Leto XVH.
7 Celja, dae 18. septembra
Štet. 100.
DOMOVINA
llM gcilladevl sesti K.«.—Dnplsshlsgu Mills lin-jestt, likalId ss aa vratno
Uak trikrat na loko. nak ATatrlto la NeaiiUo 13 kroo, ■ " toSaktoliko i " ■
In metek ter vstia xa
_____________________ {leta 6 lčron.'8 mesece S aroue. Za Ameriko
tn drage detele toliko več, koflkor mala podtalna, namreč: Na leto 17 kron. pol lata 8 kron SO Tta. Naarfntna ae pottlja apravnlstva, ptatajs aa ni|Hj.
spominjajo ok tej s; liki n
likih taalag aaštga prelsadalks iNtpts alor enakega rad rs tn Utra in ao odse- -njo toanderai okrotsid, ki sao jo na israeno ieljo jabilarjere rnzposlnli a tem, dn dnrnjojo nnaaato čustitlt kak »nek ta dijaški podporni fond it sa-katejo istega nna.
Zadraiaa Zvssa s Celja.
—	Ia Calja Ksaestaija je sgo-dila reksrss g. Bok. Diakla kateri se je pritoiU proti odločitvi mestne občine celjske, šeš da ae sao dati go-atilae g. Steleerja T aajea. Namestnija je sedaj odločila, da g. Diekl to lahko stori Soroda je ta odločitev tako ras-barila aate mettae očete, da so skle-aiii pHtotiti ae prod odločitvi pri miajsteratrs notranjih ssder.
—	In Calja Nekatere praaoš-aejše tlorenske aeščsaske rodbiae pošiljajo sroja Metke rkljab tema da jih ondi aa marajo, r neaške mestna šole. Vočigled nhleau dolgoletnemn boja sa sloreatke šola r Celja ja neobhodno potrebno, da se drtimo rsi, kar ae nas prisaara.k sloreaski narodnosti narod ae disdpliae. Mi ae potrebujemo slovenskih tol ssmo ss pri-prosto ljsdstro, sapsk ss ns sloje slor. prebirslstra Zsto so pa tadi rsi Sloreaci obressai bojersti se ramo ob rsau sa dosego sloreaskik šoL
—	Ia Calja Predsednikom četrtega zasedanja porataega aodišča celjskega je imeaoraa g. pL Wsrmaer, predsednik okrodaega sodišča aamest-nikom pa Tišji deielni sodni svetnik g. Alojs Gregorin ia del. sodna svetnika gg. dr. Schšttleiu in dr. Smolej.
—	Bazplssaa sdteljiks atesta T celjskem političaem okrajn: T St J arija ob Tabora 3. krajevni rasr. eno mesto učitelje nt itirirairedoici, na itirirasredniei t Oornjeagradn (g kraj. razred) 1 mesto učitelja event učiteljice; na trirusredaiei pri Sv. Martiaa pri Gornjeagrada (>. kr. rasr.) mesto s&tetjice; aa ttiriraaredaici r Hrastniku (1 kr. rasr.) 1 mesto učitelju; prošnje do 10 oktobra aa dotičue krajne iolske sveta
—	Celjsks ped rut al ca .Pnareto* je otrorils T nedeljo, dne li. septembra r Nori cerkvi pri Vojuiku svojo ljudsko knjiiuica Član .Prouvete" Iran Pre-koriek jn govoril ob tej priliki o pomenu in nalogah Ijsdskih kajiiaic ia o potrebi izobrazbe. Domača veselica ki sao jo priredili je aapela vkljab slshi sdeletbi domačinov prav zadovoljivo, kar so ss jo t tako obilasa tterila sdeleiUl naii aosedja Vojuičaai sa kar ajia, kakor tadi mladini aovo-cerkoviki ki aaa je omogočila to prireditev, izreka odbor , srčao zahvalo
—	.Prostata" jo Mati javno Ijadtka kajiiakf.
(IdaUjaaikl
misliti!
.Draeviae".)
ni.
■tare šala itajenki Slareael neobhodno potrebe jejo I
V prejinjem članku sea povdarjal, kakega pomeša je iolstva Obiirneje takaj rarnravljsti o vsšnosti ia potrebi iolstva sploh ia aarodaega iol-stvs posebej, sdi se ai odveč. Pokazati pa kočem dvojno mero, ki vel j s sa Sloreaco ia dnge sorodnosti v Avstriji tar aa Štajerskem posebej. Ce se koša poučiti kdo o statistiki iol-stva t podrobnem, naj vzusm v nke: pred vsem: .Statistik des Osterr. On-terrichtsiresens" izdaja centralna sta-tističas komisija aa Daaaja ia pa vsakoletne deielne račune in proračuna Is ajik bo avidel, kako smo sa-ostali za aeaikim delom aaie itajerske delala ia za nemi aarodi aa Avatrij-tkea v obče.
Pnteiaa večina spodnjeitsjerskegs slovenskegs pnbivalstvs je in v do-glednem časa tsdi ostane kmetakega stana Ia sicer to to po ogromni večini takozvani srednji in aaii kasti tar ielsrji Toliki direktni in indirektni duvki močna oUjndeaost ia viije iiv-ljeoske potrebe sshtevajo vedno viije izdstka a neti jik ti ljndje ne zanjo aikjer, ker vzled pomaajksnja strokovne aaobrasbe ae znajo sajprimer-nejie in nnjintaazivn. 'ia izknriičati svoje zemlja ae znajo ni z umnim go-spodsrstrom podvojiti ali vsaj sviisti dohodkov, akoravno je v tem in ne toliko t trgovinskik pogodbah s zunanjimi drlarsmi ter t politiki sploh glsrni pogoj reiitve is ssdajne gospo-dsrske krize ia beda Da se drli asi kmet tsksnkoi aekaj časa aad roda sete po edinem, do tedaj aa ia tadi pristopnem sredstva: s kreditom sadoUl posestvo ia M zarine to bolj globoko v beda S jim starinskim, konvencijoseluim gospodarstvom, U je bilo mogoče dobro pnjiaja stoletja se izriail ia ti pomagal ae ho, a aaie itejerske javne kotporudja do aedaj pod merodajaia vplivom umikih, takozruaih .naprednih" meščunakih strank po svojem bi-rokratičnea duhu niso imele niti volje aiti zmotnosti storiti ksj izdatnega u povtdigo natega malega kmeta Enako jo bilo tadi na Daaaja v parlamenta iu pri mlnUteratvih, sej je bU celo poljedelski portfelj kvečjemu v rokah aristohratahih veleposestnikov, a pota, toiaje ia cilji teh ae bistveno razločujejo od psastaega programa malih
ia deteta ter okrajni za-pojaili ali naj spolnjevali sodjnlne sadače nupram aarada ampak aaao iz-
Dršsvs stopi aiso niso svoje
ieaali so fi in jih to. ne da bi jia I odpirali vire do novih dohodkov, kar bi se zgodilo pred nea s primernim kmetijskim tolstvom, z zboljiaao stro-korno naobrazbo. Ako hotoao t kmetijstvu napredorati, mora aaa veljati izrek: Katatafca atlaJlaa meara * katalHalta atrskssaa k al a I Najidealnejia Ijndsks iols v tem osira več ae zadostuje. T Ameriki je zemlju veliko bolj rodovitne in nnder je to pred leti rekel znamenit strokomjuk in kaetorg^e Carej: .Eaetijstvo je aed rseai okrti oao, ki zaktova aajviijo atopaja aaaaja*.
Potrebno je torej, dn z vseai silami delujemo ua viijo strokovno naobrazbo kmeta potom priaeraik tol. tečajev in poečsih predavanj. Začetek je t kmetijsko Mo pri Sv. Jurju ob Jniai ieieznici to storjen; toda to to dolgo ni ta nato tpodnjeitgjtrske rut; mere dovolj. Gospodarski odnotaji, fizl-jognomiia zemlje ia druge okolnoeti naravnost silijo, ds imsmo poleg te tole to nekuke rimske kmetijske tole uli ttrokorne tečaje nuj to v Ptuju ali okolici sa ptajski in oraoiki ter gornjeredgonski okraj, esako tadi zs braiiiki okraj iu okolica Pri St Jnrja bi se poleg eao ali dvoietaega pouka moral aresti eaak rimski tečsj zn celjski okraj, a mariborska via o- ia sadjerajska tola bi se morala aajaaaj utrakvizirati ia nekoliko spopoiniti ter bi tako spolnjevala to nalogo za mariborski okoliš To U bilo za kaetake sinova Izobrazbe ps so potrebne tndi kmetske hčere. Tea bi sluiili gospodinjski tečsji ia goapodlajtke tok. Ureditev vseh teh tečajev in zavodov ti mislim nekako po vzorca zimske kmetijske Ma v Andritzu pri Gradca
Kdor n zaa ima za to tola aaj si naroči letno poročilo iz leta 1904. in M jo ogleda aam!
Poreče ai kdo: j« to ne lepa a sredstev ai toda to je rsvso ona kri-vičaa metoda, da ss ljsdstvo psi izsesava a ae da M aa aičeear izdatnega ampak la aekake drobtine. Treba ja le pogledati knko ue rzdrtujejo ti in eunki zs.odi drugod. Prvo usvodilo nna pn dnje itnjeraki deielni proračun tnal Ako Imajo gg. ta Gornje- in Srednjeitajertko sredstva zn meičanako iolatva nn trgovatvo, obrtno ia drugo strokovno iolstva nko imujo celo sredam sa neprimerno urejeno kmetijako , iolstro sa NesKa prisiliti se jik mon s vsemi sredstvi ds iasjo nekuj tndi
zs nna na saao--plačilne naloge.
Opozarjam nskogsr, ki delsje t jsv-nosti nn detelui proračun iz leta 1907 straši M —110. ki iskssajejo izdatke za kmetijstvo ia ttrokorao tolstvo. Da se sboljia strokovna naobrasbs naiegs kmetakega ttaaa T to to poklicani
sodelovati vsi naii denarni zavodi od najaiijega do najviijfga vri okrajni zaatopi a pred naa delala ia drisva Imeti ia utvuriti si aornao z lastnimi sredstvi ssčetak, aa podlagi tega zahtevati delelno in driavuo pomoč, in doneči bo laije rasne uspehe kskor pa sedsj, ko ssktevsmo ia ae opiraao le aa vlndino inicijstiTO.
