List 43. Predpisi, *) kako naj ravnajo gosposke, zdravniki in pa župani o živinskih kugah. Zavoljo velikih zgub , ktere hude živinske kuge ne samo posamnim soseskam, temuč celim deželam na premoženju prizadevajo, je treba, da se koj izprva, ko se take bolezni prikažejo , politične in zdravniške gosposke zdatno podvizajo; tega je tem več treba, ker so take bolezni večidel nalezljive, in se toraj njih razširjenje večidel ustaviti in umejiti da, ako gosposke le dosti zgodaj store, česar je za to treba. Nektere teh gosposkinih naredb so splošne in delajo se ali pri živinskih kugah ali pri večini tajistih; druge se delajo ali le pri posamnih, zlasti pri zlo nalezljivih boleznih, ali se pa preminjajo, kakor bolezen sama nanese. Ravnanje pri spoznavanju in zdravljenju živinskih kug ostane, kar to reč zadeva, sploh enako; toraj so previdnosti in pravila zastran tega, kako se naznanila glede po-zvedovanja in raporti ter sklepne naznanila delajo, za vse živinske kuge v poglavitni reči enake. Kako obvarovati, da se živinske kuge ne izcimijo. Živina naj dobiva primeren živež. Da se živinske kuge ne izcimijo in dalje ne razširijo, se najbolj gotovo obvaruje s tem, da dobiva živina primeren živež, da se ne zanemarja nikakor, tudi ne po videsu majhno zbolenje živine, in da se skrbno varuje, da živina bolezni kje drugod ne naleze. To se bo dalo s tem najbržeje doseči, da zdravniki, živinozdravniki in župani, kadar je priložnost, kmetovavce podučujejo; posluževali se bodo izdanega poduka, kako z živino sploh ravnati, da zdrava ostane*'«5) itd., in skrbeli bodo po mogočosti, da se ta poduk med kmetovavci razširi. Čuvanje nad živinskimi sejmi. Obvarovati, da se kužna bolezen po posamnih za tako boleznijo fcolnih živinčetih v razne kraje ne zatrosi, in se iz tega prave kuge ne izcimijo, je treba na živinske sejme posebno pazljivost imeti, ker prihaja na-nje navadno živina iz vseh krajev in se odtod zopet na vse kraje odganja. Treba je tedaj, da , če je to mogoče, v tej reči podučen človek živino prav skrbno pregleda, ali je zdrava, preden se na sejm dopusti; pa tudi na sejmu je treba nanjo paziti. Ako je pa v tistem kraju kaka živinska kuga, se ne sme na sejm nobena živina pustiti, za ktero ni gosposka tistega kraja pisma dala, v kterem je zapisano, ka-košna je živina , ki se ima prodati, če bi se pa cela čeda prignala, pa koliko glav ima čeda; ob enem ima v tem pismu tudi povedano biti, da v krajih, iz kterih živina pride, med domačo živino nikakoršne kužne bolezni ni, in da je bila živina takrat zdrava, ko je od doma gnana bila. Ce bi se primerilo, da bi se na poti na sejm kako živinče *) Po c. k. ministerskem razglasa. **) Tudi v „Novicah" natisnjenega v listih 32 — 38. Vred. že prodalo, mora to dotična kantonska gosposka na imenovanem pismu zapisati. Živina, ktera nima tacega pisma, kakor tudi cede, kterih število se ne ujema s številom v pismu postavljenim , velja za sumljivo in ne sme se na sejm pustiti, preden je živinozdravnik ne pregleda in ne reče, da je zdrava. Tudi je poskrbeti, da je kak v tej reči učen človek celi čas na sejmu. Gledati je na ogledovanje živine in mesa. Ker mesarji svojo klavno živino večidel iz vsakterih krajev skupujejo, mora gosposka vedno ojstro na-nje paziti. Nikakor se ne sme pripustiti, da bi klavno živino v tisti hlev postavljali, v kterem imajo svojo domačo živino, se manj pa, da bi jo z živino svojega kraja vred na pašo gonili, ker bi se tako kužna bolezen, ktero ima eno ali drugo živinče, lahko dalječ razširiti utegnila. Ravno zavoljo tega je tudi povsod treba, na ogledovanje živine in mesa, kar je moč, skrbno paziti. Tu se da dostikrat