Kronika. OB IZPLACILU RAZLIK DRŽAVNIM URADNIKOM. To izplačilo je sedaj, ko je sklenjeno dolarskC' posojilo, gotova stvar in je njega izvršitev samo vprašanje časa nekaterih me« secev. S 'tem se bo vsaj deloma popravila kriviica, ki se je godila državnemu uradni* štvu. Pravim-O': vsaj deloma, ker se bodo di* ference izplačale brez obresti za minulih pet let in ker tistim, ki so med tem umrli, kri^ vice ni več mogoče poravnati. In to, da je ostala država dolžna svojemu borno plača« nemu uradništvu skozi vrsto let znatne vso tt, spada pač med v nebo vpdjoče grehe: delavcem zasluženo plačilo zadrževati. Tem večje je torej naše veselje nad tem, da je končno vendar prišla vlada, ki je ve» dela, kaj zahteva njena čast in ugkd dr» žave, katero upravlja. Spričo tega veselega dejstva stopijo v ozadje vse rekriminacije z-.i preteklost radi dolge dobe čakanja. Kar jc bilo, jc bilo! Hvala Bogu, da bo odslej drugače! Morebiti bo celo ta ali oni uradnik ob prejemu razlik rekel: Za pret-eklost bi bi!o sicer boljše, da bi bil te razlike sprejemal sproti mesečno, za sedanjost je pa bolje, da dobim hkrati večjo vsoto denarja, s ka* tero si že skoro nisem več upal računati, češ, da bo izplačana o svetem .nikoli. Korak, ki ga je storila vlada, ne bo ko listil samo uradništvu. Lahko> rečemo, da se bo večina tega denarja še dsti mesec prese-lila v žepe — trgovcev in obrtnikov in da se bo- s tem denarjem pokril marsikak zaasta* nek, kd je bil enako mučen uradniku kakor njegovernu upniku. Ta denar bo torej pomenil veliko uslugo naši itrgovini in obrti, ki bosta takorekoč preko noči dobili nekaj le= pih mildjonov ,na razpolago in se poživili. In še eni stvari bo ta odločni korak naše vlade zelo koristil: ugledu države na zunaj in n,a znotraj. Izkaz>alo s« je, da vlada skd* njič vendar glede izplačevanja obveznostl ista morala za državo kakor za posameznika. Z izplaSilom razlik je napravila naša država ogromen korak z Balkana proti Evropi! Svo» je dni smo bili vajeni, da j© bila država gle* dt izplačevanja svojih obveznosti točnejša in zanesljivejša nego zasehnikd. iPri državi takorekoč nisi mogel izgubiti. Kar ti je za> kon priznaval, se ti je izplačalo z vso gotovostjo. Prd nas so žal že izkušnj-e ob 20=od' stotnih odtegljajih — poleg drugih činiteljev — to vero v državo močno omajale. Dvigatl se je p» začela ta vera, ko so se s temi boni lahko plačevali davki, in še bolj se bo dvigni» la s tem, da se bodo izplačale diference. La» hko rečemo: s tem izplačilom razlik bo naša d/ržava moralno toliko pridobila, da bi bilo to vredno tudi nenrimerno večjega denarja — ako bi se take stvari namreč dale kratkn malo kupiti. ^ Radi tega tudi ne nio^emo odobravati počenjanja onih, ki iščejo pri item posojilu dlak« v jajcu in vedo našteti vsc mogoče pomisleke proti temu posojilu. Za poštenja^ ka jc pri tem merodaj.no samo tole razmiš* Ijanje: čo imam ponavnati dolg, ki takorekoč vpije do neba, če.vem, da pomeni odlaganje tega izplačila neprestano krivico proiti upni» ku, ki težko čaka, potem moram dobiti po« sojilo za poravnavo tega dolg^a tako ali tako, ce je v meni kaj poStenjal Vzel bom pač ti» sto posojilo, ki ga morem danes dobiiti pod najugodnejšimi pogoji, zavedajoč se, da bi ga moral slednjič vzeti tudi pod težjimi po» goji, ako je v meni kaj vesti. Vsekako gre neprimcrno večja čast tisti vladi, ki je dolg poravnala, <nego tisti, ki je sicer pobirala davke za zvišane uradnižke prejemke, a je del teh prejemkov uradniStvu ostala dolžna. Izplačilo uradniških diferenc je državo« tvorno delo par excellence, ki bo po svojem učinku odtehtalo niekaj vagonov navdušenih govorov in. narodnih praznikov. Tega koraka jt lahko vesel vsakdo, komur je 'hodočnost naše države pri srcu. Samo ena stvar bo mo* rebiti temu ali onemu kalila veselje: namreč dejstvo, da je morala vstopiti SLS v vlado, da SO' sa smeli plačaiti davki z 20<odstotnimi odtegljaji, in da je moral postati predsednik SLS predsednik vlade, da so se čez dolgih pet let izplačale uradnikom razlike. Krek je nekoč rekel, da ima SLS zago* tovljeno bodočnost radi tega, »keu prav dela«, oziroma tolikio časa, dokler bo prav delala. »Taka stranka«, je razlagal, »more začasno izgubiti večinc, itoda trajno ne, radi tega ne, ker je Ijudem potrebna!« Po vojni so nešteti pričakovali rapidnega nazadova« nja SLS. Prišlo je pa že leta 1923. narobe. Pa ni morebiti razmah SLS po vojni dokaz, da je sedaj ljudstvu prav tako kakor nekdaj, morebiti še bolj potrebna stranka, ki prav dela? (Točno po »Slovenou« štev. 261. od 14. novembra 1928.).