Ce bomo imeli tako več kmetijskih ioi odnosno simskik tečajev ia pa go-spodiajske tole, urediti ia spopoiniti bo prav lakko tadi iastitadjo potovalnega učiteijstva, ki saj ima v prvi rta aaaen bodriti ia z aaavetom soliti onim, ki so obiakovali kmetijake Me ter posčiti naj deloma tiste, ki aiso ss noben aa£a mogli t kaetijske
Glede obiska kmetijskih tol sea anenja da bi bilo priaarao, ako bi te kaatakia sinovom postavno dovolil obisk kmetijske tole, aaaesto osaegs leta v ljudski toH. Odgovsrjslo ki to popolnoma zahtevam ia odnošujea ita-jerakegs kmetskega prebirslstra saj bi bil to nnjlepii prehod iz tole r praktično. mniokmetijsko iirljenja
To o kmetijskem strokovnem pouka
Slovenske norice.
ilajmrmkm.
—	.Psaejllslea r Celju", darovala jo o priliki praznovanja sedemdesetletnice svojega pressslntonegn ustanovitelju in venčusnegn sds aa-čelstvs velerodnegngospodsltaala Kaialaka, .DijsiU kuhinji v Celju" svoto po eden sto kroa
—	Oh aihscl Veinjskovl aedem-desetletalel so poslsli darove ss di-jaiki podporni fond .Zsdruini Zveri" T Celje, nsaesto posebnih pismenih uli brzojavnih čestitk, kskor je slsvljenec ssm. izrecno ielei doeedaj nsaiednji zavodi po vrsti kskor sledijo: Hranilnica ia posojilaics v Gotovljak' 80 K. Zadrega Lastni dom t Celju 90 kroa Ormoika poaojUnica 30 K. Hruailaica in ponojilnicu Št Lenart pri 7. stud. 90 K. Raiffeiaenova posojilnica Št Dj pri Velenju 10 E. Posojilnica Črnomelj 30 K. Hranilnica in pooojilnica Šminel pri Pliberku 90 K. Posojilnica Vransko 90 K. Mlekarska zadruga v Prevojuh 10 K. Hranilnicu in posojilni« v Pre-rojsh 10 K. Hranilnicu in posojilnico nu Polseli 10 K. Hranilnicu in posojilnica v Mirni peči 90 K. Hranilnica in ponojilnicu nu Dolu 90 K. Posojilnica v Ribnici (Kranjsko) 95 K. Hra: nilnica in poaojilaka v Vakreda 10 E. Hranilno in posojilno draitvo v Ns-breiini 4 K. Vsea blagim darovste-Ijicam izrekamo t trojem ia t imeaa jnbilarja prisrčno sshrsia Obenem pa proaimo tudi drage nato članica, da n
oskrbuje g. trgovec Keiek. - Kajil- I niča je res vzorno vrnjene. To je t področja delokroga podrartke podruž-aice ..Proente" doilej i. knjitulcs. Šteje 6« kajig. darorala jo je IJsk-Ijaaoka .Prosveta".
—	Psdratska podrnialea akad. fer. draitra .Proerete" ima oroj to-ietai redni obča! abor r aoboto dne M. t m. srečer ob pol 8. » Man bora T Narod aem doma Daerai rod: 1. Poročilo nsčeluiltrn, ». rolKre, 3. dre predaranjl. 4. slsčajnosti Val prijatelji društvu — prosretnere ia narodno sbrambnega dela — ao rabljeni, da ae adeleie. Govorilo ae bo o jako ralnib narodno obrambnih vprašanjih, na kar posebej opozarjamo.	Odbor.
—	Kleriknlnn posojllnlen r Celje javlja r zadnji It .Slov. Gosp." svoje nsčelništro in pa nadzornistvo. Med nadzorniki naveden je tadi eosp. Aat i. Turušek, trgovec ia veleposest. r Nazarjib. Iz zaneoljirih virov smo izvedli, da je g. Aat. Turnšek, ko se ma je ta šsrls ponudila, jo najodločneje zavrnil, kljab tema pa delajo klerikalni gospodje z njegovim imenom reklamo za svojo posojilnico. Celjski kspitslisti prof. Cestnik, prof. Fon in Kostič poč menda ie čatijo, da ai-mnjo pravega zanpnnja pri uaiem kmetn.
—	Dokrnskemn dopIsaUa .Slav. Gospodarja* I V .Slov. Naroda" je napadel ackdo oeosnovano dobrnake Slovence radi samonemikegn poštnega pečata nn Dobrni. V it 43 .SL Gosp." pn odgovarja dobrasU dopisnik dotični notici v .Slov. Naroda" no .toliko stvarno vkolikor se nn prar proetsik način zaletava r mene in me popol-sossa neoanornao dolii da aem jas pisal dotičao notico v .Slov. Naroda\ Ho glede tega, da ae tako dollenje, naravnost obrekovanje in snmničenje prar nič ne ujame n nnnkom, katerega M moral dopisnik s pritaice ozaaaje-vati. je dopia piaaa v tako pobalinskem tonu, kakoriaega ae poalaiajejo le oni, kateri as ai pridobili svojo
Jnobrnsko" v in v rassf sodjalnik kzrzik
V Prekorjn pri Celja, l&uep-i 1907.
FfL tram Pnkarlai.
jeraksga kmeljsroksgs draitra
111 m niideHlo se je aad ISO kmo-Ijsrjev ia vaak delov spodajsitvjer-akega kmeljsksga eknlišča. Ki zherovasja js kilo edohrcoje v sadovi •^rttt |Mb pnvnijti&M ta hmelj pa dMtnacm vodstva. odroma po drtavaem poslanca g. Vir. Bobleka storjeaik korakov.
Patinijitim raprarijarijaajo celo bili ata sledeči dve reeoledji la a aavdaieajem sprejeti .Daaes aa giavai skapH. .Jaiso-Itajenkege kmaljankagn shraai hmaljarjl oiobrajejo likaaadna protsatao vlogo diadtveaa saisn tavrHaik odredb glede proveal-
Ma«
odbije
c. kr. vlada a vas odloč-
in takt.....čeikih
hmeljarjev Vlada as obenem tadi poda aakM letos po akrajso ne-
viaakim kmaijarjsm aajsdatnejie davčne
Ud
Konečno je skupščina iztekla svoje ogorčenje zaradi skrajno podle in dohne piiave .Slov. Gosp." o hmeljarskem draitva in drtavaem poslanca Robiekn.
—	Ia Vojnlka. Ker se je-zopet začelo šolsko Ido, moramo z veseljem poročati, da se je število otrok v nemški šoli sdatno skrčilo. To Js vesela vest, ki kale. da je začelo ljudstvo trezao
isliti. da ne verjame več slepilnim besedam nnših velikih nemeev. ki se bojijo izobrsienegs, naprednega naruda. ker vedo. da je potem konec njihove podli komande. — Gospod Inpan in dragi, le imejte svojo nemško šolo samo za nemške trške otroke — pn bo skoro v vaši šoli več nčiteljev, ko otrok —.
—	Poroka. Dr. Josip Vladimir Ferjančič, c. kr. okrajni komisar delelee vlade za Koroško ia Meta Ferjaačiieva roj.Fintgarjeva
aaojata nszisniti. da sta se danes nn Bledn poročila.
—	Častna lajava. V številki 97 .Domovine" z dne 11. avgusta 1907
mo natisnili člnnčič z naslovom Celjski nemški sodnijski uradniki".
V njem smn gosp. dr. Karoln Pe-tričku, c. kr. uvskultuntu p,i okrutni sodniji v Celju, očitali, du je imeno-vuni gospod čutil potrebo nu Veliko rospojnicn v drnthi celjske fakinule po kolodvorik v Savinski dolin: izdvzti mirne slovenske potnike in dovensko prebivalstvo vobče. Nadalje smo v tem ilaačiia trdili, da Je g. dr. Petriček takrat au kolodvora v 2ulcu celo tektirnl u palico godcem, ko so demonstrativno igrali „Wocht am Bkein". K odpomoči tem uedoetatkom se kličejo ečao predstojniki g. dr. Petričeku, U ki kuznovnli njegov nastop.
Podpisani Ljudevit Furlani, urednik in izdajatelj .Domovino" izjavljam
, da aem objavil zgoraj oateajeaa očitanja samo vsled napačne informn-cije svojega dopiaaika, preklicajem ista in ohdalejem, dn aem jih objariL
Ljadevit FarlnnL
—	Ia Nazurjev no nam puroč Sklop rečiške podruluice Ciril in Metodovo dralbe ae je glede ljudske ve-aaHca v Nazarjih spremenil ta aa na ka vršila nameravaaa Um Im It septembra v Nazarjih, temrač v Mozirja nn iati daa t j. pri-kedaje nedeljo dae tt. septembra ob t. ari pepaldaa aa p rosi srnam hotelirju g. Vasle ja v Mozirju.
Sodelovala bode poinoitevilnn šo-Maajakn Narodna godkn. Tega dae priredi pevski shor .Delavskega podpornega draitva v Cdjn" n jutranjim Tlakom izlet v Nazarje ter bo popoldan uoddovnl pri Ijndukem koncertu v Mozirju. — En dačaj aeagod mena au kode vršil koncert v dvorani Vodejevega kotila Vae podrobaoati objavimo v petkovi itevilki Usta. Omaalmo pa la aedaj, da ji za-aimaaje ta to prireditev le sedaj telo veliko, kar kale, da kodo stvar jako dobro vapda. Saj aam pa tadi šoitaaj-aka Narod aa godba in pavtU abor
KJa^^--n------ u v. a m
vDittraip poflpomga iraim fl*-jiU Kotoro lorolj poroitvi 11 dobe*
>
t^ alt., ■ H ■ J.tgjt.l. —f—li^. —«
mmmjurp	piflr
Imije irfariMfa fiditot g. Fnme At tttltsttvc pttiMj ia k kmeljarjav v zadevi is-i odredb k prvrenijeočnl podari Ij, aa ma sa tosadovai trad ta-kvnljojsjs ter gs prerijo, da aaj tali
Ia Slovenjgrodoa. V okolici as jo pojavila dilterija. Prijavljenih je Is več slučajev kultsai, do IS. t m sta dva kolaika umrla.