najbržeje kaka sumljiva bolezen spoznati, ker gospodarji navadno svojo bolj bolno živino mesarju dajajo, da jo zakolje. Večkrat se je že primerilo, da so spoznali govejo kugo v kakem kraju potem , ko so iz sile pobito živinče natanko pregledali in tako obvarovali, da ni več živine poginilo , ker so urno storili, kar za to dane postave velevajo. Kantonske gosposke naj tedaj ostro na to pazijo, da se živina in meso dostojno ogleda, ravno tako naj se tudi politične gosposke od časa do časa prepričajo , ali se ogledni zapisniki po postavi pišejo, in po postavi naj delajo, kadar v tej reči kako napčnost najdejo. Ako bi se prigodilo, da bi mesarji sirovo ali kakorkoli napravljeno meso živine, ktera ni bila po postavi ogle-dana, prodajali, je z njimi po §. 399 kazenske postave za hudodelstva, pregreške in prestope ravnati. Gledati je na pastirje, konjače in krčmarje. Pastirju ali čedniku kakega kraja je prepovedano, bolno živino sploh, zlasti pa živino tujih krajev zdraviti, ker tako lahko zatrosi kal kužne bolezni v njemu izročeno čedo. Novo dokupljeno živino sme samo tedaj med čedo vzeti, če mu župan to privoli , in brž ko mu kako živinče zboli, mora to gospodarju in pa županu naznaniti. Pastirja, kteri kako bolno živinče prikriva, je iz službe spustiti in po okoliščinah tudi zapreti. Ravno zavoljo tega je tudi konjaču zdravljenje ostro prepovedati, in, kolikor je moč, mu morajo živinski hlevi zaklenjeni biti. Tuji voli, kteri se v gostivnicah v hleve devljejo, morajo biti od krčmarjeve živine odločeni in skrbno je na to paziti, da tuja in krčmarjeva živina ne pije in ne zoblje iz ene posode in je tudi eni hlapci ne opravljajo. Gledati je na gonjo živine. Kraji, skozi ktere se živina večkrat goni, obvarjejo svojo živino najbolj kužne bolezni, če gonjačem ne puste, živino skozi kraj goniti, temuč jim pot za krajem, najbolj nekoliko bolj dalječ od kraja in od pašnika nakažejo. Kjer to oi mogoče, morajo tisti čas, ko se tuja živina skozi žene; pte&vavci svojo živino v hlevih zaperto imeti, dokler tuja živina ne odide in se nesnaga s cest skrbno ne spravi. Sesnaga ali gnoj se mora na vozu s konji preč peljati, na kakem kraju, kamor živina ne more, raztrositi ali pa zakopati; hlapec ali dekla, ki ima to delo, sme samo potem se le domačo živino opravljati, ko se skrbno osnaži. Ako se primeri, da morajo take cede blizo taccga kraja prenočiti, se morajo za to take mesta izbrati, na ktere pozneje domača živina ne zahaja. Treba je skrbeti, da tuja živina ne pride do domače, kakor tudi da se gonjači in mesetarji s prebivavci tistega kraja nikakor ne pečajo. Posebno je na to paziti, da se nobeno živinče skrivaj od cede ne odpravi ali zavoljo bolehnosti skrivaj ne proda. Zavoljo tega se morajo živinčeta, ktere zavoljo bolehnosti ali pa utrudenja zadej ostanejo , najmanj skozi 10 dni odločene od vsake druge živine v skrbi imeti in rediti; če bi se ta čas znamenja kake kužne bolezni raz-odeti utegnile, se morajo take živinčeta koj pobiti, raztelesiti iu po postavi zakopati. Ostanki klaje, kteri kaki tuji cedi ostanejo, se ne smejo nikakor domači živini pokladati. Paziti je treba na novo kupljeno živino in previdnost pri preseljevanju. Noben gospodar ne sme živine, ktero je v kakem tujem kraju kupil, koj v tisti hlev postaviti, v kterem ima svojo drugo živino, še manj jo sme na pašnik (gmajno) spustiti; v kako posebno supo ali hlev jo mora postaviti in 10 dni na-njo paziti, da se prepriča, da je stanovitno zdrava. Še le potem iu ko je prepričan, da je res zdrava, jo sme k svoji drugi živini djati. Preseljevanje najemnikov (stantmanov) z njih živino iz enega kraja v drug kraj se sme samo proti temu dopustiti, da dajo dvema županoma bližnjih sosesk svojo živino natanko pregledati in obeh spričevalo (cajgnis) dobe, da je živina popolnoma zdrava; to spričevalo morajo potem kantonski gosposki pokazati, v ktere kantonu najeto posestvo leži. Najemnik, kteri tega ne stori, naj ne plača samo 60 goldinarjev kazni ali štrafenge , ampak tudi prisiliti se mora, škodo povrniti, ktera se je po kugi zgodila, ktero je s preseljevanjem svoje živine zanesel. (Dalje prihodnjič.) 