamburaških in sličnib društvih. Krvava potreba lista za šoli odraslo mladino je sedaj pokrita. Na nas je ležeče, da privežemo mladino nase, da jo navajamo k čitanju. Odsek za izyš. delovanje bo moral večkrat naprositi kolege in koleginje, da napišejo kak poučen ali zabaven sestavek za ta list **) *) Tako je, žal. tudi drugod ! Uredn. **) nNasa bodočnost." Tu se odpiratudi koleginjam široko polje požrtvovalnega delovanja. Mnogo je dela, ki ga bodo morali kolegi sami opravljati, zato z opravičenostjo apeliram na koleginje : P r e vzemiteto delo ve, da s e o b r nemo mi 8 toliko večjim uspehom k drugemu, vara nepristopn e m u d e 1 u ! Dotakniti se hočem sedaj nekega poglavja iz življenja kraškega ljudstva, in to je javna morala. Ne mislim pa pri tem na moralo v ožjem smislu, kot se navadno razumeva, ampak v širšem pomenu. Gotovo je, da niso v tem oziru vse vasi na Krasu enake, toda poznam neke vasi, kjer poznajo sicer ljudje jako dobro jarao nemoralo, o morali sami pa se jim menda začeuja sanjati šele tedaj, ko prekoračijo 70. leto svoje čestljive starosti. Potreboval bi Zolajevo realistično pero, dabi mogel vsaj površno kopirati razmere, ki vladajo po nekaterih vaseh. Seveda bi me raoiala sv. Inkvizicija postaviti Da indeks, ker se v tistih blaženih sferab katoliške resnicoljubnosti gospodje boje pogledati resnici v obraz. — Pustimo pa njihovo politiko in poglejmo rajši, kako bi bilo mogoče osušiti to domače močvirje! Učitelj sam je v takih slučajih siromak, nemogoče mu je s prepričevalno besedo ali kako drugače izboljšati takega žalostnega stauja, za katero je rabilo javno pohujšanje mogoče leta in leta, da more danes slaviti svoj triumpf. In notabene, da je rabilo pohujšanje leta in leta, ki gre navadno hitro izpod rok. Kaj šele sanaeija teh razmerl? Učiteljev zgled je osamljen, zaraditega ljudstvu smešea in njegov glas je glas vpijočega v puščavi. Tukaj se bo treba obrniti vsekakor na druge faktorje, ki imajo zaradi svoje funkcijske regije pravico segati globoko v skoro vse posameznosti familiarnega življenja. To so v prvi vrsti naši občinski zastopi, ki se ne morejo prisiliti potom kazeDskega kodeksa, da bi vršili točno svojo vzvišeno in hvaležno nalogo. Res je, da ima delaven ia spoštovaa učitelj mnogo vpliva na občinski zastop, toda meni se vkljub temu ne zdi močen dovolj, da bi mogel vedno izposlovati kake dobrodejne reforme v ob&inski upravi z ozirom na varstvo in negovanje javne morale. To bi se doseglo po mojib mislih najlažje potora županske organizacije našega okraja. Taka županska organizacija, kjer bi bili organizirani vsi kraški župani in podžupani, bi bila v prvi vrsti za župane same jako važna, ker potrebujejo tudi oni mnogokrat složnih nastopov in skupnega vodstva v mnogih, mnogih zadevab. Jako eminentne važnosti pa bi bila tudi za nas in za vse naše delovanje. Da se županska organizacija uresniči,*) bi se moral obrniti odsek za izvenš. delovanje do državnega in deželnih poslancer, ki imajo več vpliva na zupane in podžupane kot učiteljstvo. Splob. bi mogel odsek tudi pozneje vplivati na žup. organizacijo največ po državnih in deželnih poslancib. Razne podpore od občin v svrho občekoristnih naprav bi se lažje dosegle na ta način, kakor brez sistematičnega vplivanja na župane in podžupane celega okraja potom predavauj in pismenega agitiranja pri vodstvu županske organizacije. Ko bi še imeli ustanovljeno tako organizacijo, bi tudi blagopokojni sirotinski sveti, alarmirani s tako navdušenostjo, ne bili zapisani že ob svojem rojstvu v knjigah vaških mrtvooglednikov. Od sirotinskih svetov bi si lahko obetali lepih uspehov, ko bi ne bili mrtvorojeno dete. Danes po enoletnem obstanku spe meuda vsi spanje kakšaih ? — pravižnih že ne. Tako bi županska organizacija mnogostransko razvijala plodonosno svojo misijo. Naši kraški starešine bi se začeli po vplivu lastDe organizacije zanimati tudi za narodnostna in kulturna vprašanja; izginili bi slučaji, da ne bi vedel kak g. starešina niti, kako nalogo da vrši družba sv. Oirila in Metoda v Slovencih. Danes je menda 50% takih narodnostib analfabetov raed čestljivimi senatorji kraških -občin. Izprožiti pri poslancih idejo take županske organizacije, jo pojasniti, utemeljiti in ponuditi svojo pomoč v uresničenje, je sedaj v prvi vrsti naloga našega socialnega odseka. (Konec.) *) V tem žasu je ta misel že toliko dozorela, da ee bliža ureaničenju; pripravljalni odbor je že sestavljen od strani županov samih, pravila te organizacije 80 se že obravnavala. Op. pia.