— b Havaatlgraiaa. 11. t m je kila takaj razstava mariakofetske govedi. Uddtdha jo kito nenavadno ve-Uka ter ja pokaaala, da amaa Uriao-raju v noism okraja aapredaje. Komisija ja raaddila premije zt IS bikov, M ktav, U krajik triic ia IS talet akapaj pa 67 glav. Premijo aa bike ao dobile Mkevojake aadrage: v St Ujm 100 K trta vsega in 10 K dd darila, T Sv. Martinu detelso darilo tO K,
Slovenjgradcu tri drlavna darila v zneskn s»o K. vrhutegu je bilo razdeljenih še St deželnih in državnih daril in nekoliko svetinj med posametne posestnike, ki so razstavili uujlepšo iivino.
—	Iz Slovenjgradra. Veselica,
katero je priredila .Naroden Čitalnica" dna 1. septembra t. I. r tukajinjem Narodnem domu", obueala se je prav izborao. Moški zbor pod vodstvom g. pevovodje Korieta. izvajal je vse pevske točke Jako Dno in bilo bi le želeti, da bi čitalnični pevzki zbor v prihodnje ie bolj gojil petje, kukor se je to godilo do seduj, knjti zbor razpolaga res z dobrimi močmi kakor ie nikdar prej. — Igra .V I.jnbljuno jo dujmo" se je igrulu hvalevredno, čeravno so imeli ni igralci in igralke samo en teden časa, da so se priučili igre. Ce še dulje upoštevamo to. da je večinoma igralnega ooobia iz okolice, kateri imajo eno celo uro do mestu, luhko trdimo, du je Igra uspela izvrstnia V prvi vrati gre vsa hvala gospicam\khmidovim kukor tudi risokošolcemu gg. Schmidu in Pirautu, katera sta se poirtvo7alno trudila, da je igra tako dobro uspela. Veselica je bilu dobro obiskunu in je tndi gmoten uspeh povoljen. Priredila se je v prid Ciril-Metodovi družbi
—	It Slovenjgradcu. Na izrednem občnem zbora .Nnrodne Citulnice" v Slovenjemgradcu dne 11. septembra L 1. se je izvolil nudednji odbor: Predsednik Jnkob Bluion. podpredsednik Franc Pečnik, tajnik Franc Pichter, blagajnik Vladimir Ferjan, knjiluičur K. Barle, gospodar Jodp Draikorič, odborniki: Lovro Vuvpot, Iv. Kuc iu Jak. Vrečko. Upamo sedaj, da bo novi odbor pričel resnično, pravo in edinole v narodnem dnku delovati zn proevit in blagor
Čitalnice". Dela je veliko, a izvoljeni odbor nam je porok, da se ga bo tesno poprijel. Ustanori ae tadi Ijodsku knjižnica, kar je najbolj pozdrarljati.
—	b Slovenj grad ca. Pri izrolitri pridobninskih komisij v tuknjinjem političnem okraju dne Id. septembra 1*07 eo zmagali r IU. razreda Nemci in v IV. razredu 8lovencL
—	Nn aaa lov okrajnega glavar-atvu r Slovenj gruden! Danes samo numignemo: V murnberikem okraju no godi nekaj neiuronegu. Zgodilo so je namreč, dn no te rračali okrajnemu glavarstvu nemiki dopid in zaktevdi slovenski Seduj pn amo izvedeli, kako jo nekje poizvedoval oroinik pri nekom, ki je istotako vrnil nemiki dopis, uli zna nemiki uli ne. Gospodje, ne igrajte ao t onjem, videti j& du slabo poznate msrnberiki okraj! Z ozirom na ta zlučaj ie pripravlja okrajni odbor narodne stranke poeebno akcijo. Bodemo ie pokazali kdo de vi, gospodje pri okrajnem glavarstvu, in kdo smo mi! Ali je Ijadstvo radi aradaisov takaj, ali pa ie morebi^ narobe?
b Konjic. Obeojenu sta bik hlapec Bat in Inpnik Ant Leduik pri Sv. Dnku v Ločah radi nedovoljenja lepljenja lepakov v prid Piikovi kandidaturi vsak k globi S K oz. » ur zapora.
—	b Trbovelj. Dne 8. t m. so priredili trboveljski pomočniki
predstavi .Pravica aa ja in .Kmet in fotograf". Obisk ni Ml tako obilen kakor bi bilo pričakovati Meada niao ljudje mislili da ki bili pomočniki zmotni kaj tacega prirediti ia so ustali večinoma doma. Pa predstavi sto pokatsli, da razpolagajo trboveljski pomočaiki s izkoraimi dile-taatakimi močmi Zato ao tadi iell diletanti obilo priznanju in pohvala. Želimo ai le ie več takih prijetnik in kličemo dileuntom: Po-naprej! Mi Vas podpirali
—	It Brette. Znana gg. dr. J. Serncem in dr. Benkovič^ se ni zgodils v Narodnem dom v hotelo .Grič" pri Bretieeh.
—	O dr. Benkovlin, kateri Je hI r petek tepen s paajim bičem, ket a kotel preklicati in iuti zadoščenju fe. Ijenemn g. dr. J. Serueeu, piše .81 N.*, du se je srnje čase le dvobojeval ii ds je bil tedsj ie s tem izključen iz kutoliške cerkve. Knko se je torej dal voliti poslancem, ki bi naj branil verska svetinje nurodu ? To omenjamo, ker j«j pisal .Slovenec" in bo pisd .Slovenski Gospodur", kateri se rad .zmoti*, dt je dr. Benkovič odklonil zadoščenje t bridko sabljico iz — verskega prepri. čanja. Obžalujemo, da je prišlo pri z tako ddeč. da se mora ljudi ki M vendar morali vedeti, kuj je poštenje in čust. za žalitve kaznovati s pasjim bičem! Da pa je prišlo na Sp. Štajerju tako daleč, so zakrivili ljudje okrog ,Slov. Gospodarja" in .Slovencu", katerim ni svetega ničesar pod solncem.
—	Od Velike Nedelje. 17 letni posestniški sin je kil obsojen k dvomesečni ječi. ker je nevnrno poško-dovsl pismocošo Heriiču iz Mihoveev.
—	Iz Bodlslovee pri Muli Nedelji. Zudnjo nedeljo je poslula posestnikov* tena Koiarjeva dvoje otrok, fantka in deklico na pašo, sama pa se je pripruvljslu k poroda. Cez ueltuj časa pribeii fantek ves opečen doma; mati se je silno prestrašila, vsled česar so morali takoj po zdravniku zu mater in zz dečku, knleri pa je kmdu umri Mrtvo je tudi novorojeno dete, dekletce pa je težko opečeno. Otroku sta d nekje nu travniku, kjer sta pusls, zakurila. Varajte otroke!
- Nn Vnrkerkn blizu Ptuju so ustanorili r nedeljo rajfajzuorko pod okriljem ljubljanske Zadružne zveze.
—	Lokalna leletnlee Purklu— Bogateč. Nameetniitro v Gradcu je poverilo okr. ginrurju g. dr. V. Neg-baaerju in Tišjemu starbinskemu svetniku Fr. Pernitscku nslogo, dn opravita uradno revizijo ielezuiike trasa ter uuliiita ia zabeletita prednjo telje in pritotbe neb po .numeranni železniški progi pritadetik strank in Je sporočita ielezailketa nn s vštevanje. Komisija bode dae i. oktobra ob 11. zjatraj t Parkli nn projektirani poriuji, kjer ostane do I. pop. ds zsbdeti telje, zahteve in pritotbe občanov is radgonskega, in gora je radgonskega okraja, od tod ar odpelje k Sv. Lenartu, knmor pride ob 6. pop. du sadili Interesenta ieat-leaurlkegu sodnega okraja, i oktobra bode komisija t Ptuju, kjer kode ta-diienln mediane in okoličnno ptujske do drek popotudne au c. kr. okrajaem glavarstva. 4. oktobra bode komisija v Rogatcu v občinskem nls interesente rognikegn sodnega okraja do S. vopoludoe. Vd, ki imajo kake tdje ali pritotbe glede nnasaru-vane telezsiike proga aaj se oglasijo pri komidji ok uazuačeuik urah v navedenih krajik.
—	Od Sv Jnkaba v Sloveaaklk goricak. Nai gosp. kapUa Babasa jo tadi nas osrečU t .Izobrutevdnim druitrom". Ksko znamo mi' Jskobčsni ceniti to drattvo, kolo to, da ss gn isogibljejo Td boljd ljudje. ne vem, di radi g. kaplaaa Babaze, ali radi tega. ker ae bojijo »kričaaskosod jal-negn dukn", ki vlada v njem Ali je a tem kaj Slovencem ta ob meji pema-gano, ako satanovi kakšen vročekrven kaplan .iaobrtfenlno" drnitvo ua aekaj pobobik terdjdk, .krtiaasko-sodjulgik" dtadeaičev (kuterib bojo-vituut Io predobro posasmo) ia odviznih riničarjer? (Glede dragih pritolb pa prosimo g. dopisnika Ju fsraue, nuj aa obrnejo do pristojne duhonke oblssti to ju knezotkoftjskegu ordinarijata v

ta T Maribora, murini »o skoro raob apodajaMajtnUh morilk ia trgih. Narodni doni aa aada trdajave, vugata-liMa slovenskega mritanslvn ia to-ianatva.
Mibaal Vodajak Ja imri redu rod dojaaj aaca baaad — ta taka ia Ml t novoustanovljeni PoooJUnki r OMJa opravljal aaa vai Mt na dala, kajiga-vodstvo ia doptoevnaja. Za oaijtao Pn-tajOaiea Ja aataaavil ia dn«a, taka da jo MIo do 1883. lata ia 14 mik daaaraik xarodov pa Blavmmltm. aa katan Ja aataaavil ia istega lota .Znae slnveukik pooojitaio". — Ta .Zven" ja iauta aaaaa poapatavatt raavoj ia ohatoječih ia mmvaaja aovik poaojilaie, pridobila M ja ta« pravico pregledovuja ali nviaija kaj i« ia po-aiovaaja ovojik članic. Dana, ta pndao ja drtava spoansla la aaktavala koa-tnta aad poatoraajam t««pilaistik zadrug. Jo Mikaal Veiajak UtaaMva-tvoril.ia a Iaa poatavil tvojo aarada aa ediao adrav ta trdoa tarnalj.
1887.	L ja a pomočjo caljakU aa-meičinov otaovul »Dijoiko kakiaja* tar dal a taa vzgled praktično ia HMtftM 4otoo4«lMStL
1888.	L ja oaaoval a poaodja dr. Dečkou ia M. Trka »JutnoiUjeroke krunilnico". Taj mtiaovitvi an na da-dalnlo veliko aapraka od vaak Strani a M. Toiajak aa ai dal opiaiiti ia al mirovni daklar ai rvoj aaaaa issigll — ia kiaattaita delajo pa njegovi na-slugi la M Mt t prid atiegi prata-valatva, pttakat v prid onib okrajev, aa katan ja kita ariaaavljeaa.