358 List 44. Predpisi , kako naj ravnajo gosposke, zdravniki in pa župani o živinskih kugah. (Dalje.) Naznanovanje, da je živina zbolela. Da se morejo živinske kuge koj v začetka, posebno pa take, ktere s časom nalezljive postanejo, prav spoznati, in da dalje ne sežejo , je vsak lastnik živine dolžan, tudi potem , če v tistem kraju ali v soseski ni živinske kuge, vselej koj županu naznaniti, kadar kaka živina za kako notranjo boleznijo zboli. Ravno to dolžnost ima tudi čednik, če kako zboljenje živine na paši zapazi, pa tudi živinozdravniki, ako se jim dozdeva, da bi bolezen kužna ali pa nalezljiva utegnila biti. Koj ko v kakem hlevu ali v kakem kraju sploh dvoje ali troje živinčet v tednu zboli, ima župan to politični gosposki brez odloga vediti dati , ta čas pa , če več živinčet zboli, za to skrbeti, da se vsa živina enega gospodarja v poseben hlev spravi iu posebej krmi. Vsak, kdor zoper te predpise dela, bo po §§. 401 in 402 kazenske postave kaznovan. Dokler komisija ne pride, ima župan vse zdravnike, ki so v njegovem okraju, poklicati, da razsodijo, za ktero boleznijo je živina bolna, in storiti ima vse, kar je za zdravljenje in za obvarovanje zdravja ljudi in druge živine treba. Ako bi župan ne mogel pripravnih zdravnikov najti, naj ukaže do tistega časa. da komisija pride, samo hleve zapreti, v kterih je bolna živina. Kaj ima gosposka o živinskih boleznih storiti. Ko je kantonska gosposka naznanjenje prejela, da je tu ali tam živinska kuga, ima dotičnega kantonskega zdravnika, ali kjer je živinozdravnik, tega, — če pa živi-nozdravnika ni, pa druzega pripravnega zdravnika ali živi-nozdravnika s političnim uradnikom v tisti kraj poslati, kjer je živinska kuga; ti se imajo nemudoma tje napotiti, kugo pozvediti in storiti, česar je treba za zdravljenje živine in za varnost zdravja ljudi in druge živine, in c. k. kantonski gosposki vse naznaniti, kar bo zvedili in storili. Kadar je sila, morajo kar soseske ali pa kantonske gosposke c. kr. deželnega živinozdravnika poklicati, kteri se ima potem glede časa, kako dolgo ima v kraju kužne bolezni ostati, in zastran njegove razmere do zdravnikov po odločbah svoje inštrukcije ravnati. Od časa do časa je treba gledat priti. Ako od kraja živinske kuge zdravnik ali živinozdravnik, kteri je bil za pozvedenje živinske kuge poslan, predelječ stanuje in zavoljo tega ali pa zavoljo manjše nevarnosti živinske bolezni treba ni, da bi zdravniki sami živino zdravili, naj zdravnika ali živinozdravnika na mestu bolezni ali pa v sosesko postavijo , da živino zdravi, in ga z besedo ali pa, če je treba tudi pismeno prav natanko poduče, kako naj živino zdravi in za varnost zdravja ljudi in živine skrbi, oni sami pa naj vsacih osem dni, če je pa manj sila, pa vsacih 14 dni toliko časa pogledovat hodijo, dokler kuga ne mine, in po postavi naj vselej spišejo, kaj so najdli. Razdeljenje kužnega kraja v okraje. Ako je živinska kuga kje bolj dalječ razširjena (kar se pri goveji kugi dostikrat zgodi), naj se vsak okužen kraj v manjše okraje razdeli, ktere je lahko mogoče pregledati; v vsakem okraju naj se postavi kantonsk komisar, zdravnik ali