Slovenija znižuje CO2: dobre prakse Katalog 2015 Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana Pogodba št. 2550-15-310011 Izvajalec: Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana Spletna stran: www.slovenija-co2.si Urednica: dr. Renata Karba Projektna skupina za izbor dobrih praks: dr. Aljaž Plevnik, dr. Anamarija Slabe, Bojan Žnidaršič, Jernej Stritih, dr. Renata Karba, Vida Ogorelec Fotografije: Fotografije so bile pridobljene iz javno dostopnih virov oziroma so last nosilcev dobrih praks (vir: spletne strani in družabna omrežja nosilcev praks). Lektura: Tadej Turnšek Katalog je izdan v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt iz sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča MOP. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 620.9:546.264-31:504.7(497.4)(0.034.2) SLOVENIJA znižuje CO [spodaj] 2 [Elektronski vir] : dobre prakse. Katalog 2015 / urednica Renata Karba. - El. knjiga. - Ljubljana : Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, 2015 ISBN 978-961-6450-32-4 (pdf) 1. Karba, Renata 282460160 Ljubljana, december 2015 Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 2 Vsebina Uvod ................................................................................................................................................ 4 1. Trajnostna energetika ................................................................................................................ 6 Prva lesena pasivna večstanovanjska stavba v Sloveniji .......................................................................... 7 Občina Zagorje.......................................................................................................................................... 8 Javno podjetje Snaga ................................................................................................................................ 9 Elektro oprema iz slovenskih podjetij .................................................................................................... 10 2. Vrednostna veriga lesa ............................................................................................................. 11 Pahernikovi gozdovi ............................................................................................................................... 12 Strojni krožek Bled .................................................................................................................................. 13 Mreža predelave lesa v Poljanski dolini ................................................................................................. 14 Biomasa Luče .......................................................................................................................................... 15 3. Ekološko kmetijstvo ................................................................................................................. 16 Zadruga Ajdna ........................................................................................................................................ 17 Vila Natura .............................................................................................................................................. 18 Zadruga Dobrina ..................................................................................................................................... 19 4. Trajnostni razvoj podeželja, trajnostne občine .......................................................................... 20 Aktivirano biooglje ................................................................................................................................. 21 Zadruga Konopko ................................................................................................................................... 22 Goriška lokalna energetska agencija ...................................................................................................... 23 5. Trajnostna mobilnost ............................................................................................................... 24 Ozelenitev voznega parka uprave MO Ljubljana .................................................................................... 25 Preureditev soseske Juršovka v Ljutomeru v območje umirjenega prometa ........................................ 26 Program MzI za spodbujanje trajnostne mobilnosti v občinah ............................................................. 27 6. Trajnostna proizvodnja in potrošnja ......................................................................................... 28 Zero Waste Slovenija ............................................................................................................................. 29 Zelena shema slovenskega turizma ........................................................................................................ 30 Kulturno ekološko društvo Smetumet ................................................................................................... 31 IT rešitve za zmanjševanje količin odpadne hrane ................................................................................. 32 7. Prilagajanje na podnebne spremembe ...................................................................................... 33 Ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v občini Ajdovščina ....................................................... 34 Mali večnamenski zadrževalniki voda .................................................................................................... 35 O projektu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse ................................................................................ 36 Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 3 Uvod Od avgusta 2015 do avgusta 2016 poteka tretji krog projekta Slovenija znižuje CO2 – dobre prakse. Ponovno prinaša promocijo dobrih praks, razširjanje znanja in spodbudo za spremembe. Uspešne zgodbe dobrih praks ponovno navdihujejo in kažejo, da so korenite spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne, temveč prinašajo tudi vrsto sinergijskih učinkov: ustvarjajo prihranke in nova zelena delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi ter zvišujejo kakovost bivanja. Zvezda letošnjega svežnja dobrih praks je les – naš ultimativni trajnostni gradbeni material, surovina in energent, ki ga narava ustvari iz CO2. Res je, da izvozimo veliko nepredelane hlodovine. Res pa je tudi, da nekatera slovenska podjetja z njim ustvarjajo uspešne zgodbe. Tako predhodno predstavljenim primerom skeletnih hiš podjetja Damahaus in lesenih pasivnih vrtcev podjetja Jelovica tokrat priključujemo zgodbo o malih in srednje velikih lesnopredelovalnih podjetjih v Poljanski dolini, vključno z navdihujočo verigo, ki povezuje zasebne lastnike gozdov, mizarstvo Hladnik in proizvajalca vrhunsko energetsko učinkovitih oken iz domače smrekovine, podjetje M Sora. In vodilnega slovenskega ponudnika biomase, sistemov ogrevanja in z njimi povezanih storitev, podjetje Biomasa iz Luč. Kot znanilca rušenja predsodkov o omejitvah lesene gradnje pa prvo leseno pasivno večstanovanjsko stavbo pri nas, ki stoji v bližini koseške tržnice v Ljubljani. Da uporaba lesa za energetske namene ne pomeni nujno sproščanja CO2 v zrak, ilustrira zgodba o aktiviranem biooglju podjetja Ograček. Poslanstvo tega spin-off podjetja puconskega centra za ravnanje z odpadki je prispevati k zmanjšanju netrajnostnih kmetijskih praks ter uporabi mineralnih gnojil in kemikalij v kmetijstvu, ki so na svetovni ravni eden največjih povzročiteljev podnebnih sprememb. Naše gozdno bogastvo pa niso samo kubiki lesa. Dragocenost gozda je v celovitem naboru ekosistemskih storitev, ki poleg ekonomskih vključujejo tudi ekološke in socialne. Trajnostno gospodarjen gozd je najpomembnejši ponor CO2. Slovenija je zibelka sonaravnega, trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Za ohranjanje tradicije pionirjev na tem področju – inženirja Franja Pahernika in profesorja Dušana Mlinška – ter za uporabo najsodobnejših spoznanj gozdarske stroke pri gospodarjenju z več kot 500 hektarji pohorskih gozdov zgledno skrbi Pahernikova ustanova. Pozitivni ekonomski kazalniki in družbena odgovornost lahko predstavljajo zgled in motivacijo za aktivno delo z gozdom za več kot 400.000 zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji. Ti pa zaradi razdrobljene lastniške strukture potrebujejo podporo, kot jo lastnikom gozdov na področju Gorenjske nudi Društvo za medsebojno pomoč Strojni krožek Bled – kakovostno strojno opremo, strokovno svetovanje ter odkup in prodajo lesa. Nekatere letošnje dobre prakse govorijo o povezovanju kot temelju poslovnega modela. Poleg omenjene gozdno-lesne verige in strojnega krožka sta takšni zadrugi Dobrina in Ajdna ter podjetje Vila Natura. Njihova dejavnost prispeva k trajnostni lokalni preskrbi s hrano, zagotavlja pravično plačilo malim tradicionalnim kmetijam ter odgovarja na rastoče povpraševanje potrošnikov po ekoloških izdelkih. Rastoče pa je zaradi njenih številnih koristi tudi zanimanje slovenskih kmetijcev za pridelavo konoplje. Z namenom razvijati pridelavo in predelavo konoplje v različne družbeno koristne namene je bila ustanovljena zadruga Konopko, ki s povezovanjem in inovativnostjo pogumno raziskuje številne možnosti uporabe, ki jih ponuja ta podnebju prijazna kultura. Drugačni sta zgodbi podjetij Gostol-Gopan iz Nove gorice in Domel iz Železnikov, ki sta se na zahtevnem globalnem trgu elektro opreme uveljavili z nišnimi produkti, ki jih odlikuje energetska učinkovitost: Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 4 opremo za pekarsko industrijo ter novo generacijo sesalnih enot, ki omogoča doseganje zahtev od A+ do A+++ energijske nalepke. Med dobre prakse zniževanja CO2 je uvrščenih tudi nekaj pomembnih zgledov iz javnega sektorja – občin, javnih podjetij, agencij in ministrstev. So dobre prakse celovitega in sistematičnega zniževanja odvisnosti od fosilnih energentov v lokalnih okoljih (Občina Zagorje, Goriška lokalna energetska agencija GOLEA), promotorji trajnostne mobilnosti (Mestna občina Ljubljana, Občina Ljutomer) ter nosilci razvoja na področju celovite energetske izrabe dejavnosti ravnanja z odpadki (Javno podjetje Snaga). Dobri praksi sta tudi nacionalni podporni shemi za ozelenitev turističnega sektorja (Zelena shema slovenskega turizma) in spodbujanje rabe trajnostnih prevoznih načinov v občinah (Program Ministrstva za infrastrukturo za spodbujanje trajnostne mobilnosti v občinah), pri čemer so energetski prihranki in zmanjšanje emisij CO2 v ospredju. Iz javnega sektorja je tudi Občina Ajdovščina, ki predstavlja dobro prakso na področju prilagajanja na podnebne spremembe. Ne zaostajajo tudi nevladne organizacije, ki s strokovnim in kontinuiranim delom v družbi uveljavljajo načela krožnega gospodarstva: društvo Ekologi brez meja kot nosilec programa Zero Waste za Slovenijo ter Kulturno ekološko društvo Smetumet, ki s svojimi kreativnimi izdelki in aktivnostmi spodbuja h kritičnemu razmišljanju in prevpraševanju smetenja, vsakdanjih navad in načinov sodobnega življenja. Slovenija je premajhna, da bi rešila velike svetovne probleme, kot so podnebne spremembe. Sodobne informacijske tehnologije pa omogočajo tudi majhnim, da ne ostanejo nemi opazovalci. Zato sta med dobre prakse uvrščeni tudi dve programski rešitvi za zmanjševanje količin zavržene hrane. Obe sta šele na začetku svoje uporabne poti. Start-up podjetje Smart Futuristic razvija programsko platformo FoodPlus, katere namen je, da se hrana pravočasno, tj. preden postane odpadek, porabi ali tehnološko predela v nov proizvod. S svojo preprostostjo pa navdihuje Varčni kuhar – programsko orodje, ki v obratih javne prehrane z zmanjševanjem količin odpadne hrane omogoča finančne prihranke, hkrati pa ozavešča in krepi odgovornost. Podnebnim spremembam se ne glede na obseg ukrepov za njihovo blaženje ne bomo mogli izogniti. Predvidevajo se resne posledice za zdravje ljudi, zmanjševanje prehranske varnosti, povečanje pogostosti in resnosti ekstremnih vremenskih pojavov, negativni vplivi na kmetijsko in splošno gospodarsko prihodnost ter delovanje družbe. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja. Zato je prilagajanje na podnebne spremembe oziroma sprejetje ukrepov za zmanjšanje tveganja in škode zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb ključni dejavnik blaginje prebivalcev Slovenije. Zaradi svoje lege v Vipavski dolini, ki je eden od najtoplejših in najbolj sušnih delov Slovenije, je občina Ajdovščina še posebej izpostavljena ekstremnemu vremenu in predstavlja nekakšen poligon za s podnebnimi spremembami povezane ekstremne dogodke, kot so poplave, zemeljski plazovi, burja, ekstremna suša, žled in požari v naravi. V občini Ajdovščina preizkušajo novim klimatskim pogojem bolje prilagojene kmetijske rastline in posodabljajo sistem za varstvo pred požari. Spremembe podnebja prinašajo tudi spremenjene, pogosto uničujoče padavinske vzorce. Med naravnimi ukrepi za njihovo blaženje so tudi mali večnamenski zadrževalniki voda, ki lahko med mokrim obdobjem zadržujejo vodo v krajini, v primeru poplav pa upočasnijo poplavne valove. Zanimivost tokratnega paketa dobrih praks so podjetja z nekonvencionalno lastniško strukturo: notranjim lastništvom in delavskim soupravljanjem (M Sora, Domel, Gostol-Gopan), zadruge (Ajdna, Dobrina, Konopko), družinsko podjetje (Vila Natura) ter strojni krožek (Društvo za medsebojno pomoč Strojni krožek Bled). Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 5 1. Trajnostna energetika Nizkoogljična energetska politika je za Slovenijo kot članico Evropske unije obveznost, prinaša pa tudi pozitivne makroekonomske učinke in priložnosti za nov zagon gospodarstva. Za doseganje kratkoročnih in dolgoročnih ciljev (zmanjšanja emisij za 80–95 % do leta 2050) so potrebni sočasni ukrepi varčevanja in učinkovite rabe energije. Pri tem imajo pomembno vlogo zlasti netehnološki ukrepi (davki, subvencije, krediti, predpisi, standardi itd.), vlaganja v raziskave in razvoj ter ozelenjena izobraževalna in tehnološka politika. Smiselna so vlaganja v uporabo trajnostnih gradbenih materialov (pri energetski sanaciji stavb in novogradnjah), s poudarkom na lesu, ki je naša edina gospodarsko pomembna surovina, hkrati pa nizkoogljični gradbeni material. Učinkovita raba energije v stavbah velja za eno od osrednjih prioritetnih področij za doseganje ciljev podnebno-energetskega paketa EU. Gradnja energijsko najučinkovitejših »pasivnih stavb« je v Sloveniji sicer prepoznavna, vendar predvsem v individualni gradnji in manj v večstanovanjskih in javnih stavbah. Na osnovi primerov dobrih praks bi lahko to oviro odstranili. Pri uvajanju obnovljivih virov energije smo v primerjavi z EU srednje uspešni, toda ne pri vseh tehnologijah. Zato je pomembno pokazati primere dobrih praks, kjer so obnovljivi viri izbrani glede na geografska področja ter okoljsko in ekonomsko primernost. Veliko dobrih praks, ki pa so pogosto specifične, je tudi v proizvodnji in predelovalni industriji. Energetska sanacija stavb je sicer učinkovit, a zahteven proces. To še posebej velja za energetske sanacije (sicer prevladujočih) večstanovanjskih stavb. Pri tem je potrebno poleg tehničnih rešitev upoštevati družbeno-socialne vidike. Manj razširjeno je uvajanje tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov in decentralizirane energetske oskrbe. Za prednostno področje Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb so bile izbrane naslednje dobre prakse: - Prva lesena pasivna večstanovanjska stavba v Sloveniji, - Občina Zagorje, - Javno podjetje Snaga, - Elektro oprema iz slovenskih podjetij. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 6 Prva lesena pasivna večstanovanjska stavba v Sloveniji samo v osnovni nosilni Stavba v neposredni bližini koseške tržnice v Ljubljani je prva lesena konstrukciji je uskladiščenih 150 pasivna večstanovanjska stavba pri nas. V njej je šest stanovanj s ton CO2 skupno ogrevalno površino 470 m2. Celotna okvirna konstrukcija objekta in medetažne plošče so iz masivnega lepljenega smrekovega lesa. Zidani so le podzemni del z garažami, jašek za dvigalo in zmanjšanje izpustov CO stopnišče, ki pa so izvzeti iz pasivnega ovoja objekta (v stanovanjih 2 zaradi obnovljivega vira ogrevanja in je urejen prezračevalni sistem z rekuperacijo, kletni prostori z garažo manjše porabe energije zaradi pa so naravno prezračevani). Naravno prezračevana je tudi pasivne gradnje štirikapna streha z majhnim naklonom, prekrita s posebno, zelo lahko in pohodno gumo EPDM. Na streho so speljani dovodi in odvodi zraka za prezračevalni sistem, skriti pa so v dimnike. razlika med lesenim in klasično Za ogrevanje in hlajenje stanovanj v objektu ter za pripravo tople grajenim objektom samo zaradi sanitarne vode skrbi sistem toplozračnega ogrevanja s prisilnim osnovne konstrukcije predstavlja prezračevanjem v povezavi z reverzibilno toplotno črpalko 450 ton CO2 zrak/voda (Termotehnika, TČZ ZVR 31 VT). Ta ima 2000-litrski bojler za sanitarno vodo in dva 1500-litrska zalogovnika (enega za talno gretje, drugega za talno hlajenje oziroma podhlajevanje). Od toplotne črpalke je do vsakega stanovanja izveden cirkulacijski vod, sodobna lesena in pasivna gradnja je vir številnih novih tako da ima vsako stanovanje praktično takoj na voljo toplo vodo. zelenih delovnih mest Toplotna črpalka je visokotemperaturna, omogoča segrevanje vode do 65° C in izvajanje rednih antilegionelnih šokov. Dimenzionirana je za monovalentno delovanje, torej sama v celoti pokriva vse toplotne izgube objekta, dodatni viri niso predvideni. Izračunana raba energije po metodi PHPP je 14,9 kWh na m2 stanovanjske površine, stroški ogrevanja za 80 m2 veliko stanovanje Nosilec naj na letni ravni ne bi presegali 100 evrov. Toplotna izolacija Arhimont d.o.o. (kamena volna) je vgrajena tudi v notranjih stenah med stanovanji, katerih skupna debelina je 27 cm, od tega je 22 cm toplotne izolacije. Notranje stene v stanovanjih imajo vgrajenih 5 cm kamene Kontakt volne. Test zrakotesnosti za objekt kot celoto je pokazal, da se pri Arhimont d.o.o. tlačni razliki 50 Pa v eni uri izmenja 0,36 celotnega volumna zraka v Večna pot 15 objektu. Mejna vrednost za pasivne objekte, ki še zagotavlja, da je 1000 Ljubljana objekt zrakotesen in da v njem ni mest z nenadzorovanimi ales.ajlec@gmail.com toplotnimi izgubami, je sicer izmenjava 0,6 volumna zraka v eni uri. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 7 Občina Zagorje od 2005 do 2014 približno 57 % Občina Zagorje je dober primer stalnega zmanjševanja obremenitev oziroma 8500 MWh prihranka pri okolja z načrtnim in postopnim delom na različnih področjih energiji za ogrevanje zaradi učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Rezultat so energetske sanacije manjši stroški energije in čistejši zrak, posredno pa tudi razvoj večstanovanjskih stavb zelenih delovnih mest, saj se z obnovo stavb krepijo gradbena podjetja, z ogrevanjem na biomaso lokalni lastniki gozdov, s sodobnimi pristopi (monitoring, vsebine raziskovalne enote OLEA) 41 % oziroma 572 MWh/leto prihranka pri električni energiji pa tudi tehnološko razvojna podjetja. zaradi obnove javne razsvetljave V obdobju 2009–2012 so sistematično in celovito energetsko prenavljali večstanovanjske objekte. Toplotno so izolirali skoraj 400 stanovanj s skupno površino 27.140 m2. Celotna raba energije se je javnofinančni prihranki zaradi manjše porabe energije zmanjšala iz cca 2.457 MWh/leto na cca 1.400 MWh/leto. V dveh omogočajo reinvestiranje v URE šolah je bila v okviru energetske sanacije uvedena soproizvodnja in OVE električne energije in toplote. Občina širi in delno obnavlja daljinsko ogrevanje na biomaso. V sistemu javne razsvetljave so že 45 odstotkov svetil zamenjali z okoljsko prijaznimi in energijsko povečuje se energetska varčnimi. neodvisnost občine Občina že od leta 2010 javne objekte, ki so deležni energetskih sanacij, vključuje v centralni nadzorni sistem. V stavbah spremljajo spremembe tradicionalnih temperaturo, vlago in vsebnost CO2 v notranjem zraku ter beležijo vzorcev obnašanja občanov podatke o energentih (elektrika, zemeljski plin, ELKO in daljinska toplota). Priključeni sta tudi sončni elektrarni na Kulturnem centru Delavski dom Zagorje in na strehi Osnovne šole Ivana Skvarče. povečanje kakovosti bivanja v Sistem je postavljen po logiki delovanja pametnih mest (Smart City) lokalni skupnosti in bo poleg spremljanja v prihodnosti omogočal krmiljenje sistemov na daljavo. Od komunalnih sistemov je priključen vodovod, črpališča zmanjšanje energetske revščine kanalizacijskega sistema ter javna razsvetljava. Poseben segment sistema je demonstracijska enota OLEA, kjer se prav tako spremljajo vsi ključni parametri. Nosilec Z rezultati monitoringa seznanjajo občane in jih ozaveščajo o Občina Zagorje ob Savi www.zagorje.si pomenu varčevanja z energijo. V treh javnih stavbah so nameščeni monitorji, kjer se lahko vidi trenutna poraba energentov in proizvodnja energije iz obnovljivih virov energije. Kontakt Občina ima za vse javne stavbe skladno z veljavno zakonodajo Občina Zagorje ob Savi izdelane energetske izkaznice ter uvedeno energetsko Cesta 9. avgusta 5 1410 Zagorje ob Savi knjigovodstvo. Župan je podpisal Konvencijo županov - zavezo obcina.zagorje@zagorje.si lokalni trajnostni energiji. Na občini so tudi zelo uspešni pri pripravi projektov, za katere pridobivajo nepovratna sredstva iz evropskih in nacionalnih skladov. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 8 Javno podjetje Snaga zmanjšanje količin toplogrednih Podjetje Snaga – nekoč sinonim za pobiranje smeti – postaja vodilno plinov pri zbiranju in obdelavi podjetje v južnem delu EU na področju gospodarjenja z odpadki. Z odpadkov uvajanjem novih tehnologij je energija sestavni del njihovega poslovanja. Enako velja za okoljski segment, kjer je posebna skrb povečevanje količin odpadkov, ki posvečena kvaliteti zraka in izcednih voda iz odlagališč. Snaga je jih je moč uporabiti kot surovino podjetje, ki ob osnovno dejavnost – ravnanje z odpadki – vešče za nove izdelke dodaja še druge aktivnosti, ki zmanjšujejo obremenjevanje okolja. zmanjšanje porabe naravnih Nadgradnja Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO), ki surovin ter porabe energije za poteka od leta 2009, je največji kohezijski projekt s področja okolja v njihovo pridobivanje državi. V njem sodeluje 37 občin, zato je regijski center tudi primer dobre prakse na področju povezovanja in sodelovanja občin ter soproizvodnja električne in dobra osnova občinam, da postanejo del mreže Zero Waste. toplotne energije iz deponijskega plina Na odlagališču s pomočjo zbiralnikov zajemajo deponijski plin, ki nastaja pri razkroju odpadkov. Večinoma je sestavljen iz metana in elementi trajnostne gradnje ogljikovega dioksida. Zaradi negativnega vpliva deponijskega plina na ozračje in podtalnico je njegova uporaba v energetske namene pomembni finančni prihranki vse bolj pomembna. Vsako leto zberejo 12 milijonov m3 bioplina, ki čiščenje odpadnih voda ga v plinski elektrarni predelajo v električno energijo. S pridobljeno energijo odlagališče pokrije svoje potrebe po elektriki, večji delež pa zmanjševanje hrupa gre v omrežje. Snaga je pričela uporabljati tudi smetarska vozila na zemeljski plin. v RCERO se je odprlo več kot 70 delovnih mest Poleg tega, da so občutno tišja od dizelskih vozil, je tudi strošek goriva pri vozilih na plin za približno 20 odstotkov nižji kot pri učinkovito informiranje in dizelskih vozilih. Z optimizacijo poti smetarskih tovornjakov so ozaveščanje javnosti dosegli dodatno zmanjšanje porabe goriva za 20 %, ob tem pa so se količine ločeno zbranih odpadkov pomembno povišale. Novi objekti Snage (garderobno sanitarni objekt, servisne delavnice, skladišče, parkirišče za komunalna vozila z nadstrešnicami) so zasnovani po načelih trajnostne gradnje. Ogrevajo se preko Nosilec toplovoda z odlagališča nenevarnih odpadkov, kjer se za ogrevanje Javno podjetje Snaga vode izkorišča odpadno toploto pri proizvodnji električne energije iz www.snaga.si deponijskega plina. Objekti imajo zeleno streho z ekstenzivno ozelenitvijo, ki prispeva k zmanjševanju temperaturnih razlik ter povečanju deleža zelenih površin na zgrajenem kompleksu. Hkrati Kontakt strešne površine nadstrešnic služijo za lovljenje meteorne vode. Javno podjetje Snaga Zajeta deževnica se uporablja za pranje tovornih vozil, s čimer se Povšetova ulica 6 pomembno zmanjša poraba pitne vode iz vodovoda. Objekti se 1000 Ljubljana oskrbujejo z energijo iz lastne sončne elektrarne moči 250 KW, ki je snagalj@snaga.si postavljena na nadstrešnicah nad parkiriščem tovornih vozil. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 9 Elektro oprema iz slovenskih podjetij Slovenska elektroindustrija je s tremi milijardami evrov izvoza ena znižanje izpustov CO2 zaradi močnejših gospodarskih panog. Podjetja prepoznavajo nišne energetske učinkovitosti izdelkov priložnosti, ki jih prinaša globalni trend povečanja energetske učinkovitosti. Uspešne poslovne zgodbe privabljajo zunanje vlagatelje, lastništvo podjetij se menjava. Nekatera podjetja pa so konkurenčnost na globalnih trgih stabilnost lastniške strukture zagotovila z notranjim odkupom in delujejo po načelih delavskega soupravljanja. Takšni podjetji sta Gostol-Gopan iz Nove Gorice in Domel iz Železnikov. energetska optimizacija lastnega delovanja Nova generacija Domelovih sesalnih enot izpolnjuje zahteve najvišjih razredov energijske nalepke A+ do A+++ in se odziva na vse strožje energijske zahteve, ki bodo po letu 2017 največjo dovoljeno stabilna lastniška struktura moč omejile na 900 W. Najnovejši, visoko učinkoviti razvojni produkt Domela je motor za pogon električnega kolesa. Celoten produkt je plod domačega znanja. Z visokim izkoristkom, nizko maso, tihim delovanjem in nizko porabo energije predstavlja zelo delavsko soupravljanje konkurenčen produkt na svetovnem trgu. Omogoča večji doseg z enim polnjenjem baterije, dolgoročno znižuje obremenitev okolja in izpolnjuje zahtevane smernice trga ter sledi Domelovi razvojni viziji. Nosilca Domel d.o.o. Podjetje Gostol-Gopan je proizvajalec opreme za pekarsko www.domel.com industrijo. Svojo konkurenčno prednost gradijo na pripravi rešitev za Gostol-Gopan d.o.o. znanega kupca, pri čemer zasledujejo cilje energetske učinkovitosti http://gostol.eu in kakovosti pekarskih izdelkov. Njihov najnovejši produkt je energetsko varčna ciklotermična tunelska peč za peko kruha, ki zmanjšuje porabo plina, kurilnega olja in električne energije. Kontakt Domel d.o.o. Prihranek energije je v primerjavi s starejšimi tehnologijami ocenjen Otoki 21 na 40 %. Za svoje stranke pripravijo celovito analizo možnosti 4228 Železniki prihrankov tudi z rekuperacijo plinov in odpadne toplotne energije. info@domel.com Gostol-Gopan si poleg razvoja energetsko učinkovite opreme prizadeva tudi za zmanjšanje porabe energije za lastno delovanje. V Gostol-Gopan d.o.o. letu 2012 so v okviru energetskega pogodbeništva v proizvodnih Prvomajska ulica 37 prostorih namestili inteligentno razsvetljavo, ki jim je prinesla kar 5000 Nova Gorica 75% prihranek električne energije glede na izhodišče, poleg tega pa info@gostol.eu boljše pogoje dela in zmanjševanje izpustov CO2 v okolje. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 10 2. Vrednostna veriga lesa Slovenija je dežela gozdov in narava nas je bogato obdarila z lesom. Smo ena od vodilnih držav v sonaravnem gospodarjenju z gozdovi. Gozdovi predstavljajo pomemben ponor ogljika – slovenski gozdovi letno vežejo približno 5 milijonov ton CO2, na leto priraste več kot 4 m3 lesa na prebivalca. Dobro stanje v naravi je tudi dobro izhodišče za prilagajanje na podnebne spremembe. Dolgoročno povečevanje lesnih zalog ni trajnostno, saj lahko pride do prestaranja strukture gozdov, ki ima za posledico zmanjšanje prirastka in poslabšanja odpornosti gozdov ter s tem povezanih katastrofalnih dogodkov (požari, škodljivci). Ti lahko povzročijo velike emisije akumuliranega CO2 v kratkem času. Veljavni Nacionalni gozdni program predvideva posek 75 % letnega prirastka, v nekaj desetletjih pa bi morali priti do poseka celotnega prirastka. Na ta način bi povprečno lesno zalogo v gozdovih stabilizirali blizu 400 m3/ha, kar bi bila ena najvišjih povprečnih zalog na svetu in bi zagotavljala tudi izpolnjevanje ciljev na področju biotske raznovrstnosti, varstva voda in drugih funkcij. Majhna in razdrobljena zemljiška in gozdna posest otežuje načrtno usmerjanje razvoja gozdov in drugih ekosistemov. Lastniki gozdov pri sedanjih cenah lesa nimajo dovolj interesa za gospodarjenje z gozdovi in izvajanje potrebnih ukrepov. Za zagotavljanje nege in stabilnosti gozdov in za povečevanje materialne in energetske učinkovitosti je pomen predelave lesa in rabe lesnih izdelkov večji kot kadarkoli doslej. Les nastaja v naravi s pomočjo sonca iz CO2. Hkrati pa je predelava lesa v izdelke energetsko nezahtevna. V lesnih izdelkih se v desetletjih njihove uporabe CO2 ohranja in tako z uporabo izdelkov in objektov iz lesa v največji možni meri prispevamo k znižanju emisije CO2. Zato predelava lesa in uporaba izdelkov in objektov iz lesa, namesto iz drugih energetsko potratnih materialov, edina zagotavlja prehod v nizkoogljično družbo. Les iz naših gozdov bi morali predelati do najvišje stopnje v sklopu celotne verige, od gozdarstva, predelave lesa v izdelke in papir, oblikovanja ter njegove končne energetske izrabe doma, in s tem ustvarjati dodano vrednost na področju gospodarstva, okolja in družbenega razvoja. Lesna industrija bi v Sloveniji lahko omogočila mnoga dodatna humana in zdrava delovna mesta. Predelava lesa lahko na področjih, bogatih z gozdovi, spodbudi razvoj podeželja, ki temelji na ohranjevanju kulturne krajine in biološke pestrosti. Predelava lesa odlično sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije. Junija 2012 je Vlada RS sprejela Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige do leta 2020, ki si v svojih ciljih zastavlja ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve, povečanje poseka in negovanosti gozdov, povečanje količine in predelave lesa z novimi tehnologijami, ustvarjanje novih delovnih mest in rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesno-predelovalni panogi. Obstoječi primeri dobre prakse lahko predstavljajo dobro vodilo za razvoj na tem področju. Za prednostno področje Trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi so bile izbrane naslednje dobre prakse: - Pahernikovi gozdovi, - Strojni krožek Bled, - Mreža predelave lesa v Poljanski dolini, - Biomasa Luče. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 11 Pahernikovi gozdovi zgled sonaravnega in Pahernikova ustanova gospodari s 552 hektarji gozdov iz zapuščine večnamenskega gospodarjenja z družine Pahernik, ki poraščajo severna pobočja Pohorja. Pri gozdovi gospodarjenju sledijo viziji pionirja sonaravnega gozdarstva, inženirja pobuda za številne zasebne Franja Pahernika: Ohraniti gozdove zanamcem v vsej njihovi lastnike gozdov, ki bi z aktivnim mogočnosti, pestrosti in tudi skrivnostnosti. Posestvo obsega bogata gospodarjenjem s svojim gozdom rastišča mešanih gozdov jelke, smreke in bukve. Odlikujejo jih naravna lahko zagotavljali delovna mesta ter sredstva za preživetje in obnova, mozaična struktura sestojev, visoka lesna zaloga, visoka razvoj na podeželju kakovost sortimentov in odprtost z gozdnimi prometnicami. zavzemanje za splošni napredek Dejavnosti ustanove so gospodarjenje z gozdno posestjo, gozdarskih ved štipendiranje študentov gozdarstva, spodbujanje raziskovalne dejavnosti ter zavzemanje za splošni napredek gozdarskih ved ob velik izobraževalni pomen – šola v naravi trajnostnega razvoja spoštovanju kompleksnosti gozdnega ekosistema ter gozda kot učilnice trajnostnega razvoja. V Pahernikovih gozdovih se izvajajo sonaravno gospodarjen gozd se raziskave in preizkušajo teoretična spoznanja v praksi. lažje prilagaja na posledice podnebnih sprememb Gospodarjenje je ekonomsko uspešno, nega gozdov se dosledno izvaja, upravitelji imajo posluh za varstvo narave. Pred več kot sto leti oživljanje rednega sonaravnega gospodarjenja z zasebnimi je Franjo Pahernik zastavil malopovršinsko gospodarjenje z naravno gozdovi bi bil pomemben obnovo gozda pod zastorom odraslih dreves, ki je s stalnim prispevek k zmanjšanju izpustov izpopolnjevanjem in vključevanjem znanstvenih izsledkov Oddelka za CO2 naše države gozdarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete in Gozdarskega inštituta Pahernikovi gozdovi so vključeni v Slovenije prešlo v izvirno sproščeno tehniko gojenja gozdov. Gozdove mrežo zgledov dobrega že več kot pol stoletja obiskujejo študenti gozdarstva ter številne gospodarjenja združenja strokovne ekskurzije iz Slovenije in tujine. ProSilva Europe Dejavnost ustanove vključuje tudi ohranjanje spomina na družino Nosilec Pahernik. V prvi polovici prejšnjega stoletja so njihovi gozdovi Pahernikova ustanova predstavljali temelj lokalnega gospodarstva in družbenega razvoja www.pahernikova-ustanova.si tega dela pohorskega podeželja. Dajali so delo delavcem v gozdu, na Kontakt žagah in pri transportu lesa ter v drevesnicah. S sredstvi od Pahernikova ustanova gospodarjenja z gozdom je bila ustanovljena šola, postavljena cerkev, Malgajeva 6 ustanovljena so bila razna kulturna in športna društva. Franjo 2360 Radlje ob Dravi susekmaks@gmail.com Pahernik je postavil tudi elektrarno na vodni pogon, ki je z električno energijo oskrbovala žage in okoliške zaselke. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 12 Strojni krožek Bled V Sloveniji izkoristimo le 75–80 % z gozdnogospodarskimi načrti dovoljenega poseka. Medtem ko je v državnih gozdovih predpisani združevanje zasebnih lastnikov gozdov etat skoraj v celoti realiziran, pa je v zasebnih gozdovih Slovenije izrabljenega le 60 % načrtovanega poseka. Gozdovi se starajo in debelijo, kar vpliva na slabšanje kvalitete lesa zaradi biološkega razkroja in na večjo ogroženost zaradi ujm, kot so snegolom, večji prihodki lastnikov gozdov vetrolom in žled. Med poglavitnimi krivci za takšno stanje je večja dostopnost lesa in biomase fragmentacija gozdne posesti. V Sloveniji je gozdnih posestnikov kar na trgu 461.000, v lasti imajo tri četrtine vseh gozdov. Večina zasebnih delovna mesta na kmetijah lastnikov za gospodarjenje s svojimi gozdovi ni usposobljenih, številni niti ne vejo, kje se njihovi gozdovi nahajajo. Takšna velika razdrobljenost otežuje strokovno delo in optimalno izrabo lesa v zasebnih gozdovih. Zato je v luči blaženja podnebnih sprememb in možnost prodaje lesa pomaga lastnikom gozdov pri gojitvenih tudi zagotavljanja prihodkov zasebnim gozdnim posestnikom delih, s katerimi povečujejo pomembno pomagati oziroma jih spodbuditi k aktivnemu stabilnost gozdov in njihovo gospodarjenju z gozdovi. odpornost na ujme, kot so snegolom, vetrolom in žled Strojni krožek Bled je društvena organizacija, ki nudi podporne storitve pri delih v gozdovih za lastnike gozdov na področju Gorenjske. Ima že skoraj 400 članov in je s tem eden največjih in najbolj dejavnih strojnih krožkov v Sloveniji. Učinkovito zagotavlja koordinacijo in dialog med ponudniki in uporabniki storitev. Tako Nosilec imajo lastniki gozdov na voljo kakovostno strojno opremo, ki si je Strojni krožek Bled www.skservis.si posamezni lastniki sicer ne bi mogli privoščiti. Krožek zagotavlja tudi strokovno svetovanje ter odkup in prodajo lesa, vključno z biomaso Kontakt za ogrevanje, ter kmetijske storitve. Za samo izvajanje storitev so Društvo za medsebojno pomoč ustanovili podjetje SK Servis d.o.o., ki je v 100% lasti društva. Strojni krožek Bled Grajska ulica 10 Strojni krožek Bled je dober in inovativen primer povezovanja 4264 Bohinjska Bistrica info@skservis.si lastnikov gozdov, ki s povečanjem učinkovitosti in strokovnosti omogoča povečanje količin lesa iz zasebnih gozdov, boljše gojenje teh gozdov in večji donos za posamezne lastnike. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 13 Mreža predelave lesa v Poljanski dolini leseni izdelki skladiščijo CO Na območju Poljanske doline (občini Gorenja vas – Poljane in Žiri) se 2 je razvila mreža za slovenske razmere izjemno uspešnih malih in srednjih podjetij na področju vrednostne verige lesa od žag, prodaje les nadomešča druge, ogljično lesa do izdelave in vgradnje končnih izdelkov, kot so okna, stopnice, intenzivne materiale pohištvo, tesarske storitve, pa tudi biomase za ogrevanje (drva, peleti in sekanci iz lesnih ostankov): M Sora d.d. Žiri, Breza Commerce d.o.o. Todraž, Mizarstvo Jezeršek d.o.o. Hotavlje, Lesko lesni ostanki se uporabijo kot d.o.o. Žiri, Lesgal s.p. Sovodenj, Mizarstvo Hladnik s.p. Rovte. obnovljiv vir energije Poljanska dolina je bogata z gozdovi, ki so večinoma v zasebni lasti. Delujoča predelava lesa v lokalnem območju dviguje vrednost teh dvig vrednosti zasebnih gozdov, gozdov, saj lastnikom zagotavlja odkup kakovostnega lesa. Nekdanja kar lastnikom omogoča gojitvene žaga in primarna predelava Jelovice v Sovodnju deluje naprej v ukrepe in izboljševanje strukture in odpornosti gozdov okviru podjetja Lesgal. Podjetje Breza Commerce, s skladiščem na območju nekdanjega rudnika urana v Todražu, se je razvilo v vodilnega lesnega trgovca, ki zagotavlja najrazličnejši les visoke ohranjanja z lesom povezane kakovosti predelovalcem na območju celotne Slovenije. M-Sora in kulturne dediščine Lesko proizvajata lesena okna in vrata vrhunske kakovosti. Jezeršek je vodilni slovenski proizvajalec lesenih stopnic, ki večino svojih izdelkov proda v tujino. Poleg teh podjetij na področju Poljanske zelena delovna mesta na doline deluje cela vrsta mizarjev in tesarjev ter drugih z lesom podeželju – stopnja povezanih podjetij. Lesnopredelovalna podjetja v Poljanski dolini so brezposelnosti v Poljanski dolini je manj kot pol slovenske primer delujoče zasebne pobude, ki zagotavlja trajnostni razvoj regije na področjih ohranjanja gozdov, zagotavljanja delovnih mest z zahtevano srednjo in visoko izobrazbo, pa tudi ohranjanja kulturne dediščine, povezane z lesom. Primer povezave v verigo od gozda do izdelka z visoko dodano Nosilec vrednostjo je naveza Mizarstva Hladnik, ki odkupuje les od lastnikov M Sora d.d. gozdov in proizvaja lepljence za izdelavo oken in druge lesene www.m-sora.si polizdelke, in podjetja M Sora, ki v sodelovanju s podjetjem Silvaprodukt iz Ljubljane (zaščita lesa s termično modifikacijo, inovativni premazi na osnovi voska) proizvaja visoko energetsko Kontakt učinkovita lesena okna. Ogljični odtis lesenega okna je 3,7-krat M Sora d.d. manjši od aluminijastega in dvakrat manjši od plastičnega. Okno Trg svobode 2 zaradi odlične toplotne izolativnosti zmanjšuje porabo energentov 4226 Žiri za ogrevanje prostorov. Termično obdelana smrekovina ima za okoli info@m-sora.si 20 % boljše toplotne lastnosti od neobdelane. Okno ustreza zahtevam po visoki energijski učinkovitosti in dolgi življenjski dobi, kar je ključno pri gradnji pasivnih objektov. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 14 Biomasa Luče Podjetje Biomasa je bilo ustanovljeno leta 1998 in je od takrat zraslo v dostopnost domačega lesa in biomase na trgu vodilnega ponudnika biomase in z njo povezanih storitev in tehnologij pri nas. Uspešno so vgradili že več kot 3000 delujočih sistemov ogrevanja na polena, sekance in pelete. Uspešno sodelujejo s številnimi projektantskimi in inštalaterskimi podjetji pri iskanju rešitev les je ogljično nevtralen energent na področju ogrevanja novih objektov ter pri energetskih sanacijah obstoječih objektov, vse od enostanovanjskih hiš do večstanovanjskih naselij, javnih in industrijskih objektov. Dejavnosti podjetja so: kakovostna oprema za kurjenje biomase, še posebej sistemi - zastopstvo, prodaja, montaža in servis kotlov na lesno daljinskega ogrevanja, znižajo biomaso; onesnaženost lokalnega zraka. - projektiranje in izvedba daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso; - prodaja oz. dobava toplote končnim porabnikom (lastni večji prihodki lastnikov gozdov daljinski sistemi ogrevanja); - izdelava in prodaja lesne biomase (sekancev in peletov); - dobava in montaža naprav za soproizvodnjo elektrike in nova delovna mesta toplote iz lesnega plina; - proizvodnja elektrike in toplote iz lesnega plina. Leta 2014 so dokončali razvoj biomasnega centra Nazarje, katerega nižje cene ogrevanja glavna dejavnost je predelava lesa za energetske namene. Z zmogljivimi stroji letno proizvedejo cca 170.000 nm3 zračno sušenih sekancev in 10.000 ton peletov. Predelava energentov je avtomatizirana in deluje 24 ur na dan ter zaposluje od 5 do 10 sodelavcev, odvisno od letnega časa. Poleg tega v BBC Nazarje Nosilec poteka soproizvodnja toplote in elektrike iz lesnega plina. Sistem Biomasa d.o.o. kogeneracije proizvede za 3.150 MWh električne energije. www.biomasa.si Proizvedeno toploto uporabljajo za sušenje lesnih goriv in s tem izboljšajo njihovo energijsko vrednost. So izkušeni načrtovalci in izvajalci daljinskih sistemov ogrevanja na Kontakt Biomasa d.o.o. biomaso, saj so jih uspešno predali v uporabo že več kot 20. Njihove Krnica 52 izkušnje izhajajo tudi iz večletnega upravljanja več lastnih daljinskih 3334 Luče sistemov ogrevanja na lesno biomaso. V letu 2014 so v Sloveniji info@biomasa.si vgradili 41 naprav za soproizvodnjo električne in toplotne energije iz lesnih sekancev in peletov. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 15 3. Ekološko kmetijstvo V Sloveniji smo nedavno sprejeli Program razvoja podeželja 2014–2020 (PRP). Vanj so s Kmetijsko okoljskim in podnebnim programom (KOPOP) prvič vključeni tudi cilji preprečevanja podnebnih sprememb, ki jih povzroča kmetijstvo, in prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe. Ekološko kmetijstvo pa je v novem PRP postalo samostojen ukrep, kar je priznanje splošnemu velikemu prispevku tega načina kmetovanja k varovanju okolja in podnebja. V ekološkem kmetijstvu imamo več izkušenj z zmanjšano obdelavo tal, ki prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov (TGP) in k izboljšanju ekonomike kmetij. Okrepilo se je tržno sodelovanje med ekološkimi pridelovalci, kar prispeva k zmanjševanju izpustov TGP in še dodatno krepi pozitiven okoljski učinek. Približno 150 šol in vrtcev oskrbuje svoje lastne šolske ekološke vrtove in s tem spodbuja spremembe življenjskega sloga in navad pri preskrbi s hrano in prehranskih navadah, prav tako v smislu zmanjševanja izpustov TGP. Ekološko kmetijstvo pozitivno vpliva tudi na razvoj podeželskih območij, med drugim tudi zato, ker ustvarja več delovnih mest kot konvencionalno kmetijstvo, in sicer v sami pridelavi, pa tudi v dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, zlasti v predelavi živil, v trženju in v turizmu. Ekološko kmetijstvo je povsod po svetu, zlasti pa v gospodarsko razvitih državah, pripomoglo k oživitvi zanimanja za lokalno pridelano hrano in za neposredne stike med pridelovalci in potrošniki, s tem pa tudi h krajšanju preskrbovalnih verig s hrano. Za sektor ekološkega kmetijstva in živil so značilne številne inovacije, tako v tehnologiji kot na socialno-ekonomskem področju. Inovacije v tehnologiji so v veliki meri povezane z izboljšavami v smislu bolj trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri. Število primerov dobrih praks v ekološkem kmetijstvu se povečuje, kar dodatno potrjuje potrebo po njihovi promociji. Za prednostno področje Ekološko kmetovanje in oskrbne mreže s sonaravno pridelano hrano so bile izbrane naslednje dobre prakse: - Zadruga Ajdna, - Vila Natura, - Zadruga Dobrina. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 16 Zadruga Ajdna vsestransko koristen poslovno- Zadruga Ajdna je bila ustanovljena leta 2014 v sklopu projekta družbeni model celovitega »lokalna samooskrba« sedmih občin Zgornje Gorenjske, katerega sodelovanja od pridelave do osnovni cilj je povečati količino v domačem okolju pridelane hrane, trženja zlasti za otroke v vrtcih in šolah. zmanjšanje izpustov CO2 zaradi Zadruga združuje pridelovalce ekološke hrane z območja Zgornje prevoza živil – preskrba šol in Gorenjske , ki se želijo uveljaviti kot dobavitelji sveže, naravno vrtcev ter ostalih kupcev v regiji pridelane hrane. Njihov skupni nastop na trgu omogoča raznolikost in zadostne količine pridelkov, ki jih lahko kot enoten ponudnik ekološko pridelana hrana ima v ponujajo vrtcem in šolam, pa tudi drugim potencialnim kupcem. povprečju za 40 % manjši ogljični odtis Cilji članov zadruge so povečanje stopnje samooskrbe Gorenjske, spodbujanje ekološkega kmetovanja ter ohranjanje zdravega ekološka pridelava temelji na življenjskega prostora prebivalcev Gorenjske, svoje poslanstvo pa povečevanju ali vsaj ohranjanju vidijo v povezovanju kmetov v kooperativi, zagotavljanju vsebnosti humusa v tleh, kar je ena najboljših strategij vsestranske strokovne podpore in zagotavljanju poštenega odkupa prilagajanja na podnebne njihovih pridelkov znotraj lokalnih skupnosti. spremembe v kmetijstvu, saj Za zagotavljanje zanesljive dobave dogovorjenih količin se je večja vsebnost humusa v tleh zadruga Ajdna povezala z Loško zadrugo ter radovljiško trgovino z pomeni boljšo strukturo tal in lokalno hrano 18sedem3 in si s tem zagotovila zaledje, logistično večjo kapaciteto za zadrževanje vode, s tem pa boljše prenašanje podporo ter povezavo z že izkušenimi dobavitelji hrane za javne suše in lažje/hitrejše obdelovanje zavode in druge kupce. Zadružniki prodajajo na lokalnih tržnicah, tal po ekstremnih padavinah kupce pa vabijo tudi v partnerski odnos, kjer imajo koristi tako pridelovalci kot porabniki, saj skupaj gradijo boljše medsebojne zmanjšanje nastajanja odpadkov odnose in bolj povezano skupnost. kot posledica opustitve pakiranja zaradi neposredne prodaje Pridelki zadružnikov so na voljo:  neposredno pri pridelovalcu, kjer lahko kupci po dogovoru naročijo pridelke iz nabora ponudbe ostalih pridelovalcev  z dostavo na dom, po dogovoru tudi redne dobave Nosilec  v trgovini 18sedem3 v Radovljici Zadruga Ajdna  prek prednaročila živil za ozimnico za naslednjo sezono. www.ajdna.si Zadruga Ajdna je dober primer za druge občine in regije, kjer so Kontakt ekološke kmetije še nepovezane ali premalo povezane pri svojih Zadruga Ajdna dejavnostih trženja in izobraževanja, oziroma kjer imajo šole in vrtci Ovsiše 55 težave pri oskrbi z lokalnimi ekološkimi živili v skladu z obvezami, ki 4244 Podnart, ekoporta@gmail.com izhajajo iz Uredbe o zelenem javnem naročanju. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 17 Vila Natura Ekološka kmetija Slavič iz Vučje vasi v Prlekiji je za svojo gospodarsko pravno obliko izbrala obliko podjetja oziroma d.o.o., zmanjšanje izpustov CO2 zaradi kar jim omogoča enostavnejše in bolj obsežno dodajanje vrednosti preusmeritve v ekološko svojim ekološkim pridelkom in svojemu delu. Kmetija oziroma pridelavo in predelavo podjetje zagotavlja dve delovni mesti v družini ter nadaljnja delovna mesta za zunanje sodelavce. Pridelujejo žita – piro, ajdo, kamut, enozrnico, pšenico, rž, proso, uporaba okolju prijaznega koruzo, oves in ječmen – ki so osnova za nadaljnjo predelavo v pakiranja moke, kaše, zdrobe in testenine, ter oljnice – buče, sončnice, lan, oljno ogrščico in konopljo – iz katerih stiskajo olja. Z lastnim strojem za čiščenje žit lahko zagotavljajo visoko kakovost trajnostna prenova gospodarskih svojih izdelkov. Vsa žita meljejo sami v svojem mlinu na kamen, tako poslopij oziroma domačije da kupcem lahko ponudijo visoko kakovostne, sveže mlevske izdelke. Svoja živila pakirajo v okolju prijazno embalažo, celotna podoba profesionalizacija kmetije s njihove promocije je profesionalna in odlično usklajena z njihovo preoblikovanjem v zahtevnejšo okolju prijazno ponudbo kakovostnih lokalnih ekoloških živil. S svojo gospodarsko obliko, ki omogoča ponudbo so se že uveljavili v več slovenskih trgovinah z ekološko večji obseg dodajanja vrednosti in s tem ustvarjanje višjega hrano. dohodka in več delovnih mest Tudi pri prenovi svoje domačije so upoštevali načela trajnostnosti. Kmetijo sestavljajo stanovanjska lesena brunarica in stara domačija z gospodarskim delom, ki so ju prenovili ter v teh prostorih uredili mlin, pakirnico ekoloških pridelkov, prodajalno in kmečko sobo. Pri prenovi so uporabili veliko naravnih materialov. Večino sten so Nosilec Ekološka kmetija Slavič – Vila Natura obdali z glino, uporabili pa so tudi druge naravne materiale – les, www.vila-natura.si kamen, stare opečnike ipd. Ohranili so veliko starega pohištva in drugih predmetov, ki so jih našli na podstrešju stare hiše, ter jih Kontakt obnovili in razstavili v prostorih stare domačije in zunaj. Preuredili so Vila Natura d.o.o. Vučja vas 51 kmečko sobo s krušno pečjo. Svojo dejavnost nameravajo razširiti 9242 Križevci pri Ljutomeru tudi na področje turizma, s ponudbo prleških dobrot zaključenim info@vila-natura.si skupinam v trajnostno prenovljeni kmečki sobi. Kmetije, tudi ekološke, ki želijo dodajati vrednost svojim pridelkom s predelavo in trženjem, se soočajo s precejšnjimi izzivi, ki jih postavlja zakonodaja na področju dopolnilnih dejavnosti, varnosti hrane, trženja ter davčna zakonodaja. Vila Natura d.o.o. je primer, ki kaže, kako je možno ekološko kmetijo nadgraditi v »zeleno« podjetje. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 18 Zadruga Dobrina zmanjšanje nastajanja odpadkov Zadruga Dobrina je zadruga za razvoj trajnostne lokalne preskrbe, ki zaradi neposrednega trženja brez je nastala leta 2011 in je prejela projektno podporo v okviru embalaže programskega sklopa Urbane brazde, Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. povečana konkurenčnost malih Temeljni namen zadruge Dobrina je razvoj malih kmetij in pravične kmetij zaradi sodelovanja in trgovine z živili ter zagotavljanje možnosti pravičnega plačila skupnega nastopanja na trgu pridelovalcem in proizvajalcem. Njen namen je tudi povezovanje podeželja z urbanim središčem, promocija in razvoj ekološkega kmetovanja, načel trajnostne lokalne preskrbe s hrano ter socialno- delovna mesta na malih kmetijah podjetniških dejavnosti na področju pridelave in predelave hrane, v zaledju več mest v SV Sloveniji ter ohranjanje kulturne, tehnične in naravne dediščine s področja kmetijstva. povečanje prihodkov Zadrugo so ustanovili pridelovalci in predelovalci z majhnih podeželskega prebivalstva tradicionalnih kmetij z območja Slovenskih goric, ki so se preusmerile v ekološko in integrirano kmetovanje. Na začetku so tesnejši stik med pridelovalci pobudniki zadruge manjšim kmetovalcem, ki so bili pripravljeni oziroma predelovalci in kupci povečati obseg pridelave in so želeli boljši dostop do kupcev, nudili izobraževanja in usposabljanja za preusmeritev v ekološko kmetovanje. Pridružile so se jim tudi kmečke gospodinje, ki v krušnih dober primer povezovanja in pečeh pečejo kruh in gibanice, izdelujejo domače rezance in druge načrtnega razvoja znanj in trga tradicionalne dobrote. Zadruga danes z lokalno hrano preskrbuje več obratov javne prehrane, predvsem osnovne šole in vrtce v Mariboru. Za meščane Maribora, Lenarta ter Ptuja nudi tedenske zabojčke s svežo, lokalno pridelano zelenjavo. Nudi tudi kmečki catering. Nosilec Zadruga Dobrina – Zadruga za razvoj Zadruga izvaja več tržnih dejavnosti za svoje člane, skrbi za splošno trajnostne lokalne preskrbe z.o.o. izobraževanje in ozaveščanje potencialnih kupcev o pomenu www.zadruga-dobrina.si uživanja sveže, lokalno pridelane hrane. Skrbi tudi za promocijo in stik z različnimi skupinami kupcev. Vsi člani zadruge sicer ne Kontakt kmetujejo ekološko, je pa to usmeritev, ki jo načrtno spodbujajo. Zadruga Dobrina Zadruga vsako leto povečuje obseg delovanja – tako število Jurovski Dol 1 2223 Jurovski Dol vključenih pridelovalcev kot kupcev. S tem dokazuje, da je z dobro info@zadruga-dobrina.si »zeleno« poslovno zamislijo možno uspešno poslovati tudi potem, ko so zagonska projektna sredstva porabljena. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 19 4. Trajnostni razvoj podeželja, trajnostne občine Razvoj podeželja bo trajnosten ali pa ga ne bo. Naravni viri za trajnostni razvoj slovenskega podeželja so bogati: gozd, rodovitna prst, obnovljivi viri energije, lepota in pestrost naravne in kulturne krajine, vodni viri. Skupaj z znanjem, kreativnostjo in inovativnostjo ljudi predstavljajo osnovo za razvoj decentraliziranega nizkoogljičnega gospodarstva. Potencial trajnostnega razvoja slovenskega podeželja temelji na programih, ki niso pomembni samo za revitalizacijo podeželja, ampak z decentraliziranim, regionalno uravnoteženim razvojnim zagonom prinašajo višjo kakovost življenja ter konkurenčnost gospodarstva na državni ravni ter ohranjajo strateško pomembno poseljenost državnega ozemlja. Poleg podnebnih sprememb in drugih pritiskov na okolje naslavljajo tudi pereč problem brezposelnosti. Prepoznavnost potencialov kakovostnih lokalnih zelenih delovnih mest v oskrbi z ekološko pridelano hrano, vrednostni verigi predelave lesa, izrabi obnovljivih virov energije in zelenem turizmu se je v zadnjih letih izrazito povečala. Nekatere pionirske občine (npr. Šentrupert, Škofja Loka, Kranj in Idrija) že žanjejo rezultate v obliki javnofinančnih prihrankov, povečanja suverenosti zaradi neodvisnosti od uvoženih surovin, hrane in energentov, ter povečanja kakovosti življenja svojih skupnosti. Predstavitev dobrih praks na področju trajnostnega razvoja podeželja in trajnostnih občin je zaradi razpoložljivih virov, priložnosti za javnofinančne prihranke in zaposlitvenega potenciala zelo zanimivo in časovno dobro umeščeno na začetek novega obdobja izvajanja kohezijske politike. Že v predhodnih projektih Slovenija znižuje CO2 je bilo ugotovljeno, da so ozka grla za še hitrejše širjenje nizkoogljičnih dobrih praks razdrobljenost, neusposobljenost in finančna podhranjenost majhnih občin, nespodbudno podjetniško okolje ter pomanjkanje strokovnih znanj. Za prednostno področje Trajnostni razvoj podeželja, trajnostne občine so bile izbrane naslednje dobre prakse: - Aktivirano biooglje, - Zadruga Konopko, - Goriška lokalna energetska agencija. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 20 Aktivirano biooglje zmanjšanje izpustov CO Ograček d.o.o. je spin-off Centra za ravnanje z odpadki Puconci. 2 pri energetski izrabi lesne biomase Podjetje je nastalo iz raziskovalne skupine Zeleni rudnik Pomurja, ki je bila ustanovljena leta 2013. Ponuja storitve in izdelke za vrtičkarje in kmetovalce v zvezi s kakovostjo tal, med njimi tudi aktivirano izboljšano shranjevanje ogljika v biooglje, ki izboljšuje kakovost tal in ima še druge koristne učinke. tleh Kmetijstvo je v globalnem merilu eden najpomembnejših virov izpustov toplogrednih plinov. Posledice sodobnih praks kmetijske izboljšanje prilagojenosti tal na rabe tal, ki jih vodi načelo čim večjih donosov, so poleg tega spremenjeno razporeditev in zmanjšanje kakovosti vode, porušeni naravni habitati in količino padavin osiromašena tla, v katerih so umetna gnojila in pesticidi uničili življenje. Zemlja je po intenzivnem kmetijstvu kisla, humusna bilanca nizka, založenost z minerali je skoraj nična. Obdelovalne površine so pridelava zdrave hrane, zdravje ljudi izčrpane, brez dodajanja umetnih gnojil in uporabe pesticidov ne dajejo več pridelka. V takšni zemlji ne more zrasti zdrava hrana. Dodajanje aktiviranega biooglja ima blagodejne in dolgoročne delovna mesta za mlade z visoko učinke na ravnovesje tal. Izboljšuje zadrževanje vode, ionsko izobrazbo na podeželju izmenjevalno kapaciteto tal, njegova porozna struktura pa nudi habitate za koristne talne mikroorganizme in tako spodbuja in spodbujanje vrtičkarstva, podpira življenje v tleh. Biooglje je ostanek kogeneracije električne izboljšanje kakovosti življenja in toplotne energije iz lesnih peletov s postopkom pirolize. Ogljik, ki bi pri izgorevanju lesa ob prisotnosti kisika šel v zrak v obliki CO2, se pri pirolizi shrani v oglju. Ko takšno oglje vgradimo v tla, shranimo ogljik v tleh in preprečimo uhajanje v atmosfero. Biooglje samo po sebi je le ogrodje, niša in habitat, ki ga je potrebno pred vgrajevanjem v tla aktivirati s hranili, minerali in mikroorganizmi. Nosilec Ograček d.o.o. Aktivirano biooglje prinaša veliko koristi za same lastnosti, strukturo www.ogracek.si in živost tal. Zato ima potencial izboljševalca tal. Na področju rastnih substratov lahko nadomesti šoto, pridobivanje katere je Kontakt netrajnostno in škodljivo za okolje ter naravne habitate. Ograček d.o.o. Vsebnost ogljika v aktiviranem biooglju je vsaj 50 %, ogljik je stabilno Vaneča 81/A uskladiščen za več sto let. Biooglje pospešuje nastanek humusa, kar 9201 Puconci izboljša rodovitnost tal, zaradi česar tla postanejo boljši shranjevalec info@ogracek.si ogljika. Zaradi boljšega zadrževanja vode pa so bolje prilagojena na posledice podnebnih sprememb, kot so suše in nalivi. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 21 Zadruga Konopko ekološka pridelava Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji narašča. V letu 2015 je pridelavo prijavilo 567 pridelovalcev na skupaj 500 ha. Konoplja je naraven, ekološki in popolnoma razgradljiv material. Ima močna in povezovanje malih in srednjih trpežna vlakna. Uporablja se v prehrani, kozmetiki, medicini, pridelovalcev tekstilni in papirni industriji in gradnji. Industrijska konoplja je lahko tudi surovina za pogonsko gorivo, v zadnjem času pa postaja zanimiva še za celo skupino novih inovativnih izdelkov. razvoj inovativnih produktov Namen zadruge Konopko, ki trenutno šteje 50 članov iz cele Slovenije, je povezovanje pridelovalcev ter predelovalcev konoplje socialno podjetje za različne namene, inovatorjev, raziskovalcev in drugih zainteresiranih na področju konopljarstva. Zadruga spodbuja pridelavo in predelavo konoplje v različne družbeno koristne industrijska konoplja rahla zemljo in je odlična za fitoremediacijo namene, podpira majhne in srednje pridelovalce in predelovalce konoplje ter spodbuja pravično trgovino s konopljo in produkti iz konoplje in povezovanje podeželja z urbanimi središči. Zadruga konoplja ima dober hektarski promovira in razvija ekološko kmetovanje in trajnostno preskrbo s donos, za rast ne potrebuje konopljo in produkti iz konoplje ter socialno-podjetniške dejavnosti pesticidov in zahtevne obdelave, na področju pridelave in predelave konoplje. primerna je za kolobar Poleg oskrbe pridelovalcev s semeni ter izvedbe organiziranega odkupa konoplje zadruga Konopko vzpostavlja številna partnerstva s zelena delovna mesta podjetji in raziskovalnimi organizacijami, ki prepoznavajo perspektivnost konoplje in razvijajo inovativne produkte: • razvoj bioplastike – kompozita iz konopljinih vlaken, v sodelovanju z Visoko šolo za tehnologijo polimerov iz Slovenj Gradca in podjetjem Plastika Skaza d.o.o. iz Velenja; Nosilec • sodelovanje s Kmetijskim inštitutom Slovenije v raziskavah Zadruga Konopko z.o.o. uporabe konopljinega hidrolata za varstvo rastlin; www.konopko.si • razvoj stiskanih vlaknenih plošč iz konoplje v sodelovanju z Oddelkom za lesarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete; Kontakt • izdelava biooglja iz konopljinega pezdirja v sodelovanju s Zadruga Konopko z.o.o. Kemijskim inštitutom Ljubljana; Lindek 22 • uporaba konopljine sredice (pezdirja) za izdelavo papirne 3213 Frankolovo mase v sodelovanju z Inštitutom za celulozo in papir iz info@konopko.si Ljubljane, VIPAP; • laboratorijsko preizkušanje industrijske konoplje / analize kanabinoidov – ERICO Velenje. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 22 Goriška lokalna energetska agencija zmanjšanje ogljičnega odtisa Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA) kot energetski regije in javnofinančni prihranki manager aktivno dela s 23 občinami v Primorski regiji. Opravljajo razvojne, raziskovalne, izobraževalne in svetovalne dejavnosti ter pri tem promovirajo in pospešujejo stalno izboljševanje energetske širjenje kulture energetske učinkovitosti (URE) ter uvajanje uporabe obnovljivih virov energije učinkovitosti (OVE) z usmeritvijo k maksimiranju lokalne energetske samooskrbe regije in krepitvi blaginje tukaj živečih ljudi. Uspešnost agencije se odraža v priznanjih En.občina za energetsko lokalna energetska samooskrba regije najbolj učinkovite občine, ki so jih prejele občine Miren-Kostanjevica (2011), Tolmin (2012), Divača (2013) in Brda (2015). Značilnost agencije je celovitost pristopa z nudenjem neodvisne strokovne pomoči pri izvedbi organizacijskih ukrepov in investicij v URE in OVE izobraževanje, ozaveščanje, delo z mladimi ter s spremljanjem doseženih učinkov. Uspešno širijo znanja na zrelih in inovativnih tehnologijah obnovljive energije. Primeri uspešno izvedenih projektov so sončna elektrarna razvoj modela izvedbe projektov na protihrupni ograji ob hitri cesti Vrtojba - Selo, solarni hladilni URE in OVE ob upoštevanju sistem v vrtcu v občini Piran, prenova 12 kotlovnic na biomaso, ki zmanjšanja naložbenega potenciala lokalnih skupnosti skupaj ogrevajo 29 objektov, šest sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ter energetska sanacija 7 objektov: prenova 5 streh, 6 fasad in stavbnega pohištva na 7 objektih. Osredotočajo se tudi na sisteme trajnostne mobilnosti v primorskih občinah, izredno aktivni pa so na področju ozaveščanja in izobraževanja o nacionalnih energetskih politikah ter razpoložljivih Nosilec spodbudah za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije za GOLEA - Goriška lokalna energetska lokalne skupnosti in državljane. Izvajajo obsežen izobraževalni agencija program v podjetjih ter osnovnih in srednjih šolah. Energetsko www.golea.si opismenjevanje je doseglo preko 20.000 učencev in učiteljev. Svojo dejavnost izpopolnjujejo in širijo s sodelovanjem v številnih Kontakt evropskih projektih na področju URE in OVE. Pozornost so zbudili z GOLEA - Goriška lokalna energetska agencija inovativnim modelom izvajanja energetske prenove javnih objektov Trg Edvarda Kardelja 1 in javne infrastrukture brez lastnih finančnih sredstev občin. Tako je 5000 Nova Gorica že opravljena sanacija javne razsvetljave v občinah Brda in Miren - info@golea.si Kostanjevica. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 23 5. Trajnostna mobilnost Področje prometa je eden glavnih virov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji, kar lahko pripišemo geografski legi Slovenije kot tranzitni državi in neurejenosti železniških povezav, ki spodbujajo naraščanje cestnega prometa. V urbanih in drugih okoljih z velikimi gostotami prometa je postal promet glavni onesnaževalec ozračja (predvsem s prašnimi delci, dušikovimi oksidi in ozonom) in zelo pomemben dejavnik preoblikovanja prostora. Skoraj popolna odvisnost motoriziranega prometa od fosilnih goriv ga uvršča med največje povzročitelje podnebnih sprememb. Zato je v Sloveniji nujno spodbujati, promovirati in razširjati dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Področje načrtovanja in upravljanja trajnostne mobilnosti v Sloveniji v splošnem zaostaja za 10 do 20 let za ravnjo razvitejših držav Zahodne Evrope. Tako stanje je značilnost vseh prostorskih ravni, a se hitreje izboljšuje predvsem na lokalni ravni, kjer se pojavljajo posamezni primeri ukrepov, ki sledijo sodobnim trendom in nagovarjajo tudi podnebne spremembe kot enega osrednjih vodil trajnostnega načrtovanja mobilnosti. V večini primerov gre za rezultate sodelovanj na različnih evropskih projektih. V Sloveniji je največ aktivnosti za promocijo dobrih praks strnjenih v tednu mobilnosti EU, ki vsako leto sredi septembra poteka tudi v vrsti slovenskih mest. V zadnjih letih se s trajnostno mobilnostjo na lokalni ravni aktivneje ukvarja tudi Ministrstvo za infrastrukturo, ki pripravlja spodbude za trajnostno načrtovanje mobilnosti v občinah. V okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 ima načrtovana sredstva za izdelavo cca 30 celostnih prometnih strategij in za sofinanciranje izvajanja ukrepov teh strategij. Pričakuje se, da bo ta intervencija pomembno spremenila načrtovanje mobilnosti v mnogih slovenskih občinah. Za prednostno področje Trajnostna mobilnost so bile izbrane naslednje dobre prakse: - Ozelenitev voznega parka uprave MO Ljubljana, - Preureditev soseske Juršovka v Ljutomeru v območje umirjenega prometa, - Program MzI za spodbujanje trajnostne mobilnosti v občinah. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 24 Ozelenitev voznega parka uprave MO Ljubljana prispevek k energetski varčnosti MO Ljubljana je v zadnjih letih prenovila in ozelenila svoj vozni park. in zmanjšanim emisijam CO2 v Če se je še pred nekaj leti izpostavljal njihov dosežek 10 % zelenih upravi in javnih podjetjih MO vozil v mestni floti, so se pred dvema letoma odločili za večinsko Ljubljana ozelenitev službenega voznega parka. V letu 2014 je MO Ljubljana nadomestila vozila na bencinski in dizelski pogon z okolju prijaznimi izboljšanje kakovosti zraka in vozili. Od skupno novih 51 vozil je kar 43 vozil na metan. Renault zmanjšanje ravni hrupa Nissan Slovenija je septembra 2015 v okviru Evropskega tedna mobilnosti Mestni občini Ljubljana v uporabo do konca leta 2016 izboljšanje kakovosti življenja v predal dve električni vozil Renault. mestu V Javnem holdingu Ljubljana ter javnih podjetjih imajo v uporabi 4 električne skuterje, 49 osebnih vozil na metan, 7 električnih vozil Ljubljana ima Strategijo tipa kavalir, 14 tovornih vozil na metan ter 5 tovornih in 1 osebno trajnostnega razvoja in Prometno politiko MOL vozilo, ki kombinirajo gorivi bencin in LPG. V okviru Evropskega tedna mobilnosti 2015 je po središču mesta, ukrep je del aktivnosti MOL v namenjenem le pešcem in kolesarjem, začel voziti Kavalir 4 – zaprto, okviru Zelene prestolnice Evrope na zimski čas prilagojeno vozilo na električni pogon. Kavalir 4 je 2016 opremljen za sedenje petih potnikov. Je prilagodljiv letnim časom in temperaturnim razlikam: poleti se lahko stekla snamejo, pozimi pa je vozilo ogrevano. Kavalir 4 je, prav tako kot njegov predhodnik Kavalir 3, prilagojen osebam s posebnimi potrebami, ima nizko Nosilec vstopno ploščad ter drsna vrata za lažji vstop in izstop invalidskih Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si vozičkov, ki jih upravljamo ročno. Zaradi nove tehnologije baterije je novi minibus Kavalir energetsko učinkovitejši kot starejše generacije Kontakt električnih vozil. S polno baterijo lahko prepelje 100 km, dnevno pa Mestna občina Ljubljana od 300 do 350 potnikov. Novo električno vozilo meščanom in Mestni trg 1 1000 Ljubljana obiskovalcem zagotavlja okolju prijazen prevoz v središču mesta, saj glavna.pisarna@ljubljana.si ne proizvaja ne hrupa ne izpuhov. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 25 Preureditev soseske Juršovka v Ljutomeru v območje umirjenega prometa Ureditev soseske Juršovka kot območja prijaznega prometa je eden izmed ukrepov, ki jih je Občina Ljutomer opredelila v Prometni zmanjševanje izpustov strategiji leta 2012, s katero se je občina uvrstila med tri najboljše Celostne prometne strategije v EU za leto 2013. Gre za pilotni projekt preurejanja stanovanjskih sosesk v bolj prijazne in privlačne, izboljšanje kakovosti življenjskega z visokim deležem nemotoriziranih potovanj. V njem so preizkušene prostora v urbanem območju in povečanje prometne varnosti dobre prakse v EU, saj ima občina ambicijo, da preureditev postane vzor bodočim ureditvam stanovanjskih območij v Sloveniji in tem delu Evrope. boljša kakovost zraka in Osnovni princip prometne preureditve Juršovke je znižanje hitrosti zmanjšanje ravni hrupa v naselju motornega prometa na vseh ulicah v soseski na 30 km/h ali manj ter vzpostavitev varnega okolja za pešce in kolesarje. Hitrost je umirjena s preureditvijo uličnega prostora – z zožitvami s pomočjo zagotavljanje mobilnosti za vse označenih parkirišč ali z zelenimi otoki. Križišča v soseski so skupine prebivalcev, s posebnim preurejena v mini krožišča, kar znižuje hitrosti, povečuje varnost poudarkom na najbolj ranljivih skupinah srečevanja vozil in zmanjšuje privlačnost prevažanja z avtomobili. Parkiranje je dovoljeno le na lastnih parkiriščih in na označenih prostorih na cestišču, ki so enakomerno razporejeni po celotnem naselju. Glavna ulica skozi naselje ima v celotnem poteku vključevanje prebivalcev soseske enostranski pločnik. Vse ostale stranske ulice so urejene kot območja umirjenega prometa brez pločnikov, kjer je hitrost tako umirjena (do 10 km/h), da lahko pešci in kolesarji varno uporabljajo celo širino ulice. Na stranskih ulicah so zeleni otoki opremljeni z otroškimi igrali ali klopmi. Nizke hitrosti omogočajo varno kolesarjenje povsod, brez posebej označenih kolesarskih stez. Nosilec Občina Ljutomer Projekt preureditve je potekal v redni komunikaciji in z večkratnim www.obcinaljutomer.si vključevanjem prebivalcev soseske. Izvedeni so bili intervjuji, ankete, delavnica in javna razgrnitev. V soseski je bilo izvedeno Kontakt Občina Ljutomer štetje prometa in merjenje hitrosti ter vzpostavljena dobra Vrazova 1 podatkovna podlaga za spremljanje uspešnosti projekta v prihodnje. 9240 Ljutomer obcina.ljutomer@ljutomer.si Osnovna ideja preurejanja sosesk v območja prijaznega prometa je spodbujanje rabe trajnostnih prevoznih načinov v občinah, pri tem pa so energetski prihranki in zmanjšanje emisij CO2 v ospredju. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 26 Program MzI za spodbujanje trajnostne mobilnosti v občinah Celostno prometno načrtovanje (CPN) na lokalni in državni ravni v celostno urejen promet ne Sloveniji nima tradicije, vendar se v zadnjih letih stvari premikajo na pomeni zgolj bolje izkoriščene bolje. Vedno več občin se odziva na spodbude EU in Ministrstva za prometne infrastrukture, nižjih stroškov za mobilnost v infrastrukturo (MzI) ter pripravlja in izvaja Celostne prometne proračunih občine, podjetij in strategije (CPS), ki so osrednje orodje CPN. Gre za strateški gospodinjstev, manjših zastojev, dokument, s katerim občina oriše svojo vizijo in cilje na področju bolj učinkovitih naložb, večjega prometa ter učinkovito zaporedje ukrepov, ki ji med uresničevanjem zadovoljstva in manjšega onesnaženja – strateška pomagajo doseči celostne spremembe in posledično višjo kakovost obravnava prometa prinaša bivanja. Izvajanje strategij je nekaterim občinam že prineslo izboljšanje kakovosti bivanja pomembne rezultate pri reševanju težav s prometom. prebivalcev in povečanje možnosti občine za uspešen MzI, pristojno za promet v državi, je prepoznalo ključne probleme razvoj na področju trajnostne mobilnosti in pristopilo k načrtu za reševanje te problematike s pomočjo kohezijskih sredstev. Zato je v Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – spodbujanje trajnostne 2020 v okviru prednostne osi za spodbujanje nizkoogljičnih strategij mobilnosti ima močno socialno komponento, saj zagotavlja za vse vrste območij, zlasti za mestna območja, uvrstila ukrepe mobilnost za vse skupine trajnostne mobilnosti. Gre predvsem za izdelavo CPS za vsaj 30 prebivalcev, s posebnim občin z naselji mestnega značaja in za izvajanje ukrepov teh poudarkom na najbolj ranljivih strategij, kot so ureditev varnih dostopov do postaj in postajališč skupinah javnega prevoza, ureditev stojal in nadstrešnic za parkiranje koles, sistem P+R (»parkiraj in se pelji«), ureditev postajališč javnega prevoza ter pločnikov in kolesarskih stez. Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost se bodo oblikovali in izvajali ustrezni ukrepi upravljanja mobilnosti, kot na primer Nosilec trajnostna parkirna politika, izdelava mobilnostnih načrtov institucij, Ministrstvo za infrastrukturo omejevanje prometa v mestnih jedrih, zelena mestna logistika, www.mzi.gov.si uporaba sodobnih tehnologij za učinkovito upravljanje mobilnosti ter izobraževalno ozaveščevalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti. Kontakt Pomembno je tudi usposabljanje za izdelovalce CPS, ki ga je Ministrstvo za infrastrukturo zagotovilo MzI v sodelovanju s Slovensko platformo za trajnostno Langusova ulica 4 1535 Ljubljana mobilnost. S tem izobraževanjem je bila ideja in koncept gp.mzi@gov.si trajnostnega načrtovanja mobilnosti prenesena na približno 70 strokovnjakov s področja prometnega in prostorskega načrtovanja. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 27 6. Trajnostna proizvodnja in potrošnja Trajnostna potrošnja in proizvodnja pomenita učinkovitejšo rabo naravnih virov in energije ter zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih vplivov na okolje. Gre za to, da izdelke in storitve proizvajamo in uporabljamo na način, ki je okolju najmanj škodljiv. Namen je zadostiti temeljnim potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo kakovost življenja in zagotavljati zadostne vire za prihodnje rodove. Trajnostna potrošnja zadeva življenjski slog, nakupovalne navade ter način uporabe in odlaganja izdelkov. Trajnostna proizvodnja pa se osredotoča na zmanjševanje okoljskih vplivov proizvodnih procesov in oblikovanje boljših izdelkov. Energetska učinkovitost in učinkovita raba virov sta podlaga za konkurenčnost Evrope v prihodnosti. Trajnostna potrošnja in proizvodnja se osredotočata na zmanjševanje okoljskih vplivov proizvodnih procesov in oblikovanje boljših izdelkov in storitev ter povečujeta potencial podjetij za preoblikovanje okoljskih izzivov v gospodarske priložnosti, hkrati pa prinašata prednosti tudi potrošnikom (vir: Trajnostna proizvodnja in potrošnja, Evropska komisija, 2010). Trajnostna potrošnja in proizvodnja sta krovno in horizontalno področje, ki vključuje vseh šest ostalih prednostnih področij. Smiselno je evidentirati primere dobrih praks predvsem za tiste vsebine, ki niso zastopane v drugih področjih, oziroma so bolj celovite, sistemske narave: npr. zeleno javno naročanje, okoljski znaki in sistemi okoljskega managementa, učinkovita raba naravnih virov in krožno gospodarstvo ter zeleni turizem. Za prednostno področje Trajnostna proizvodnja in potrošnja so bile izbrane dobre prakse: - Zero Waste Slovenija, - Zelena shema slovenskega turizma, - Kulturno ekološko društvo Smetumet, - IT rešitve za zmanjševanje količin odpadne hrane. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 28 Zero Waste Slovenija v zavezi Zero Waste si občine Društvo Ekologi brez meja je konec januarja 2014 postalo član zastavijo konkretne in merljive mreže Zero Waste Europe in s tem nacionalni koordinator programa cilje na področju ravnanja z Zero Waste Slovenija. Vodi nacionalno mrežo občin in potrjuje ter odpadki spremlja napredek v okviru njihove Zero Waste zaveze ali načrta. Promovira Zero Waste na nacionalni ravni ter vzpostavlja platformo mreži Zero Waste se lahko za sodelovanje in povezovanje s podjetji in politiko. pridruži vsaka občina, ne glede na to, kako visoke deleže Zero Waste si prizadeva za preprečevanje nastajanja, ponovno ločenega zbiranja in recikliranja uporabo, ločeno zbiranje in preusmerjanje odpadkov v recikliranje trenutno dosega in kompostiranje. Izpusti toplogrednih plinov se znižujejo kot posledica manj odloženih in manj sežganih odpadkov. Prihranki ukrepi, ki posegajo v energije, virov in izpustov toplogrednih plinov se ustvarjajo tudi z preprečevanje odpadkov, zmanjšanjem potrebe po pridobivanju surovin iz naravnih virov, pomenijo sodelovanje s socialnimi podjetji (manj njihove predelave in transporta. Zero Waste pomeni oblikovanje in zavržene hrane, centri ponovne upravljanje izdelkov in procesov na takšen način, da se zmanjša uporabe) in proizvajalci volumen in toksičnost odpadnih materialov ter ohranja ali predela vse vire brez sežiganja ali odlaganja. Zero Waste koncept ne zajema Občine sprejmejo zavezo Zero Waste, ki vključuje prostovoljne samo odpadkov, pač pa tudi ustvarja nova delovna mesta, dolgoročne cilje na naslednjih področjih: zmanjševanje količin podpira krožno gospodarstvo in nastalih odpadkov, višji deleži ločeno zbranih odpadkov ter lokalno samooskrbo. zmanjševanje količin mešanih ostankov odpadkov. S tem se v lokalnih skupnostih postopno znižujejo potrebe po odlaganju in sežiganju odpadkov ter s tem povezani stroški, pa tudi izpusti toplogrednih plinov zaradi transporta in odstranjevanja odpadkov. Nosilec Na drugi strani pa ukrepi preprečevanja nastajanja odpadkov, Društvo Ekologi brez meja ponovna uporaba in recikliranje prispevajo k zmanjševanju porabe www.ebm.si naravnih virov. Zaveze Zero Waste je do novembra 2015 sprejelo Kontakt šest slovenskih občin (Borovnica, Log-Dragomer, Vrhnika, Ljubljana, Društvo Ekologi brez meja Bled, Gorje). Nacionalni Zero Waste mreži se lahko pridruži vsaka Grablovičeva 52 občina, ne glede na to, kako visoke deleže ločenega zbiranja in 1000 Ljubljana info@ocistimo.si recikliranja trenutno dosega. Pomembno pa je, da si z zavezo, ki jo sprejme občinski svet, zastavi dolgoročne merljive cilje in ukrepe ter da njihovo doseganje nenehno spremlja. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 29 Zelena shema slovenskega turizma zmanjšanje okoljskega odtisa Slovenija se je v zadnjih petih letih jasno zavezala k trajnostnemu slovenskega turističnega sektorja razvoju turizma. Ta koncept razvoja so kot pravega prepoznala številna podjetja oziroma turistični ponudniki, destinacije in regije, vendar pa analiza stanja na različnih ravneh pokaže, da je konkretne vključena okoljska, ekonomska, trajnostne ponudbe še premalo – ni kritične mase certificiranih družbena, kulturna vprašanja, ponudnikov, ki bi omogočila aktivnejše trženje zelene ponudbe. Prav kakovost, zdravje in varnost tako manjka sistem, ki bi na nacionalni ravni povezal prizadevanja, jih pospešil in deležnikom v procesu nudil potrebno podporo. spodbujanje kratkih zelenih Zato je nacionalna turistična organizacija pristopila k pripravi Zelene oskrbovalnih verig sheme slovenskega turizma (ZSST) - certifikacijske sheme, ki v okviru znamke SLOVENIA GREEN (1) združuje prizadevanja za trajnostni nova delovna mesta razvoj turizma v Sloveniji, (2) destinacijam in ponudnikom nudi konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja, (3) skozi znamko SLOVENIA GREEN pa to zeleno delovanje tudi povečanje konkurenčnosti promovira. slovenskega turizma Namen sheme je ponuditi praktično, učinkovito in preprosto orodje za uvajanje in pospešitev uvajanja trajnostnih poslovnih modelov v izboljšanje podobe Slovenije kot slovenski turizem. V shemo so vgrajeni vsi trije stebri trajnostnega privlačne, kakovostne in razvoja: okoljski, družbeni in gospodarski. ZSST destinacijam in konkurenčne turistične turističnim ponudnikom poleg slike stanja ponudi vsa potrebna destinacije orodja in pomoč na poti uvajanja in izboljševanja trajnostnega delovanja. Zasnovana je na globalno sprejetih indikatorjih trajnostnega managementa na ravni destinacij ter na obstoječih uveljavljenih mednarodnih certifikacijskih znakih za turistične ponudnike. Na ta način omogoča primerjavo članov z destinacijami oziroma ponudniki po svetu. ZSST predstavlja tudi pomembno promocijsko orodje za izpostavitev tistih destinacij in ponudnikov, ki Nosilec delujejo po trajnostnih načelih. Slovenska turistična organizacija ZSST turistične destinacije spodbuja k učinkoviti rabi energije in www.slovenia.info vode, trajnostni mobilnosti, ozelenitvi turističnih nastanitev, zelenemu naročanju ter prilagajanju na podnebne spremembe. Gre Kontakt za celostno shemo, ki v lokalnem okolju spodbuja povezovanje Slovenska turistična organizacija deležnikov v javnem in zasebnem sektorju ter njihovo skupno ter Dimičeva 13 usklajeno trajnostno delovanje za ohranjanje okolja, ki je temeljna 1000 Ljubljana vrednota v turizmu. Hkrati deluje izobraževalno in osveščevalno info@slovenia.info tako do notranjih (podjetja in prebivalci v lokalni skupnosti) kot do zunanjih javnosti (turisti in drugi deležniki). Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 30 Kulturno ekološko društvo Smetumet lokalno zbiranje materialov ter Društvo išče trajnostne rešitve za različne družbene izzive. V proizvodnja dovršenem in prepoznavnem slogu jih udejanja v obliki avtorskih izdelkov, aktivističnih dogodkov in profesionalnih storitev na področju preprečevanja nastajanja in ponovne uporabe odpadkov. uporaba odpadnega materiala Pri tem uporablja presežne, odpadne in naravne materiale iz lokalnega okolja in zaposluje osebe s posebnimi potrebami. Smetumet je nevladna, neprofitna organizacija, »rojena« leta 2007, izdelki so trpežni in ojačani z ki deluje v javnem interesu. Ustanovljena je kot posledica kritičnega namenom, da je njihova življenjska doba dolga razmišljanja in prevpraševanja smetenja, vsakdanjih navad in načinov sodobnega življenja. Delovanje društva temelji na močnih ekoloških in etičnih načelih, njegov namen je osveščanje čim širše populacije preko praktičnega in uporabnega dela. nudijo brezplačna popravila svojih izdelkov, da jim dobo Razvijajo, oblikujejo in proizvajajo lastno linijo unikatnih recikliranih uporabe še podaljšajo izdelkov, kot so torbe, vrečke za večkratno uporabo, svetila, nakit ipd. Izvajajo delavnice za globalno učenje z odpadnimi in naravnimi materiali za otroke, mladino in odrasle. Izdelujejo poslovna in izdelki so zasnovani tako, da se z osebna darila ter promocijski material za podjetja in organizacije iz njihovo uporabo spremeni vsakdanje navade uporabnikov in njihovih lokalno zbranih odpadnih materialov. Javnost pozivajo k posledično zmanjša ekološki odtis sodelovanju pri zbiranju najrazličnejših odpadkov za lokalno predelavo. Prirejajo razstavne dogodke, modne revije, javne intervencije ter t. i. dejavnice, kjer z udeleženci aktivno spreminjajo Nosilec Kulturno ekološko društvo ožje okolje. Ukvarjajo se tudi z opremljanjem prostorov z lokalno Smetumet zbranim odpadnim pohištvom. Pri svojem delu sodelujejo in se www.smetumet.com povezujejo s sorodnimi organizacijami, svoje koncepte pa širijo tudi z gostovanjem na okroglih mizah, seminarjih, konferencah, Kontakt festivalih, šolskih, vrtčevskih in drugih prireditvah ter s Kulturno ekološko društvo predstavitvami v medijih. V Ljubljani imajo svojo trgovino – Smetumet Smetumet Zibko, ki je hkrati tudi galerija, pisarna, delavnica, zbirni Celovška 53 center, predavalnica, knjižnica, prodajalnica, čajnica, atelje, 1000 Ljubljana smetumet@gmail.com skladišče, info točka, ustvarjalnica, čakalnica, predelovalnica ter prostor za kreativno debato in razmislek o svetu, ljudeh, stvareh, smeteh. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 31 IT rešitve za zmanjševanje količin odpadne hrane preprečevanje nastajanja V Evropski uniji vsako leto zavržemo okrog 100 milijonov ton hrane. odpadne hrane To ni le etično in gospodarsko vprašanje, ampak pomeni tudi izčrpavanje okolja in omejenih naravnih virov. K zmanjšanju in raba viškov hrane za ljudi, preprečevanju nastajanja odpadne hrane lahko pripomorejo vsi pouporaba v industriji deležniki v verigi preskrbe s hrano. Informacijske tehnologije pa pri tem ponujajo nove pristope ter omogočajo povezovanje deležnikov, ki odpira poti v smeri družbe brez zavržene hrane. preprečevanje odlaganja in zažiganja viškov hrane Programsko orodje Varčni kuhar je morda majhen, toda zelo učinkovit korak na poti k reševanju te problematike, saj poleg ozaveščanje pozitivnega finančnega in ekološkega učinka vsebuje osveščanje in krepitev odgovornosti. Namenjeno je uporabi v menzah, ki imajo določen tedenski meni (podjetja, šole, zavodi, bolnice, vojašnice). rešitve z velikim potencialom za širjenje preko državnih mej Običajno nudijo izbiro več menijev. Na mesto za prevzem hrane namestimo preprost zaslon na dotik, kjer je prikazan meni, ki bo serviran naslednji dan. Z izbiro menija za naslednji dan uporabniki glavnemu kuharju posredujejo informacijo, koliko obrokov katerega menija bo potrebno pripraviti. To mu omogoči natančno normiranje in zmanjšanje odpada na minimum. Optimalna poraba hrane ima pozitiven finančni učinek, zmanjšuje se tudi poraba energije. Orodje Nosilec – Varčni kuhar Varčni kuhar ima tudi ozaveščevalno funkcijo, saj uporabnika na Tomaž Pangeršič, Tomaž Hren www.economicalcook.eu/ preprost način opozarja na pomen odločitev in odgovornosti, ki iz njih izhajajo. Kontakt info@economicalcook.eu Podjetje Smart Futuristic pa razvija spletno platformo FoodPlus, ki bo omogočala vnos podatkov o razpoložljivosti prehranskih izdelkov, ki se jim izteka rok uporabnosti, ter povezovanje z deležniki v prehranski verigi, ki lahko takšno hrano pravočasno porabijo ali Nosilec – FoodPlus predelajo v nov proizvod (industrijske kuhinje, gostinski sektor, Smart Futuristic d.o.o. hoteli ipd.). Takšna spletna borza prinaša priložnosti za obstoječa in http://smartfuturistic.com/ nova podjetja, razvoj novih izdelkov in novih načinov sodelovanja. Kontakt Sistem ima potencial povezovanja in optimizacije celotne živilske Smart Futuristic d.o.o. industrije in povezanih sektorjev, med katerimi je tudi transport. Šmartinska 152 Zaradi hitrega izmenjevanja informacij namreč omogoča zapolnitev 1000 Ljubljana kapacitet tovornih vozil, ki bi se sicer na izhodiščno mesto vračali dalibormatijevic@gmail.com prazni. S tem se dosegajo energetski in nadaljnji finančni prihranki. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 32 7. Prilagajanje na podnebne spremembe Ne glede na obseg ukrepov blaženja podnebnih sprememb lahko z zelo visoko stopnjo zaupanja pričakujemo, da nekaterih tveganj za škodljive vplive podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih ne bo mogoče odpraviti. V zadnjem poročilu Medvladnega odbora Združenih narodov za podnebne spremembe (AR5) se kot znanstveno predvidene posledice podnebnih sprememb omenjajo resne posledice za zdravje ljudi, zmanjševanje prehranske varnosti, povečanje pogostosti in resnosti ekstremnih vremenskih pojavov, negativni vplivi na kmetijsko in splošno gospodarsko prihodnost ter na delovanje družbe. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja. Zato je prilagajanje na podnebne spremembe oziroma sprejetje ukrepov za zmanjšanje tveganja in škode zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb ključni dejavnik blaginje prebivalcev Slovenije. Prilagajanje na podnebne spremembe pomeni prilagajanje na: - višje temperature zraka v vseh letnih časih, - višje temperature tal, rek, jezer in morij, - poletne vročinske valove, - bolj pogoste suše in bolj pogoste ter intenzivne poplave, - pogostejše zelene zime, - spremenjen rečni režim in gladino podtalnice ter - neobičajne vremenske vzorce. Glede na pojavnost posledic podnebnih sprememb v Sloveniji so najnujnejši ukrepi prilagajanja v sektorjih kmetijstva, upravljanja z vodami in nacionalne varnosti. Ukrepi prilagajanja dosežejo svoj polni učinek, če so stroškovno učinkoviti in izkoriščajo tudi možne koristi podnebnih sprememb, če poleg podnebnih sprememb upoštevajo tudi druge pretrese in okoliščine in so vpeti v razvojne cilje in strategije, ter če so dolgoročno skladni s cilji drugih politik. Državne strategije za prilagajanje na podnebne spremembe je sprejelo že 11 držav Evropske unije. Slovenija celovite strategije prilagajanja še nima. Posledično na državni ravni nimamo sprejetih kriterijev za ocenjevanje prioritetnih področij prilagajanja, prav tako je veliko nejasnosti o tem, na kakšne bodoče razmere naj bi se prilagajali. Na področju kmetijstva in gozdarstva je že vrsto let sprejeta državna strategija, sprejet je bil celo akcijski načrt, vendar je realizacija v praksi nezadostna. Posledice podnebnih sprememb se najbolj čutijo na lokalni ravni, hkrati pa imajo občine možnost povečati svojo odpornost z ukrepi prostorskega načrtovanja, civilne zaščite ter upravljanja z energijo, vodo in okoljem. Za prednostno področje Prilagajanje na podnebne spremembe sta bili izbrani naslednji dobri praksi: - Ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v Ajdovščini, - Mali naravni ukrepi za zadrževanje voda. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 33 Ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe v občini Ajdovščina dolgoročno zmanjšanje emisij iz Zaradi svoje lege v Vipavski dolini, ki je eden od najtoplejših in rabe tal, sprememb rabe tal in najbolj sušnih delov Slovenije, je občina Ajdovščina zelo gozdarstva (LULUCF) izpostavljena ekstremnemu vremenu in predstavlja nekakšen poligon za s podnebnimi spremembami povezane ekstremne pojave, kot so poplave, zemeljski plazovi, burja, ekstremna suša, ohranjanje delovnih mest v žled in požari v naravi. Zaradi vse večjega števila kriznih intervencij kmetijstvu je občina prepoznala nujnost učinkovitejšega prilagajanja in povečevanja odpornosti in je trenutno vodilna občina v Sloveniji na povečanje konkurenčnosti področju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe. kmetijstva V letu 2015 so v sodelovanju s svetovalno službo Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica na občinski njivi preizkusili gojenje manj sproščanja CO vrste tropskih in subtropskih kulturnih rastlin, ki bi lahko ob 2 in onesnaženja zraka z dimom segrevanju podnebja nadomestile ali dopolnile tradicionalne kulture zaradi požarov v naravi v Vipavski dolini. Tu so zrasle afriška kumara, sladki krompir, okra, andska jagoda, muškatna buča, maslenka in druge jedilne buče ter lubenica. Nove sadne vrste pa so dobile prostor v poskusnem izboljšana varnost in zaščita nasadu ob centralni čistilni napravi, kjer je bilo zemljišče strokovno premoženja prebivalstva pripravljeno in urejeno z namakalnim sistemom. Tu so posadili asimino, goji jagodo, sibirsko borovnico, mini kivi, aronijo, žižulo, dren, murvo in mandelj. Poskus je z uspešno rastno sezono večine zmanjšanje škode zaradi požarov rastlin dokazal, da je že sedaj možno diverzificirati kmetijsko v naravi pridelavo z rastlinami iz toplejših podnebij. Občina se vključuje v evropske projekte, ki so namenjeni razvoju domač razvoj tehnologije učinkovitih ukrepov prilagajanja. V letih 2013 in 2014 so v okviru brezpilotnih letal projekta RISK, ki je bil sofinanciran iz finančnega mehanizma za civilno zaščito, kartirali plazovita območja v občini ter pripravili načrt zaščite in reševanja. Projekt Wind Risk, ki se prav tako izvaja s pomočjo finančnega inštrumenta za civilno zaščito, je namenjen Nosilec zmanjšanju tveganja nesreč zaradi močnega vetra. Projekt Holistic v Občina Ajdovščina okviru Jadranskega čezmejnega programa IPA pa cilja na www.ajdovscina.si preprečevanje in boj proti naravnim nesrečam, predvsem požarom v naravi. V okviru tega projekta se v občini Ajdovščina vzpostavlja nadzorni sistem, ki vključuje statične in mobilne enote za zaznavanje Kontakt in spremljanje požarov v naravi in je podprt s sodobno Občina Ajdovščina informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Del nadzornega sistema Cesta 5. maja 6a je tudi brezpilotno letalo, ki omogoča neposredno nadzorovanje, 5270 Ajdovščina obcina@ajdovscina.si lociranje in spremljanje požara ali nesreče. Izdelalo ga je domače ajdovsko podjetje C-Astral. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 34 Mali večnamenski zadrževalniki voda razvoj novih modelov upravljanja Global Water Partnership za Srednjo in Vzhodno Evropo (GWP CEE) voda je mednarodna mreža, ki združuje več kot 160 partnerjev v 15 državah in se zavzema za napredek pri upravljanju z vodnimi viri za zmanjšanje negativnih posledic trajnostni in pravični razvoj. V okviru svojega Programa za sušo se podnebnih sprememb zavzema za naravne male ukrepe za zadrževanje voda, ki lahko med mokrim obdobjem zadržujejo vodo v krajini, v primeru poplav pa zmanjšanje tveganja poplav upočasnijo poplavne valove. izboljšanje kvalitete vodotokov v Ti ukrepi obsegajo nasipe in zadrževalnike, obnovo mokrišč, pa tudi sušnih obdobjih spremembe v gozdarski in kmetijski dejavnosti, in imajo naslednje učinke: omogočanje namakanja v • zmanjšanje tveganja poplav, kmetijstvu • zmanjšanje tveganja suše in ohranjanje vodotokov, ohranjanje biodiverzitete • omogočanje namakanja v kmetijstvu, • ohranjanje biodiverzitete, zmanjšanje onesnaženja voda • povečanje samočistilne sposobnosti voda, • omogočajo rekreacijo. varnost ljudi in premoženja Partnerji GWP CEE na podlagi izkušenj iz konkretnih primerov pripravljajo tehnične smernice za načrtovanje in gradnjo različnih Nosilec tipov zadrževalnikov. Smernice so objavljene na spletnem naslovu Global Water Partnership CEE www.gwp.org/Global/GWP-CEE_Files/IDMP-CEE/IDMP-NSWRM- http://www.gwp.org/en/GWP-CEE/ final-pdf-small.pdf, dobre prakse iz različnih držav Srednje in Vzhodne Evrope pa na naslovu www.gwp.org/Global/GWP- Kontakt CEE_Files/IDMP-CEE/IDMP-Case-Studies-final-pdf-small.pdf. Global Water Partnership CEE - Limnos podjetje za aplikativno Primer tovrstnega večnamenskega zadrževalnika je v Podutiku pri ekologijo d.o.o. Ljubljani na potoku Glinščica. V okviru raziskovalnega projekta Turas Podlimbarskega 31 so mesto Ljubljana, Zdravstvena fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo 1000 Ljubljana in geodezijo ter Inštitut za vode RS že obstoječi protipoplavni martina.zupan@siol.net zadrževalnik v okviru ekoremediacije nadgradili z usedalnikom in umetnim mokriščem za čiščenje onesnažene vode, ki priteka iz Več informacij o projektu Turas: okoliških naselij in vrtov. S tem so izboljšali samočistilno funkcijo, http://www.turas-povečali biodiverziteto in za prihodnost omogočili povečanje cities.org/urban_regions/Ljubljana% zadrževanja poplavnih voda in izvajanje rekreacijske funkcije na 20Region/en/csa/60# območju zadrževalnika. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 35 O projektu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse V zadnjih letih so se v Sloveniji razvile različne praktične rešitve, ki stremijo k blaženju učinkov podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k uveljavitvi načel trajnostnega razvoja in so že izkazale svoj potencial za prispevanje h gospodarski konkurenčnosti in zaposlovanju. Te dobre prakse so uspešne in nekatere tudi mednarodno priznane, zato je pomembno, da ne ostanejo anonimne. V njih so vgrajene dragocene izkušnje in lahko predstavljajo navdih za nadaljnje širjenje in prenos v druga okolja po Sloveniji. Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse prinaša promocijo dobrih praks, razširjanje znanja in spodbudo za spremembe. Kot ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom je potekal že v obdobjih 2011–2012 ter 2012–2013 in ga je financiral Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje. Za tretje obdobje (2015–2016) so sredstva za izvedbo zagotovljena iz proračunskega Sklada za podnebne spremembe, ki ga upravlja Ministrstvo za okolje in prostor. Uspešne zgodbe navdihujejo in prepričajo, da so korenite spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne, temveč prinašajo tudi vrsto sinergijskih učinkov: ustvarjajo prihranke in nova zelena delovna mesta, ponujajo inovativne rešitve in razvojne priložnosti, varujejo okolje in zdravje ljudi, prinašajo priložnosti za zmanjševanje javnofinančnih stroškov oziroma povečanje prihodkov ter zvišujejo kakovost bivanja. V obdobju 2011–2015 je Umanotera izbrala in javnosti predstavila 92 dobrih praks, ki so bile izbrane v okviru projektov Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Spodbujamo zelena delovna mesta in Skladnost politik – pogoj za doseganje ciljev mednarodnega razvojnega sodelovanja ter predstavljene v katalogih (Katalog 2012, Katalog 2013, Katalog 2014, Katalog 2015), na spletnih straneh (www.slovenija-co2.si in www.zelenadelovnamesta.si) ter v kratkih animiranih filmih. Na podlagi izvedenih predstavitev so bila oblikovana tudi priporočila odločevalcem za nadaljnje širjenje in uporabo dobrih praks. Projekt se nadaljuje tudi v obdobju 2015–2016, najprej z evidentiranjem obstoječih dobrih praks v Sloveniji. Od novembra 2015 do avgusta 2016 bodo sledile podrobnejše predstavitve na spletu in družabnih omrežjih. Ciljne skupine projekta so podjetja, občine in mladi. V zaključni fazi bo pripravljena celovita evalvacija. Smernice in merila za izbor dobrih praks Pri evidentiranju in izboru dobrih praks smo izhajali iz namena projekta, ki je: a. ozaveščanje o ekonomskih, okoljskih, družbenih in razvojnih možnostih in koristih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; b. informiranje in ozaveščanje o možnostih delovanja za konkretno izvajanje ukrepov blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje in s tem izboljšanja poznavanja praktičnih vidikov izvajanja tovrstnih projektov; c. spodbujanje k aktivnejšemu izvajanju aktivnosti blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 36 Predstavljene dobre prakse so namenjene ključnim ciljnim skupinam, ki so: (1) lokalne skupnosti, (2) podjetja in samozaposleni in (3) mladi med 15. in 29. letom starosti, ter sekundarnim ciljnim skupinam: razvojnim agencijam, interesnim združenjem, državni upravi in javnim ustanovam, združenjem občin in organizacijam civilne družbe. Izbrane so dobre prakse na prednostnih področjih, ki so: (1) energetska učinkovitost, obnovljivi viri energije ter energetska prenova stavb, (2) trajnostno gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa v obrti in industriji, les kot gradbeni material in oskrba z lesnimi gorivi, (3) ekološko kmetijstvo, (4) trajnostni razvoj podeželja, trajnostne občine, (5) trajnostna mobilnost, (6) trajnostna proizvodnja in potrošnja, (7) prilagajanje na podnebne spremembe. Dobre prakse delujejo na različnih ravneh – na ravni občin in regij ter na nacionalni ravni. Izbor vključuje trajnostna podjetja – konvencionalne lastniške gospodarske družbe, podjetja s pretežno notranjim lastništvom in delavskim soupravljanjem ter socialna podjetja in zadruge. Izbor dobrih praks upošteva tudi naslednja merila: - pomembnost razvitih rešitev za druga okolja in skupnosti v Sloveniji; - prenosljivost ukrepov: izvedljivost uporabe in širjenja dobre prakse na območju Slovenije; - kvantifikacijo energetskih prihrankov in/ali zmanjšanja emisij CO2 ekv.; - prispevek k prilagajanju na posledice podnebnih sprememb; - prispevke k širšim ciljem trajnostnega razvoja:  gospodarski vidik (npr. povečanje konkurenčnosti, dvig dodane vrednosti, vlaganje v razvoj in/ali inovacije, nov poslovni model …),  socialni vidik (npr. nova delovna mesta, izboljšanje kvalitete življenja),  okoljski vidik (npr. znižanje onesnaženja, zmanjšanje porabe snovi in nastajanja odpadkov, izboljšanje kvalitete enega ali več elementov naravnega okolja); - družbeno sprejemljivost razvitih rešitev v primeru dobre prakse; - prispevek h ključnim ciljem EU, opredeljenim v strategiji Evropa 2020, ter povezavo s širšim okvirom Kažipota za prehod v nizkoogljično gospodarstvo do 2050; - morebitno nagrado, ki jo je dobra praksa že prejela. Kot dodatno merilo je bila upoštevana tudi celovita trajnostna usmeritev nosilca dobre prakse. Dodatno prednost pri izboru so imeli projekti, ki so izkazali: - celovitost in večfunkcionalnost rešitev, - povezovanje več prednostnih področij, - inovativnost, - lokalno oskrbo in verigo dodane vrednosti. Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, Katalog 2015 37