Med taa aa ja indratniMn pad ajagovim aodria rndatvoa takt lopo ia napatno ruvijalo, dn ja kila Inka a vato alanatkik p-—j"-" reformirati t taa smisla, da M tvaaa pravaria r tvojo roke aa naa revizije, ampak tadi rugulndjo denarnega pritoka ia odtoka ia daaaraaga ptaaata tvojik članic. Tn trioma jn tndi n raraitaij— g. Joitoa 1804. L itvrMl naUnovivti pooebao tudrugu a laaaaa ^£athtu Zvene v Celja . Stara »Zveza tlov. ponojilnic" Jn aedaj tnao obrtna zadrega, katari ja M Vata Jok in pred lati pridobil koncaaijt aa tiskarska, knjigo redko in tigovfka obrt, kntnro obrti tndi le celo vrtto lat rrti in ki ianjo najlepšo bodočnou ia modunor aapriaia« razvoja prod seboj. Ta obrtaa trota iaa tvoj »Zrszui dna* v Sckillerjovi ulici , Zndntan Zvona* pa nvaj .Zadrulai daa* aa Siaga. 8 teaa dnan valikiaa kitaan alaata aaao oaoajeai tadrngi dontnjnik bivali«, t njimi ao tadi rianatU Caijaai pridobili aa *ieda ia vnijnvi v mostu
Od 1884. do 1888. lata ja Miajal M Vodnjak strokovni UM „Zidr*a". V ajagon goapodaraka delovanje apa-dajo tndi njngovn priaadavaajn aa palja 1^-1-1»! jtittalr
Od 1864. do 1888. L nn jn Mlknri Vodnjak (radii, dn pribori Hnvintaata talnpairTi Kolika truda,	pni 11.
piaanjn, proton j in dokaaavaaja ja kito traka, da je aaradajaa krago praprital o tej vtakeaa aa pni pogled ridai aeobkodai potrata taltaaina ta aajbo-gatejto jatnottajerako dolino, lakko aodi vaak po taa, da aa ja beril aa njo calik 86 lat! Doaagal ja tadi, da ta ja aezidala lokalu ioltnaien v Slatino ter nvaaata a Jalto tale vtiča u Grabdaem, Zaaiaal an jo tndi ia pa-vdarjnl potrebo tolonlikn proga Pni-Mi Kamnik
1884. leta jo Ml Miknal Vadnjnk izvoljen v dttolnl ia 188«. L v drtavai akor. V obok zborib ja bila ajsgon delovanja napota«. Boril an jn nn nato jezikoven, kritaraa ta gHptdtitaa pravica. V jarikarata aatcn ja ritma do tndaj nboolntno guipiriit nemiko
LISTEK.
al VvVro^^^O^Vl^mNIan VI
mMi »Zadružne Zveze" gnp Mihaela Vošajak-a.
Knr M vntvuril narodi v prid, proti potajčonjn trden je zid. Tetko ran bilo Troj« j« ddo; dn ai proptlo, zdaj gledal veoelo. Nerodni domi, uie trdnjnve, priče nezrnine Tvoje no nlnve. Srečno dotivel zi MdcmdcMt, Bog To obrani ua mnogo ie let
Pokorakl veteran.
Mihael Vošajak, oče slo-venskega posojilništva, stvaritelj narodao-gospodarske organizacije.
Dtnoa tlnvi tvojo sedemdetetlet-letnicO mol, knteregn ime je zi večno zdraieno z novodobnim goapodnrtkim preporodom aloventkegn naroda, moi. ki je t tvojo mislijo, a svojim delom osnoval, razvil, raziiril in utrdil naio gospodarsko organizacijo ter vaem narodnim delovcein začrtal pot, po kateri morajo hoditi, ako hočejo svojemu narodu priburiti ono veljavo, katera ma gre po njegovi nadarjenosti njegovi gospodarski in kulturni zdatnoati ia pa vainoati izredno srečne, a obenem tndi nonrne lege njegove domovino za celoknpnozt »atrijske države.
Mihael Vofinjak je te v prvi svoji mlidosti tpotnnl nepobitno resnico, katero nas uči zgodovina vseh narodov, da ae mora vaak narod ujproj gospodarski vtrditi in se postaviti na svojo noge, če hoče, da hodo njegova prizadevanju po kulturni in politični svobodi imela uspeli. Spozuavii ta zakou razvoja, ie bilo Mihaelu Vo&iijukn tnkoj jasno, da je slovenskemu narodu praktičnih delavcev in gospodarskih organizatorjev najbolj potreba, zato jo posvetil tvoje moči in svoje livljenje praktičnemu deln. Utpehi tegi pravega spoznanji in neumornego, smotrenegi deln num pričajo, kako izreden človek je ta tiki in skromni inienir. ki je imel vedno več dejunj kot besed, več deln kot počitku, ki ni nikdnr nič ob-ljubljai česar ai tndi spolnii ki se ni nikdnr ndajal praznim sunjam, ki je mnrivoč vodno trezno računil z danimi razmerami in je vsled tego znnl tudi z najprimernejšimi sredstvi doseči svoj •moter, kateri mu je stri jusno pred °tmi. Izreden moi jo nai tlavljenec v "»ici; tal, dn um uaoda takt zredka P*ilia take ljudi, ki bodo nun in nniim potomcem vedno vzgled uradnih delavcev, dejtntkih rodoljubov.
B'bael Voiujtk je bil rojen 18. •eptambru 1837. I , šoitinju kot sin strojurju. Solil „ je domi in v Celju, nijo renlko in teMrziko je itndiral-v Gradcu, dovrlil Jo j, p, „ Dnntjn 1847 L Prolesor matemutike nu du-Ujski tehniki mn j, pHgovtrjii naj se posveti znanstvenemu poklicu io naj poataae prolesor matematike. Toda mladi Voinjak Jo t. ukrat vedel, da je Skmacem bolj treba delavcev in organizatorjev dota nogo p. znauatve-nikov, zato se jo odločil za praktično
delo ia j« postal iuiemir.Komij Ml Mt atar jo vttopil v alaibo k Jntni le letnici, ki Jo zidala tataa v tehničnem ohuira mordn ujtetji del tvojo proge, umni progo Ljubijuna-Trot Mlademu Vodnjaka je bilo poverjeno nudzontro in odgovornost ta vaa iaioairaka deta u pragi Poutojun-Logntac. T ranici u malaaalogaza SO letnega inienirja! T slntbi Jntne teleznico je imel prilik« videti ia spoznati dober dd slovenske zemlje od Maribora do Trat«, proučiti nate gospodarske razmere in motnoati gospodarskega razvoja. Slutil je tudi v Zagrebu, kjer jo kot nnčelnik ponuja dovolil, da ao Zagrebčani slovesno sprejeli ikoln Strosmnjerja u postaji 1849. L To mu je pn nr'.opnlo sovraštvo Madioronov, ki ao bili takrat na krmilu v deieli in druiba ga je nito prestavita k nadzorstvu v Gradec. Slaiboval je v runih nemikik krajih iu ker se je povsod odlikoval s svojo spretnostjo in s svojim strokovnim znz-njem, ga je poslalo rivuteljstvo Juino ieleznico 1867. I. v Pariz nn svetovno razstavo, da prouči tam ielezniški oddelek in poroča o tem revnnteljstvu.
To taatao nalogo jn Mik. Toiajak v zadovoljstvo rotil. Nn tuk načia M j« Uril noj« obzorje, tkiral skrinje, mnotil svojo tunje in aa pripravljal zn nnj pravi poklic — u poljfdo-voaalte gospodarska organizacijo. Ta svoj poklic je začel vriiti, ko Jo stopil 1878. L v pokoj ter tako remguiral u sijajno knrijero, ki ga jn čnkiU pri Juini tolezuici.
Naaelil ae ja r Celja, kjer jatafal avoje ie u tehniki, v tvojem poklicu in po neuaorni nmrivohnvhi aabrano tunje tprevljiti v prakno. SpoauvM, da aaa je pred vtem potreb ti «rga-n izid ji u denarnem polju, ki M omogočita reiitev kmetnkogn prebivalstva iz rok privttnih oderuhov nli In oblaati nomikih denarnih uvodov, kiteri tvojo denimo moč dornbljnjo v izvrievtaje politično nadvlade Nemcev ia aoaika-tirjev u Spodnjem Štajerskem, jn izdelal nov sistem ponojilnic, ki gn Inkko imenujemo Toinjnkov sistem. Tn vrsto posojilnice apnjujo v sebi rae prednosti Sehnlze-Delitzzcbevih ia Baifesaeoorih posojilnic glede njih uporabnoati ia doatopaosti tadi sa Aajairomiinejie
Mihael Vošitjak.
kmete in obrtnike, knkor tndi glede ugodnosti, kntere podeljuje zakon enemu in dragemu sistemu. Izdelal je tudi knjigovodatvo za avoje deurne zavode, preprosto in vendar zanesljivo in vsakemu lahko amljivo, tako dn je bilo a tem omogočeao varno poslovanje Voi-ojakovib posojilnic povsod, kjer se ie dobilo par inteligontnik ljudi, ki so se z vesoljem in ljubeznijo poprijeti delu.
Po teh teoretičnih pripravah je vsunovil Mihael Voinjak 1881. leu Posojilnico v Celjn; znvod, ki je u Slovence v Celjn in v celjski okolici tako velikega poaena, da ni treba ie pooebe o tom govoriti Dovolj bode, ako samo omenimo, da jo U po Voanjaku asU-novljenn Posojilnici io po 16 letih svojega delovuja sezidali tebi it celjskim Slovencem sijujno zavetišče »Narodni dom", katerega pomen u naie gospodarsko io kulturno livljenje knkor tudi za dostojno reprezentacijo natega tivlju je vsakemu jasea kdor ve, kako hodo Je človeku, druitvu in nnrodui maujiini v potujčenem mestu, kjer »nima domu, kjer ni nikjer sam svoj gospod".