živinozdravnik in žandarmerijsk podoficir ali kak vojak kot komisija za okuženi kraj, kteri čujejo, da se vse natanko spolnuje, kar je za zatrenje živinske kuge in za varnost zdravja ljudi in živine treba. Ta komisija naj ima, če je mogoče, v sredi svojega okraja svoj sedež in odtod naj hodi v posamne okužene kraje pogledovat. Da se bodo njene za zatrenje kuge potrebne naredbe natanko spolnovale, nima samo oblasti, kolikorkrat za potrebno spozna , vojakov za pomoč tirjati, ampak tudi proti temu, *^ zastran tega pozneje zapisnik ali protokol svoji predpostavljeni politični gosposki predlože, tiste, kteri so ali začetek kužne bolezni v svoji hiši zamolčali ali pa danih ukazov niso natanko spolnovali, z zaporom ali pa z globami (ali kaznimi v dnarjih) pokoriti, in sicer z zaporom na tri dni, z globami pa do petdesetih goldinarjev. Odgovornost za storjene naprave. Zdravniki in živinozdravniki za zdravljenje živinske kuge odbrani so za primernost svojih naredb, pridani politični komisar in župani pa za to odgovorni, da se naredbe natanko spolnujejo. Zdravniki , kteri so za zlo razširjeno živinsko kugo postavljeni , se imajo, kadar so na obhodu, prepričati, ali so naprave okrajnih komisij primerne ali ne, in vse koj odpraviti, kar napčnega najdejo. (Dalje prihodnjič.) List 45. Predpisi, kako naj ravnajo gosposke, zdravniki in pa župani o živinskih kugah. (Dalje.) Naznanila zastran kuge. Ko se je natanko spoznalo, da je kaka naznanjena bolezen med živino kakega kraja res živinska kuga, morajo zdravniki, dokler kuga ne ug-asne, natanjčne naznanila kantonski gosposki pošiljati, kantonska gosposka jih ima potem z lastnimi opombami brez odloga c. kr. deželnemu poglavarstvu predložiti. K tem naznanilim se štejejo: pozvedbeni zapisnik, občasni raporti in sklepno naznanilo. Da se gosposka iz teh naznanil dosti podučiti more, kako se je bolezen začela . razširila in kakošna je bila, in da more potem o pravem času potrebne naprave narediti, in če je treba v dvomljivih in nevarnih primerljejih se z drugimi v tej reči učenimi možmi posvetovati, morajo naznanila, ki se imajo zastran kuge delati, v vseh rečeh prav narejene biti. Pri spisovanju posamnih naznanil se je po teh-le pravilih ravnati. Pozvedbeni zapisnik. Pozvedbeni zapisnik je pervo pisano naznanilo, ki se ima zastran živinske kuga narediti, in v kterem mora vse biti, iz česar se more glede na znamenja bolezni, na to, kar se je pri raztelesovanju živine zvedlo, na to, kako je bolezen pretekla, kako se je začela in razširila, za gotovo spoznati, kakošna je kuga. Veliko je na tem ležeče, da se skrbno spiše, ker se po pravem spoznanju bolezni, in potem, da se vzroki zvejo, iz kterih izvira, tudi to ravna, ktere naprave naj se zoper njo narede in kterih zdravil je treba, da se zatre. Deli pozvedbenega zapisnika. Pozvedbini zapisnik, kteri se ima koj po storjeni pozvedbi narediti in politični gosposki predložiti, ima zapopasti: 1. Nadpis in pa izkaz v tabeli, koliko je živine bolne; 2. povedbo, kako je kuga ustala in kako seje razširila; 3. popis znamenj in preteka bolezni; 4. kaj se je pri raz teles bi najdlo; 5. razaojevanje in določba bolezni; 6. kaj se-le storilo, da bi se kuga ne širila, in kaj, da/bi se zatf fia; zadnjič 7. kaj- $e/je storilo za varnost zdravja ljudi in druge živjjEraV* 1, Nadpis. V nadpisu se zapiše politični okraj (kanton), soseska in kraj, v kterem je kuga, dan, kterega se je kuga gosposki naznanila , in je bila gosposkina pozvedba , zadnjič ime kuge. Koj potem se ima v tabeli po izgledu I. izkazati, koliko živine je bilo, preden se je kuga začela, potem, koliko živinčet je od tistega dne, ko se je bolezeu prikazala, pa do dne pozvedbe zbolelo, ozdravelo, poginilo in pobitih bilo, po spolu in starosti posebej v dotičnih predelkih. Ako se je pa bolezen v več krajih prikazala, se ima tudi takrat, kadar bi bila pozvedba tajiste enemu samemu zdravniku naročena, za vsaki kraj poseben pozvedbini zapisnik narediti in predložiti. 