Koliko ialitev, koliko poaitovaaja, roganja in zasmehovanja aam j« bilo prenaiati od svojih Ijabik sosedov, dokler smo bili navezali u ajih milost, kadarkoli tmo hoteli primiiti kake zabavico, kak nedolien shodič — in mnogokrat um Je bilo to nhaolatao nemogoče v mesto storiti, morali smo ven, u detelo — in to ao Nemci v po-rabili kot doku, da po mestik in trgik ni Slovencev. Dn bi pn slovenski me-Ičani mogli dostojno sprejeti in pogostiti knkegi gosti, o tom ie govora ni bilo. Kako tudi? Kam nnj te goste pdjemo, mordn v kako zntnhlo ia tika je no gostilniško sobnno? — Od lota 1897. je to druguču, od to doke imnmo svoj dom v Celju, v katerem gospodarimo po svoji volji ki jo um in nniim razmeram primeren ter um dovoljuje tndi goste dostojao sprejemati Take reprezentncijzke pitata so ujjuuejii doktz, kako nereaaičae ao trditve Nemcev, da v jstaotujerskik mestik in trgih ni Slovencev. Dn so je to tako temeljito preokrenilo. Je aonoljiva zasluga natega Mihaela Voinjaka. Narodni domi atoje dnnoa ne samo v Celjn
Mnkndje In dootgri, taJepnvoMei Mlilii Prilik dovdu dirnik* ■kam* T atatJUk* kalif* Ur priaad
J.....Hal ab pravic* »ti MHiik.
NJagm nateg* J*, la J* kil *Mra-ajaa anjangrinenoJM aemteatar i* uj-tatJI Mlltalh *ialM*i pri" uM ulUHk. niltiHlk okraiaeg* eodMča t (Mi* Maifctar. Vdik* u Mi iHm aadag* u M*nmM gimaMJ* T Odja Ddg i* M J* Ml U k*j, ki t* ga m taki dnake Ml* * dmalM add |rrti a*a t*r ** dteaglo r**j to. I* u J« tM* k«kor Mao k* M tnkolo ad* jaaaMva.
»ia* nerede T Cdja Oa *a* pa Mi I* deoogU i* (Mvah i Mikada Votajaka KM pealaaec j* iadajd aa evoje IM .SMOeterr. PM", ki |* jo Ml aaaea iaferairatl taji** o
Tej aalagi ja
la Mi etmi
Pi Mti iviji itprtfi 18M. L n j* HM Vatajrtt praaaUI r Oerioo ia aa Je k|mU političnimi ddovaaja Ka geepolarakaa palja Maje le ae-atniljhro Io laaataj^a la* ia *p*a* ia MM, I* oataae I* lilge M aa M* aai* JMnla Zreao" ia la je nanj*. ki j* pri
aa* I* aa ktalk* arieali (lan* Mm M tadage Mikada Vata Jaka. Upaao, ta aaa Mi • tea vzkadUl r Mtrtdja aaiad ia ■jegenj
naj*, ki a*n aartati laekaga a gte-kekia apoiUraajaa ta tega * raaaid
naje Ma M Ijadi v ta ta M d vri, nek p* priaatank aa tak aalia dMti nojtaa reta ia araji deaovtai kak« M MIMnl Vtdajek!
la ktofaklk. ervaikl peaaia iataaaknt Bjlnatjtne Bjtneea je povedal aopet
ki aa ja vrtite r ta povabili tali kjlraana aa U koa-(na BJUaaia pa ja rakil* odkloeU *
, r katorea prari: .Vabite,« m jtkMMkb j* n aa taat M vtčj* taat to Maja «4 Vaa Ta al pa U Maaa ia
i M
aegM OM goopodk MM Ma za-stapaje kakor apaateii mira. taaa nkilildre tiataaj* i* naja Ijakdra. ali p* airae gledajo, to nkiMitrv
MU aa ta, ta M aH« je koj preti vtjaki
pri Mi nMi ta- M Mej, pataa pa« ■i pitukai, te aa taja aa aetaa-MMk kaagradk pndarljM M ap*-atoli aha. Ako M n a pr. grd Appoapi, MM Ja letaj a* Ognkaa kUMttait
ta M ta« Ju Ml taa pri-aataa, udiril M jaa na anje M la H paprej a* nliilil, dtkter M a* kk a Iriiaai aMnaJaa."
Ako M »a kil Bjonua r enjea tirljeaja *il Iraiega moril ali aapiaal kakor tak par darkor, T kateri k odkriva gajano ia aepene komedijo, katera Izvijajo Materi rieeki taato-Jaaatnalki a kraaao Mejo mira ia ki ok eaea digaMidraJ* zatiralce narodi*. M aaalatil, ta ee a* okraai aeeto r prrik rrdak oaik relikaaor U imajo pogaa pontati naaiea
Ka je graf Appoayi mM * Mj obtodM U Jo je M a jim iankd BJOraaea. Je tajal, ta J* peaaik daka pMaa i* ta j* lakkomlMno Izrekel m Jo tod bo Kaj ja pač mogel reči dngega? NepoMeaM a* a* aa* Bik dar Ingale braaitl kakor a taa, te taji: to n nak aoteik, M M opraviti s tatovi BjOraaeaovo k***ta ao Ma.
Udi tkan km izjaaM vai aa draai Appo*jiJa i* aallaraUk aatilaikov proti Bjoratoaa — la proti Slovtkoa. Nead ia Madtari ao aojatri v tlaleaja ia zatiraaja dragik aarodnoati. fitaJerekl deielai zb*r.
V poaeddjek Ja aaM Majeraki deielai ahor zopet avoja dala Nadaav-aaa reda J* maogo raiaik predlogov, katere atavi vlada; a*d dragimi podava * aloieaj* hatčklk peeeetov, poetov* * razdelitvi zkapeik oktiatkik poetetev (paiaiki logi ii (Mi) ia o areditvi nuaik pravic ta tok poaeatov. Nadalje parodil* diialana adkan *
perotaiaaratva, (aa pad*l**idi* ae poakao v iidijna daaa Maj. kaat dralba zelo zaaima Kar aiau aa Sp. Stajerje akora aikdo - I* aalo J* taataik tajam — aaiala aa aaao pa-retaiaaratva, aa dekla* Stovtad ad
razdelitev občine Cirkovd ia drag* zadere, ki aa pa tlčajo obči* ia Maik. Id* dcMa
M. nje v A zaatdaaja (M ato J* bil mao odgodea) j* otroril detelii glavar grof Attaaa Novi M pnltair meetae akapiaa Ljaba* Sadlataekek aa aaekljiM ia ptnta po aekatorik maaj-Mk aadevak pM Eiupiuar v Maa teiataege ndtekt e eevSUgetja. dr. ia tt Ti ao pradlagaH, M — Pedete taotaia obrtaikoa (asjatna aH pe-aotalkoa) Mipeadije n akiakovaaje drokonik M i* trav te **j v ta aaaea dalda ddoM feOOO K. DeMM odbor *1 mogel a odna aa tlak ta aarai polotaj agoditi predlaga v akliki kakor n to aahtevah anaaJM poalaaci. pal H predlaga, te n aaj vporakijo v idi ume*, vrajeaa po-aoJU* det odbora. Štipendije ia pod
«*)* li deer i* teadj* izjave, kztero k* dalo Maj. draltn p* pt*ptitvaaje
Pediaec dr. Roj pereča v tktpaega laaačaega ia okčiaakaga odteka o preakrbi ranik akedeev ia povtarja, da aaaiajo drodki n aje 10 eddotkov poaaajkljaja v deMaem preračaaa, katerega ko treba pokriti I
r. Jartela poroča v obč. odteka a prodaji okč. odbora aa Tekarjik n dovolj«je, ta aakteai ia občtatkegt praaaMja n davke aove cerkve aa Tekarjik M.MI kroa (Inoa aktep* obč. odbora a dae d. oktobra 1M4 ia davi predlog, ta aa predaji agodi Poalaaee BeM ago-varja apnjatja predloga, kateri pa n pM dr. Jtrtala aapoded
aa L 1104/7 1000 K podpore n are-lotetaeg* tečaja aa
t
Padaaec Waatiaa ia tt zaktevajo. aa) aiaMalk poapeii gradajo mod* v Maribora, poalaaee dr. Jartela ia tt nktenjo podpore za o*e pooeetaike ptajakega la Ijatomerakega političaega okraja, katere Je Mela toča ia drage rremeaake aeagode. Poalaaee Oraig vlodi prodajo u podporo ptajaki aiettai godbi (!). Poalaaee dr. Sekaekeri Mi ta n v poiitičaem odtoka poapeii poročile o predlogih aa eplotao ia jed-Me volilao pravico v deielai zbor PM Rokitaaakj ia tt predlagajo, aaj M detelni zbor v apoaia <10 letnice vlade natega ctnrte adaaovil kak aavod ali aataaovo občekoriataega
Nekateri lietl poročajo, ta n je priid* v jata! Raaiji zopet gotja proti
V Boni ia HereegoviM n baje v kratkem c pelje parlamentarna vlada.
.Slov. Narod" trdi, da n Saiteriič a m rilo tndi da bi apravU vpralaaja Jagadov. miaiatra.rojaka a dnev-aaga rada, poaajveč radi tega, ker M oa a* priM vpoitev. No, zmole* Je dr. tatorMč takega .rodljakaega" Ma Zadajo aredo ao bul obaojeai v VaraMiaa aai Varaidiaci. kateri ao
tarov aa k 1M0 ki
v Cakovea akapao teke, ker eo baje a*dl*r*ki drlavai
V	aeata Boeeria de Sta ta Pe v Argeatiaiji Oataa Amerika) ao oano-vaU taakajiaji Hrvati ia Slovenci akapao draitvo, ki iaa aamen podpirati daatl aati ioltki draibi
V	poaeddjek eo MU otvorjeni poteg Majerekega koroiki, Maogralkl, mora vtki. čeiki, tpotajeevdrijiki ia
V	ponedeljek n je začel v Sol-■ograda lk aedaarodai radaraki ikod. Otvaril ga Je predtedtlk nngleike •podaje akoraica, Edvarda V imeaa avatr. odpodan. j* (ovoril Juollm. ki je povdarjai ta Ja adrakeaik daaea r Aratrijl SJ.000 radarjev v trdno orga-nteadj*. ki J* ata dragim doaegla v radaikik larM delavnik.
Zboljtele n bodo dMaiike plače, ttedl čaatnikom ta MMaika Tem pri-pata M'/a aameraraaega poboljika
V	Turčiji je priilo med četami U n n apria valed zaoeuiik plač ia aad vladaimi vojaki ki ao pridi da ap*r aatrej* ta Mik bojev, v ka-tana Ja padi* maogo vojakov.
Boeaevdt bo zopet kaadidiral n predaednika repabiike Zdralenik d rta v Severne Amerika
Dopisi.
vta
■HI Ia
Srediiča ae aaa pile: .Bani kaplaai ia aelaerji kateri u aaa v vdUai dobi nn araaotn aačia blatiU ia obrekovali po ajik vrrdaea glatUa .Slav. Goep.", d le branijo pete ia aaaačejo breate ali kakor ai pravimo .pate", ta kota kodiU od kleti do kleti od prede do prede ia pokiraU aaM. Ne epaate li aobeaega le tako ti romala ega kmetiča ia taltrja, aobeaega I* tako hadega aaprednjaka, katerega tO p*ov*U v .81. G." a .liberalao todrgo", .pobaUai" itd. kakor le oai to dobro veja Jaa ata dolini laai to veedje te aea aabral v triletnem naaada prva (roate Zvečer mao Jih Minili ia hoteli apraviti tek par ikalov modu — a glej ga, kaplaa Je le aM aed vrati ia koM imeti mj d*Ml Ia I* a* vlijal aa iehtar, pa te zadovoljen ni! Ju aea ga aeveda poalai odkoder Ja priM; to pa veadar pn-
eega m meje. i pri prrik kapljicak, katerik te dolgih letih dele ia droikov včakal! Mar M | ko je letel okoli la agiUral prati berdoi aodrgi" pomagat ddat gradi Ii a kaplanom ie ai dovt|j; prideta ie organ!« ia melaar. Sp*! miajaao aedaj aapradajake, aaj a apoaaijo, te n je .Slov. Goapodai* javno aorčevd ia nak oaik. M kaj darajejo kapteaoa ia cerkvam! Spe. miajajte m aapredai viaogradaiki da aapajajo kaplaai oh volitvah razat agitatorje a aaproleaia viaoa! Znaa aaa Je ta lep dačaj od Sv. Mihlavi*, aa katerega opozarjam zlaati irojt aredUke rojake! Poiljite torej t Bogo« kaplane ia metaaije, ako vu boda nadlegovali aap redni viaogradaiki! Kdor ne dela, naj Mi ae Je! Vak pridelki M Vaiih taljev, siao u p» litičee zdralbarje!	Srejaaec.
Op. a rod.: Sprejeli amo ta trpek dopit tredilkeg* rojaka i* g* priporočamo v berilo zlaati pooeataihom vinogradov v Slov goricah ia aa Bi-
V Maji Mevilki .Slov. Goepodarja" m je nn .betd" goapoda kaplana oglMI mladeaič Poljanee ter ugovarja goapoda in koče olepi zvezo, kateri po miloati g. Laaabacherja aeata oa predaodnje. V tem popravka trdi ta aa M aapiaal govora goepod kaplaa, pač M d ge Je eeetavfl aaa??! Ker ao p* Maji čaa tako maraikaj izvedeli, aam tedaj ne ko lahko po-jaaniti tega izgovora. Dn ma tedaj Maaji kaplaa M aeatavil govora, janod lahko verjeme, a da d ga je aeatavil aam, o tem bo mogoče kdo dvoaii Rea pa je. da n Je U govor le večkrat gladi rac odra ia to ie v dobi zaaaega Ognjetlava, ki ko aajbrt tadi oče tek daievaik .ptic" nad u-vedne, aapredae Ijadi, kar pa vemo ia ' trdimo na podlagi itpovedi oaik, ki ao MU le prej večkrat na mladeniUik veeeUcak ter imdi priliko le dostikrat slikati u govor ter ao ga podelali 11. avg. vnovič. G. govornik bo le oprostil trditev, ki tao Jo beletiU pomotoma ia aaj ae udovdji z daaaiajim pojaaailoa. Sicer pa, n rakov Ipek te ae bomo prepirali pribijemo ledij dane* udnjič dejdvo: aaj d je ikoa-trohtal govor le ta aU oai gotpod, mahati Mi mladenič Poljaaec aam, vMar Je idila, ta Je bil edini cilj tegn gorora kajakanje in ili-vanje proti aMvteaia, kaplaaa aa nepokorečia ter begu j* Ijadatva. aed* da M Ml* bittdi **anj**n poak* v gospodarskih — pri au take slabih razmerah Nadalje naj oaaMae kratko, da n Ji aekje reklo, i* M kateri Uberalctv govoril ter Md Ijadatva dreti at(l* pM očmi d* M ta ajeaza ia tam nanočim ajema
rije, katerih deer i
podi v dačaja, te M a* poaka-dlo Ijadem odpirati oči. AbMventl krlčaaako-aodjdnik kanov to tadi tega zmotni. Bolje J* torej adtatL kot zagovarjati Ijadi ki v kipel raz-barjeaoati (te ni preveč, le rečemo) divjoiti a* vodo kaj kril* te .lapakaj*". Sicer ao pa aaM ate-deaiči lakko ponoeM na arojega dete Vtega vodjo, ki Je nekak pokrovitelj aove iaopurije. katerik v aaiih krajk la itak n* pogrniamo ter iUe zabava i* uvoznike pri Kolnka, katerega dokroddal apUv pozaa lakko daaet vaak paaetea človek. H konca ie kli-
reii ur o Goepod — deer bo aato ajevtka tapaija kade pran blazaica — tako jo bode oa s tvojimi ačenci
Maribora. So lo. ako U pritotba no ko pomagala, prosimo natančnih podatkov ia dokatov.)
—	b Cadraaaa. Daa 95. avgusta' k L so jo odkril v Cadrama nagrobni spomenik g. nidučiteljn Bogomira Mdenieke, ki jo deloval v tam kraja dolgo dobo 37 let.
' Preteklo je celih osem let po smrti tega saalaiaega nadačitelja, a aikdo ae al aaiol vea ta daa. da ki aačd a nabiranjem darov sa spominsko plničo učitelju — trpinu, hi jeirtvovul celo svoje Iivljeaje v blagor mladini ia a tea v korist ia prospek kraja Cadrama.
So la dragi aaaledaik nadačitelja Malenleka. g. nadačitelj Anton Brnmen ju pokasal, kako ae naj čiilijo odlični šolniki in knko naj čialajo učitelji tadi sami sebe. Začetkom tekočega leta je sklenilo konjilko ačiteljsk draitvo na ajegov predlog postaviti nagrobni epomenik nekdanjemu udu'., čadramskemn g. Bogomiru Malenieku. In aamo gosp. A. Bremen je mogel u pridnim nabiranjem prispevkov za upoaenik doneči, da se je ie po pol lata areaničilu njegova vroča ielja — nagrobni spomenik g. nudučitelju Ma-lenieka aa ja ie odkril.
Za ta čat spoitovanja napram svojemu kolegu in predniku gospoda nadačitelja Brumenn vsa čast ia pri-aaaaje! Nuj U učiteljstvo vedno postopalo po vaornea načinu omenjenega nadačitelja. naj bi vedno trrednu cenilo odlične ioluike in doseglo bo, du bndo tadi dragi uloji čislali nčiteljstvo pri-aerno njegovemu teiuvnemn in odgovornemu stana.
Prijatelj nadet, Muleuiku.
—	b Slav. Bistrieo. Pogajanja glede ielosnice Slov. Biatriea meato do alovenjobiatriikega kolodvora so ie gotova. Začeli bodo ieiezsico kmalu graditi Kolodvor bo stal v Slov. Bi-atrici poleg uodnije.
—	.Hlereaikl Gospodar" la — dr. Pivka. V avoji aadaji itevilkl od dae 19. t a. spravil aa je .Slovenski Gospodar* aad profeeorja dr. Pivka. Imenuje gn liberalno tibo vodo; to pn nato, ker, misli osnovati v Studendk ljudsko knjiiuico. Marsikdo si bo mislil, to bi bilo le bvalevradao dalo in na aore raaaaeti, zakaj ae .Slov. Gosp." tema tako protivi Stvar ja uunreč ta. T Stadeaeik pri Maribora imajo .Ka-tolliko lzobraievalao draitvo", kato-rema predaedaje snani arednik Slov. Gosp." g. Ferdinaad Leskovsr. In na-
ja velika, da bi delaven in . Pivko sadobil v Studendk več vpliva, kakor pa .Gospodarjev* aradaik, odroma oni, ki nn skrivajo ta njim. To pn ne ame kiti, g. Leskovsr mora ostati aa čela, naj d potem dela kaj ali ne. Knliko jo vredea ta gospod kol predsednik draitvu, to vam lakko pove bralno ia pevsko draitvo -Maribor", katera ga je konečao zaradi ajegove .delavaosti" ia njegovih .za slug" ta drnitvo Itkljačilo.
Pa le drag namea ima .Slov. Goap." a to notico. Dr. Pivko itoji aapotnduo pred imenovanjem aa mati ho raki gimnaziji. In to .nekaterim" gospodom okrog .Gospodarja" ai vleč, tato to ga jeli napadati To Jo kričan-ska ljubezen, ljubezen do bliinjegnl Večjo neeramuotti it podlotti d človek sploh misliti ue more. Dvomim, da ia eksistira na aveta kak list, ki bi ga .Slov. Goap." ne bil prekosil v nesramnosti. Vssk polten Slovenec ee mora sramovati, da jo piaan ta list v slovenskem jezika. Treba to preobilno aera nitkotnotti, auičevduotti in slepega aovraitva k tema, da ae aapada mola, kakor jo dr. Pivko. Vsakdo it-aed mariborakih Slovencev ve, du ja oa jeden izmed najbolj deUvaih ia aadalaih mod, ki ue trudijo tn iitvu-
jejo tvojo moči in smola osti v prid ljadatva, ae dede na atraaka Dr. Pivko deiaje pri nek draitvih, ne tamo pri liberalnih, ampak tadi pri klerikalaik. On ao potna itraakuntvu, njemu jo prvn stvar korutiti ia pomagati aa-rodn. Ali ni ravno tako deloval pri Ciril-Metodovi slanosti, kakor a. pr. pri .Sokola" In drugih draitvih? Ali vendar ae najdejo klerikalni .poite-njaki", ki ae spodtiksjo ob delovanju tegn moto, ki uiluii tploino tpoito-vanje pri obeh atraakak. .Slovenski Gospodu" koče po vtej dli napraviti rczpor med maribonkimi Slovenci ter vpeljati takaj kranjsko politiko. Dobro, lo tako aapraj. mi smo pripravljeai!