2. Vzroki bolezni in kako se je razširila. Ko je bila tabela tako spisana, kakor je prav, se ima uvod začeti; v njem se popiše vse, kar je bilo takrat ali pa kmali potem pričajoče, ko se je bolezen začela, ako je to bistveno k temu pripomoglo, da se je kuga začela, širila in spoznati dala. To vse zve zdravnik nekaj iz lastnega presojevanja razmer, kakor iz lege okuženega kraja, iz kakosti hlevov, klaje in vode za pijačo, iz tega kako se živina glešta itd., nekaj pa iz tega, kar mu na njegove vprašanja župan, lastniki in njih posli, čedniki ali pastirji itd. povejo. Tu sem se štejejo odgovori na sledeče vprašanja: Kadaj se je pokazala prvič živinska kuga v tem kraju? Ali je na enkrat več živinčet ali le eno zbolelo? Koliko časa po prvem je zbolelo drugo živinče in druge živinčeta? ali so zbolele živinčeta, ki so eno zraven drugega stale, zaporedoma, ali se je pa bolezen na raznih krajih v hlevu pokazala? Ali se je kuga v več hlevih, ki so dalječ vsaksebi, ob enem času začela? Kakošno je bilo zdravje do-tične živine pred kugo? Ali se more po pravici misliti, da je podnebje, letni čas, vreme, lega kraja in njegova okolica, klaja, voda za pijačo, hlev, stelja, paša, živež in postrežba, rabljenje živine tukaj bolezni krivo? Ali je bila taka ali nji podobna kuga že pred kadaj v tem kraju , ali je morda v tem kraju doma? Kakošno je zdravje živine v soseski? Ali je ondi kaj bolne živine in kakošnega plemena? Ali je bolezen, ktero imajo v tem kraju, podobna tej, ktera se ima pozvediti? Ali se je pred ali pozneje začela, kakor tu? Ali je posebna zveza ali kupčija s temi kraji? Ali se pase živina tega kraja in una iz soseske skupaj? Ali gonijo skozi ta kraj ali skozi njegovo okolico tuje cede, in ali se je kdaj prigodilo, da je tuja živina zbolela? Ali je bil kratko , preden se je kuga začela , blizo tu kak ži-žinsk sejrn in ali so od ondi domu prignane živinčeta naj-prve zbolele? Ali je kdo nove živine dokupil in ali je ktero živinče te in une najprvo zbolelo , ki je v tajistem hlevu? Ali je samo eno pleme bolno ali pa tudi druge, in ali so bolezni si podobne ali enake? Kakošne znamenja bolezni so bile viditi pri onih, ki so najprve zbolele? Kako je pretekla njih bolezen in kako se je končala? Ali je bilo ktero za kugo poginjenih ali pobitih živinčet ali več njih raztelešenih in kaj se je takrat zvedilo? Ali so se zoper sedanjo kugo že kake zdravila rabile in kakošne, ali je mar že gosposka kaj zoper njo storila in kaj? Kdo je to storil in s kakošnim uspehom? itd. Ce bi se pri teh pozvedbah pokazalo, da je kak lastnik živino, ktera mu je prva zbolela, zatajil, da je župan prepozno vediti dal, da je živinska kuga ustala, da se je bolna živina, njeno meso itd. prodajalo, ali da se je kteri v §§. 400 do 402 kazenske postave imenovanih splošnih predpisov zastran kužnih bolezen prestopil , naj vzame komisija tistega, kteri je kriv, k posebnemu protokolu, kte-rega naj z pozvedbenim zapisnikom vred kantonski gosposki predloži. (Dal. prih.) 374 List 46. Predpisi, kako naj ravnajo gosposke, zdravniki in pa župani o živinskih kugah. (Dalje.) 