—	»Zaklad* v Maribora dne SU. septembra t l .Slovanska čitalnica* ia .Bralno in pevsko draitvo Maribor" priredita dne 99. t m v veliki dvorani .Narodnega doma" igro .Zaklad" igroku v štirih dejanjih, spisal Ksa-verij Andrejev. Vstopnice u prodajajo v nedeljo, dne 99. t m od 9. do 3. ura popoldne v čitalniikik prostorih. Bla-gcjua u odpre ob 7. nri trečer. Začetek nb 8. nri. Med dejunji avlra. al. veteranska godba mariborska. — Posebna vabila se ne razpošiljajo
—	Na mariborskem ntltoUlidu predava sloveničino vudniiki nčitelj gosp. Gsbrijel Majcen. Mol seveda ni nikoli redno itudiral na kakem vte-ačiliiiča ia jn ie povrk tega kud klerikalec; ui čudno, da je ajegov pouk v slovealčini čisto po tam, alatti to predavanja o zgodovini atiegi slovstva. G. Majcen naj u povrne nu vadnice — na učlteljiiie pn je treba akademično izobraženega profeeorja aloveaičine!
—	b Maribora. Umrla je mesarjeva soproga, gospa Beisauaova, katera u je svoj čaa, kakor ano poročali poaeenčila hlita Sv. Marjete vsled splstoaja konj.
—	lip red atariborikeg* eadldda. 30. jal t l je adaril 39 letni viaičar Franc Potočnik avojo mater t lopato in jo lo rahlo poikodoval, ker je mati t rok" udriala udarec. Surovemu sinu ao prisodili v Mariboru trime-
—	lipiod pti alnaga aadldda v Maribora. V poadeljek je bil obaojea Peter Šal peri la Vrhevcga dola pri Maribora k lettletai ječi a poetom vtako četrtletje, ker je abil avojega brata. — Odgovorni urednik .Slov. Goap." g. Ferdo Leakonr, katerega ata toti'a gg. Friedrick ia notar Sta-piea radi nttoljeaja čuti v .81 Goap", u je a tvojima toiiteljema poravnal proti primernima iijavama ia poravVari neb strodkov.
—	Deielni proračsa u L 1908 skunje skupnih potrebičin 99.955 6S4 K, ss 1,139.463 K več ko leta 1907. Po-maajkljaj znala 19,999.977 K, za 509.994 K več ko L 1907. Narasli so slasti uditki u detelao kulturo (urejevanje rak in potokov, podpora vinogradnikom, poljedelcem itd), ti tulijo u I. 1908 9.563.314 K, n 69.999 K več ko 11907, u iolstvo 19.731.031 K (več u 489.808 K) u dobrodelne ia zdravstvene namene (boluiinice, hiralnico itd.) 9,196.48» K. več u 566.400 K, u vtdrievtnje delelnih bii in posestev 1.051.949 K, več u 55.616 K.
—	Trgovsko tole u deklice je osnovni trgovski gremij u sodni okraj Bruck. Solu u učno 1. oktobra t C pouk kode trajni eno leto. Sprejemule u kodo deklice stare vaaj 15 let, ki ao a dobrim vtpehom tvriile vnj tretji razred meiiauike iole. Poučevalo u bode po 99 ur nu teden v popoldan-tkem čau. Učni predmeti to: NemUinu, trgovtko umljepitje, trgovsko račun-ttvo, naak u trgovini in menicah, trgovuki lepopis, ttoaogralja, trgovski
in dvojno
knjigovodstvo, piannje na atraj in nnnk o pomuotovanja Zn taja dekleta tpo-trednie trgovski gremij ttanov^nje a hrano.
— H tole talci lUrciPavUStooan.
Uiruki duh u vraču v aaJe vrata. Sto-tokrat se obnuvljajo dnevi, ko u u naiema naroda rodili njegovi dntovao-
literarni in politični preporoditeljl Dne 99. uptembra (prihodnjo nedeljo) u bo v Duhuvid pri Kraljevcu kraj Sotle odkrila tpomieaka ploiča Pavla Stooaa (1806—1869), ilirskemu pesniku. Gaje-vemu starejiema vrstniku. Se prodno je vsplimtele Gujeva bakla, je mladi petnik Stooe sestavil .Kip domovini n početka leta 1831", kjer u upor s Ure .Hervite*.midlurnnn zavzema u pravice muterinskegu jezika ter pri-kazal .Mod horvatake zemljo' (oda na smrt banu Gjalaja). Ko u jo L 1848. v ilirskem ognju kovnla Jelačičeva ubija ia je pomlad Ua preko zistsrelik aredek, j« napiul knjigo .0 pobolj-iunju čudoreduoati (nravnosti) svečes-stva", kjer se je izrekel zoper celibat; razume ae, da je to ddo udelo oh odpor cerkvene oblutl Tema tvečeaika, ki je v 19 apevih zloiU pesem .Sokol krvataki i alavtka mati", hoče ugrabiko kulturno draitvo .Braču krvutikegu Zmaja", vzidati v Duhoviti apomiuako ploičo. Hrvatski Sokoli u ie pripravljajo, da počaate tlavnoat; kolikor Hr-vitov, toliko mora biti tudi Slnvencev. Hnjd ni noge jaaaike, pn ob Sotio!
—	.Slovenec" te tuduj aa vso
moč trudi, da bi znesel iivo klerikalno gibanje r Ittro. Ost tegn gibanji jo naperjena tudi proti poaianca Mladiča.
—	T Ljubljani u je vriilo v torek, tborovinje krtnjikik gostilai-čirjev. Udeleiil u ga je dil poslanec in IjuUjuniki lupin Hribar in mnoge knnjskih, gorilkih in Itajettkik go-ttilničarjcT. Izrekli n u proti pnakn-ievulni kleti v Ljebljtni proti osmintm ali .baienianknm', aadalje m uhte-vtli viituintki davek u oio vino, katere imajo sne bilki v kletik. odpravo prodaje vlit ia piva v ttekloaicah, attaaovitav obrtaega aodiiča v LJak-Ijaai, ia odpravo dajanja hrane pri rueknikik — Klerikalacga dn potisna ni bilo nobenega navzočega
— V trtuiksa Llojrdavea aree-naln je odpuičenih 70 delavcev vred pomtujkinji deli. 8tvur bo priila v
Socialne drobtine.
— Kolika je Indnatr. deUvatva
v Avttriji. Stilistični oddelek trgo-vinskegu miuistratva poroča, da je bilo maja meseca 1906.1. v Avttriji 19.594 iuduttrijduih podjetij, v ktterik Ja kilo usluibenih 1.037.601 delavcev in deer 798.990 moikik. »08 681 tenikik; od teh jo bilo 3».»73 moikik in 96.579 ionskih izpod 16 let itirik. Po debelih jik odpide aa Ceiko 432.874, nn Niije Avstrijsko 300 654, na Moravtko 156 »77 t j. na te tri deiele 890.105 ali 76*/, od nega iadutrijaleeca delavatva v Avttriji Po metrik jik odpade aa Li-berec (Beichenberg) nu Ceikem 991.099. nu Dunuj 900.654. Od vtegn delavatva pripade nu prediluiitvo 300.898 delavcev di 99'/, od akapaega Itevila.
V 19.188 uvodik te dela a pre-trgunim urnikom (t odmorom opoM»eX v teb je tktpaj 930.930 delavcev. Od tek ima 8*/. devet- ali manj kot daret-urni deluvnik, 15'/, delu po 9 de 10 tr u Iu ii 43'/i 10 do 11 ar aa dan. Ddivnik je n delavca aavadae krajii ke a delavke, kar u delavci kolje orgiaiairaai ko deiavkl Stati-
stika tadi aU ta avoj aaaft e I kami dokazale, da dim bolj lubrtimd u delavci, tem boljis diugevae trgn-nitadjo imajo ia tam krajle delavnika. Tako delajo kvalildnal delavci v tovarnah u Kroje, podjetjik, ladjodajih, v ia toleniike »et ar aa daa. Po deieli ia v milih metrih ia t trgih imije delava daljto detaraike ia krijto odmore aed delom kakor T velikih iada-strijalnib tradiliik. Od vseh iadaatri-jtlnih detoveev v Avttriji ima 79a990 ob tobotik krajii delavnik.
- Krak kridnaeke eee. politike. V Bjdic-Biali u r torek 10. L m. toviruirji izključili 6000 predilniikik delavcev iz dela. Znano ja, de w pridali krUaaako aodalaik delivikik orgaaiaadj ttopiU v itrajk, da jih pa v tem boja aiao podpirale soc. demo-krattke orguuiucije. Stavka jo ie dolgo trajala, ai pa obetali atavkajočim aaj-maajie koristi. V ponedeljek to ttav-kajoči obljabili tovarnarjem po dri. pod. Kaaackaka, da u povrnejo aa delo. Tovarnarji m aa to odgovorili da kdor u v poaedeljek, 9. t m. ae me aa delo, ko v torek, 10. t m. od dela izključen. Tako u tadi itoriil To jo pran katastrofa u prizadete, in u kričaatko eodaluo orguuiudjo. 4000 deluvcev je krat zaduika, ajik rodbine stradajo.
drntnlitvu u bode vriU v Crsmoni v Italiji od 93. do 95. t. m. Nn thodu bodo zastopanih 94 difav. Razpravljalo u bodo o veeh strokah sodeio-vunju v zadregah ter o ajik pomena u delavce, malo trgovce, obrtnike in kmete. Ker je to vrst« udrttsiHvo t italijanaUk proviacak Beggio Emilia ia Cnmoaa aajlepie navito, n bodo tadrainiiki tuki pojtujevili na tak
Govorilo u kade o sodelovat jt ieae v zadregah. O tem bodo poročili Niao-zemki Treeb-Canu tar oriaala v čem obstoji aalega dobre goapodiaja, da a tvojo delavnostjo v kiii ia v gospodarstva pripomore k zboljiiuiu go-spodtrskik razmer celega Itn t, kato-rema pripada. Trije govorniki kodo govorili o kmeti jik ik udragit. Bainieri bode poročni o is pekih dooediljik po-tktaov akapnega najemanja v ukap ia akapnega obdelovanja ujetih aem-Ijiič. Ti potkad to te. kakor kale* » Emilijah v Italiji dobro obaeali ia sa ta datem čedalje bolj Mrl Na daevaem reda je tadi predavaaje a akladiičik bliga aa dehdo ia a todeloviaju pri javnih delih
— Prijateljem alevaaakage di-jaltra. .Badogojev" odbor ja letu dobil 50 prodeaj u podporo, eatoaer po 900 K pa ima podeliti le li. Pri-moraa bo torej 34 prodeaj odkloaiti Odkloaiti ko maral med lami večino telo vradaih ia potrebnih pndleev. ki ae morejo aa visoki iole, ako u jim ne neto pod ruma V tej dli d dovoljuje .Badogojev" odkar apelirati na aloveisko rodoljekje, da ma pri-•koči ai pomoč, da ma ae ko trahe vrli ti prokridkaga pada adklaajaaja
tuje, ae aapaatlto au f tej dlil Ia ^Vi apoitovaai roddjibi po tirni slo-venski domovini na edradto Mm tople prodaja, aaj podpira .BadagaJ* dijaka ia traak aloveaakih pokrajin. Nuj hi ta proiaja odmevala tadi r mik rode-Ijabaega teistvi dovutkigt, da bi tbirala ad kito de kito aa abaga do-voaaka dijake, ki iiVI v bedi ali pa
da bi Ui Madirat aa visoko tole. Podpora ja paUjati aa aaalev .Dijaike padperaa draitvo BadagaJ" v Ljahljtal
Svetovne vesti.
- I>|> t St. Krmnetska. Od
87. maja do 13. t m. je obolelo v St. Frančišku 84 Ijndi nn kugi, 13 jih j« tndi amrlo.
—	teleznlika Martin. Blizu Rima j« trdil osebni vlak T vojaškega. Velike nesreče ni bilo. ker m vojaki hitro poakakali ii vozov.
—	Shod neaiklh pravnikov in nnrnvoatoveev ae vrii v Draldanib. Udeleiencev je nad 2000.
—	Zastrupila ae je v Zagreba Gradčanka Ertl na pokopališču a tos-lorjem. ker ae je aatrkar Kosalka, a katerim je Uvela, v divjem lakona. zelo nerednemn in znprnvljivemn liv-ljenjo adal.
—	Poaeverjenje. V Arnheimn na Nizozemskem je poneveril ravnatelj banke Plieater in drogovi Lincker okrog 7 milijonov kron in pobegnil.
—	Napad. T Variavi je napadlo 600 delavcev neke tvorni« tvorniikega ravnatelja Sitbersteina. Zaprli ao ga v neko aobo in zahtevali od njega la-ptačiio vaeh plač. katere ao izgnbiU v 14 dnevnem itrajkn. SUberatein ni hotel tega atori ti. nn to pn ao jeU od vaeh atrani atretjati nanj a revolverji. Ne-arečai ravnatelj ao ja takoj mrtev zgradil.
—	OeepaleeaaDaatja, V ponedeljek je bil nnznnnjen ie jeden nov alačaj bolezni.
—	Eksplozija. T Forbaeha aa Nemikem je ekapMirnl jamaki plin valod razatretbe v rudniku. Štirje radarji ao mrtvi.
—	K rab ao taii v tnriU Mali Aliji. Razkačeno prebivalačvo ja v okolici meata Erzeznma abito dva
—	Velik vikar a nevihte jo raa-aajal v četrtek akoro po oeli FraaooakL Strela jo abila vet ijndi. Največ ikode je po vlaograiik.
—	llvlneka kngn razaaja nn Bot-garakea, zlaati nwd goveja tivioo. 8o-ijeki liat ,D»" napada ti viaozd ravnike, čei, da ao z neprrridaoetjo in aaloaaiaoatjo zagndili razHrjoaja kngn.
—	Caaar TUJ« o vari. Daa M. avgaata 11, je imel eeaar Viljem » dektnem mazeja v Minater-ja
1 li...... |.|tM j8—1	MMM^M' mmI
uunfi aooor w jo pomni, wn. Oeear Je iejal: .Lapa alika apravljive alogo. knten kale opazovalca ded reatfalaka, nnj ki odgovarjata aliki aaie naia temovtna. Mlatim, da jo mogočo an tako airataaje vaek naiih ia vaak aalih atanov lo ta Ja vara.
vaaa dogmatičaam amiala, ampak v iiriam aa livljatja praktičaem amialn. T avoji dolgi vtndaraki dobi — aedaj je ta dvajeet tat, kar aaa vlaka aaatopil imel opraviti a mnogimi ljtdml ia mi Ja Me ai ajik mnogo pretrpeti.
. Miku taii kotoma mili, ia ia ma Ja v
takik tnaotUk tar aa mi Ja
T Bnilmpeitt je nkradel postni kočija! Jakob 50.000 kron. Policija ie nima o tata nobenega aledn.
—	Nov apomenlk ao odkrili v Soli j i cvrjn - osvoboditelja Bolgarije Aleksandra II.
—	Htaroatno zavarovanje. Na kougrosn angleških Trade-Union (delavskih gospodarskih organizacij) je bilo sklenjeno, dn se sprejme v proračun za prihodnje leto potrebna vsota, da se bode izplačevalo vsem nad 60 let starim članom po 6 kron pokojnine na teden.
—	Podari. V lilo je gorelo II. t m. v vili gospodične Gartnerjevc; tn vila »loji tik cesarjevega letnega 1 dvorca. — V Kantonn v Kini je pogorelo do sto velikih kineikih trgovin, škoda je velikanka.
—	Porotniki a* oprostili 18 letnega Karla Pollačka, ki je natrelil svojo ljubico radi nesrečne ljubezni. Ljubimca sta ae dogovorila, da hočeta sknpno umreti. Pollaček je natrelil najprej deklico potem je sproill strel v ae. Porotniki so ga oprostili, čei, da je atorit to pod utisom neodoljive sile. Bil je obsojen nn 10 K globe zaradi prestopka orodnega patenta.
—	Pokončevanje podgan. Neki pL Florentin nn Dunaju je znaiel poseben aparat, a katerim jo mogočo potom elektrike pokončevati podgane. Stroj ao te dni v Trstu poizknievnli s velikim uspehom.
—	Ha rov rojak. Neki peiec 80. peip. aa dopaatu Adalbert Bučnjak Jo ponoči vdri v gostilno Gichhornovo v Onječki, umoril goapoinrjn z bajonetom, poeilil gospodinjo in deklo in potem atol. Hotel je pobegniti v Ameriko, ker ao jo bol kazni, pn je bil nn kolodvora spoznan in so gn iaadarji odgnali v upor.
■lilil ■ Ja aajholj jaao ia utrditi dobroto. Utao, kar » Jota, iaaamai
.Vd aa IJatJa, kakar ti, ta čeprav ta. talija, aa naia le aeaild iata, pri. '
kajajota ia a*MA viiav, * katera ri vai aopot tattaa la v avojik datak imajo taii tal avnjaga atvarnika r •akt" Klar taka aririi. kota ovoja ao-ljaH taM roiao pmvičao aoia B li kita tHfUt, la »a ta m
praaojovaaja, a tam bi ki vrivajo* pravi predpogoj • V maki lepa, i
Pogoni* je popolnoma mesto Ha-kodate na Jnponakem. 60.000 ljudi je brez atrehe.
—	Potar. Nekdo je zaigal blizu Moskve letečo graščino in papirno tvornico umorjenem velikega kneu Sergija. Škode je nad « mil. kron.
—	Hkod nrmSklk rokoiotaklk lo obrtnih zbornic je bil otvorjen 10. t. s. v 8trassburgn Razpravlja se na shodu o spričevalu osposobljenja. o ukonu o razprodaji in o določbah proti krolnjarstvu, glavnih dodajanjih, sploh o vseh vpraianjib, a katerimi se tudi pri nas borijo mali obrtniki.
—	Ogrsko - amertkanaka banka (Hungarian American Bank) je bila osnovana v Ne« Vorkn. Banka ima namen poaredovati trgovske posle ogrskih in balkanakib izseljencev v Ameriki. V Avstriji jo zastopa nitje avstr. eskomptna druiba.
Mesarski pomočnik
izveiban v aekanjn mesa. veič računstva in pinve, ae iSče v slulbo ali ae mn da v naiem mesnica takoj ali s 1 oktobrom. Naatav pove upravni!tvo
Mi7 a-
nn vodi z motorom 8 konjskih moči se da a pooestvom vred takoj v najem. Več se izve pri učitelju taa. Trata na
m	Zavrču.	3—3
Steekenpferd lilijino milo
10-35 od Bargmaaa t dr- Dratdaal ia Deda aa Labl (ČeUo) 97 Ja la oataa. pa prlaaaBjih. kiten dobivamo daa aa daefoai, aajboljfte zdravilno aiilo floti pegam aa lica la v daaaga orise, nebke kola la adravo barve as obraza.
bati p »r Jt Mili n mk Utiral, intrijst, trgntak t dHtnal li alkia t« pri brtjaiit.
M
ia tt
Milna <
velikansko zalogo modernega blaga
n tfkM mfcMM Mkft, vttati, pvbMt, ktkir ta« za — fktpMa Biten ikvjtta, kaa|tn»*. Mim IM. — Se pripviiMi u ebUen efciefc e epe4teven|eei
Druškovič&Valenčak, Slovenjgradec.
in ii risii vriji
prodaja c. kr. SolskNi knjig in igralnih kart4
Zvezna trgovina
Celje, Ml 0.2
priporoča
kanckOjski, ktnceptni. pitatnt, dokumentni, mlnittrakl. ovitni in barvani papir
Mili X*W ptrm taki!« pmsaiti pti« raiirK« Ml*
TrgoVs*« Wi|C
v vaeb vellkoatlh Crtaae. i eao ali dvaaa kolonama. v papir, plataa. irradl. ali pa n,.j. vesaaa.
MjaubKltfižicc Mi zaloia
i
kraja. -
MfisMfai
vpw vppavvim
iolika avaH. eataljstv«. lapaljake sreda, okraja« sastepe. afltatajka aaatopa. kra-aUaloa. paaajllaloe. advatotka. šolarja - ia privatnika. ——
Lkitnk zalk|t iaL
i*Mkk« !■ rlakkk
pepirulc frtžc
alt pa arifl-
I
/MMIII^t kan) aa mode tn j
ZMtfckzakradkvvaih
m
aa ttakavtaa la ptaafaUka
NMttllfekUlHklttl«*
Laataik: KaauitU Uata Jiailha'. It* Mtn .Zvezna ttakaraa* v Celjn.
Odgovorni nnlnik in izdajatelj Ljndevit Furtani.