3. Popis bolezni žive živine. Zapis števila zivinčet Kadar ee znamenja bolezni popisujejo, je treba prevdariti: Koliko zivinčet, kterega plemena, ktere starosti, kterega spola je tačas bolnih, pri kolikih gospodarjih so? Ktere znamenja se razodevajo pri natančnem preiskovanja zbolelih zivinčet, tako pri tistih, ki so še le na prvi stopnji bolezni, kakor tudi pri tacih , pri kterih je bolezen že popolnoma izcimljena ali se njeni konec tako napoveduje? Ako je število bolnih zivinčet veliko in bolezen nima ena-ceg;a preteka, se imajo živinčeta, ktere imajo eno bolezen, Hup ozdravljevati, in bistveni prigodki raznokterih oblik posebej zapisovati. Da zdravnik zve, kako je živina zbolela, mora hleve obiskovati, ktere mu župan kot okužene skaže. Ker je pa mogoče, da še posamne bolne živinčeta zataje, in bi zavoljo tega nalezljive bolezni se zatrositi utegnile, se mora tudi živina tistega kraja preiskati, od ktere pravijo, da je zdrava, in to se prav lahko takrat stori, kadar se število zivinčet pozveduje. Število zivinčet se mora vselej z vso ojstrostjo pozve-dovati, zavoljo tega, da se natanko zve, kako dalječ je kuga razširjena, kakor tudi, kako je bolezen nastala, nekaj pa, da se zve, kako se spolnuje to, kar se je zoper kugo naredilo, in da se, dokler kuga trpi, nič živine ne dokupuje in nič ne odprodaja , ker se bo , preden se okliče , da je kuga minila, večkrat živina preštevala in zvedilo , da kakega živinčeta manjka. Pri nalezljivih boleznih je pa pri preštevanju živine previdnosti treba, da se po preiskovanju živine kuga sama dalje ne zatrosi. Ako se tedaj že pri pozvedovanju vzrokov bolezni pokaže, da je tu ali tam nalezljiva kuga, bo najbolje, da se, preden se začnejo živinčeta preiskovati, od kterih pravijo, da so bolne, in preden se gre v okužene hleve, živinčeta v tistih hlevih začnejo preštevati, kteri še, kolikor se da dozdevati, niso okuženi. Tudi takrat naj se ne hodi, kolikor je to mogoče, v hleve, in živino naj raji na dvorišče izženejo in oudi nekoliko od dalječ preiskujejo ali ogledujejo. Če bi med njo kako za nalezljivo kugo bolno ži-vinče biti utegnilo , se sme živina še le potem dalje preiskovati , ko so se preiskovavci skrbno osnažili, in , če je treba, tudi preoblekli. Najprvo naj se preiskujejo živinčeta, od kterih se zdi, da so zdrave, potem tiste, od kterih se misli, da so okužene, in še le nazadnje une, ktere so kot res bolne razglašene bile. A"ko bi pa treba bilo, za to, da se natanko zve, ka-košna je bolezen , bolne živinčeta preiskovati in truplo razparati, in* se je pri tem zvedilo, da je bolezen kužna, ne smejo tinti;, kteri so pri tem opraviti imeli, tisti dan več ne s preštevanjem živine pečati, in odlože naj to ali za prihodnji dan, naj se ta čas osnažijo , naj obleko preve-trajo, in če je treba, se preoblečejo, ali pa naj se to opravilo kakemu drugemu zdravniku ali živinozdravniku izroči, ki morda v tistem kraju stanuje, pa pridati se mu mora kak zaupni mož soseske, toda trdno mora skazano biti, da je njegova živina zdrava. Pri tem se morajo živinčeta tistega plemena, ktere so v vsakem hlevu, in med kterimi je ravno kuga , po spolu, starosti, rodu, barvi in številu popisati in zapisati. 4. Popis razparanega trupla. Da se natanko zve, kakošno bolezen je imelo živinče, je po postavi treba , njegovo truplo razparati in ogledati; dostikrat pa se tudi to ne sme opustiti, kadar se že iz samega opazovanja znamenj bolezni na živem živinčetu njegova bolezen ne da natanko določiti. Ako o času pozvedovanja bolezni ni nobenega živinskega trupla, naj se ktero živinče, pri kterem je bolezen že bolj izcirnljena, in je za njegovo ozdravljenje malo upanja, pobije in razpara. Kdaj se povrne za govedo, ktero je bilo zavoljo ustanovljenja kuge pobito, plačilo iz državne (cesarske) kaše, pove §. 51. O nalezljivih boleznih se truplo ne sme v okuženem hlevu ali dvorišču razparati; to se mora pri konjaču , če je blizo okuženega kraja, sicer pa na kakem blizo tistega kraja ležečem, za to odločenem mestu zgoditi, kamor se imajo tudi trupla cerk njenih živinčet zakopavati. Na to mesto se imajo trupla , in sicer , če je kuga med govejo živino , samo s konji prevaževati; bolne živinčeta, ktere se imajo še le pobiti, če morejo še hoditi, pa tje gnati in pobiti, toda tu je vselej previdnosti treba , da se po stranskih potih , na ktere živina sicer ne zahaja, gonijo, in da se te poti, če je kaj blata , krvi itd. od trupel ali bolnih živinčet ua-nje prišlo, skrbno osnažijo. Razpara nje trupel naj se z vso previdnostjo in natančnostjo opravlja, ker skrbno pretresovanje vseh znamenj, ktere se najdejo, največ pripomore, da se spozna, kakošna je bolezen, ktero živina ravno ima. Da se pa vsak zvedeni mož pri gledovanju tega, kar se je po razparanju trupla zapisalo, prepričati more, ali se more iz tega, kar je zapisano, reči, da je bila bolezen res taka, kakor je zapisauo, se imajo zdravniki pri popisovanju trupla ne samo splošnih imen, ktere bolezen in njeni pretek nanese, na pr. pljuča so prisajene, nagnjite, čeva so odznotraj nahodne, ali nahod se je preselil itd. posluževati, temuč oni imajo natanko popisati znamenja, po kterih se more reči, da je bolezen tako pretekla. Ako se več trupel razpara, naj se, ako se pri nekterih ne najde kaj drugače, za vse skup en pozvedben zapisnik naredi, in postavi naj se va-nj samo to posebej, kar se pri posamnih živinčelih najde. (Dal. prih.) 382 List 48. Predpisi, kako naj ravnajo gosposke, zdravniki in pa župani o živinskih kugah. (Dalje.) 5. Presojevanje in določevanje kuge. Ko 8e je vse to zbralo in naštelo , se začne v po-zvedbenem zapisniku kuga in bolezen določevati. Iz pravega spoznanja vsega, kar pripomore k spoznanju vzrokov bolezni in bolezni same, se bo namreč posnelo, ali je bila bolezen v več krajih ob enem nalezljiva kuga, ali kužna v posamuih krajih navadna bolezen ali pa prava kuga, to je, taka kuga, ktera se pri nas ne izcimi sama po sebi , ampak se iz unanjih krajev zatrosi, pa se potem pri domači živini po kužnosti, ktera od bolnih živinčet izhaja, dalje razširja. Po znamenjih bolezni, ktere so se na živi živini spoznale, iz tega, kar se pri razparanih truplih najde, se da bolezni ime, ktero se ji dati more. Ob enem se zapiše tudi, kako je bolezen huda, ali je bila manj ali bolj hudobna, potem ali počasi ali hitro pretekla. 6. Kaj je za obvarovanje in zdravljenje bolezni treba. Potem se zapiše v pozvedbeni zapisnik to, kar so zdravniki storili, da se bolezen obvarje in zdravi. Sku-šeni zdravnik se bo ravnal po spoznanju bolezni, po okoli-šinah, po lastni skušnji in razumnosti. Kar se tiče obva-rovavnega ravnanja, je treba povedati, kaj je bilo zlasti storjeno , da bi se vzroki, iz kterih bolezen izvira, odpravili, ali je bilo mogoče skrbeti za zdravo klajo in pijačo, za' popravljanje hlevov, ki so zdravju škodljivi, morda z živino preveč natlačeni itd. Ljudski poduk zastran umnega ravnanja z živino v okuženem kraju večkrat oklicati, se ne sme nikoli opu-sati, in v naznanilu se mora očitno povedati, ali se je to zgodilo ali ne. Kar se tiče zdravljenja, se morajo ne samo po-samne, za bolno živino res zapisane zdravila, iz česa so zdravila in kako jih dajati, ampak tudi, za ktere bolezni so se zapisale, kratko, pa vendar natanko zapisati. Ako bi se pokazalo , da je treba več bolnih živinčet drugač zdraviti, se mora to ravno tako v naznanilu povedati, kakor se ima to pri znamenjih bolezni in pri pozvedbi po razpa-ranju zgoditi. ^jy^ začetku nalezljivih ku