V DELOVNIH BRIGADAH SE JE KALILA NAŠA MLADA INTELIGENCA
Leto III.
Pottntea ptaftans
G L A S I L 0 UUBUANSKIH ŠTUOENTOV
Ljubljana, 3. junija 1953.
Štcv. 10.
Naši brigadirji-veterani p-rejmejo spominski znak
Preccj časa je že minilo, odkar so prve mladinske de-lovnc brigade začele skupno z ostalimi delovnimi ljudmi našc države obnavljati in graditi temeljc socialistične Jugoslavije.
Vsako leto sc je odzvalo mnogo mladine, vsako leto je mladina slavila nove delovne zmage.
Delcž mladine pri obnovi in izgradnji jc bil vclik in zato jc V. kongres LMJ s sklcpom, da odlikuje vse najzaslužnejšc brigadirje dal »starim veteranom« priznanjc za njih nese-bično pomoč pri izgradnji naše države.
Dejstvo, da jc mcd 150 odlikovanci iz Ljubljane 112 štu-dentov, jc lahko samo v ponos naši Študentski organizaciji. Ob tcj priliki Univerzitetni odbor ZŠJ vsem odlikovanccm iskreno čestita k zasluženemu priznanju ter jim želi Še v na-daljc obilo uspeha.
Uspela konferenca radbenikov
Na podlapi naših argumentov so  profe-
sorji   in   ittžetiirji  iz   aperative   priznali
nttjnost naše zahteve po skrajšanju štu-
dijske dohe
19. pret. m. je bila študijska konferenca gradbenikov, katere so se udeležili tudi številni pro-fesorji in asistenti, predstavni-ki DIT gradbenih inienirjev, in tehnikov, delegacije študen-tov iz vseh ostalih univerzitet. nih  centrov   v  državi   in   drugi.
P&edsednik študijske komisije v odboru združenja tovariš Krečkovič je prikazal dosedanje delo za ureditev in skrajšanje študija, ki dejansko traja 7 let s tendenco navzgor, čeprav predvideva učni načrt 5 let. Na kratko je razpravljal o glavnih študijskih problernih, ki se ne bi pojavili v tako pereči obliki? če bi v večji meri ob-stajalo sodelovanje med profe. sorji in študenti. S tem je na. kazal   smernice   za   diskusijo.
Ne samo udeležba, — velika predavalnica na Grabnu je bila premajhna za vse udeležence — temveč tudi soglasno in navdu-ženo odobravanje izvajanj ter zaključkov mnogih diskutantov je pričalo, da je vprašanje skrajšanja dejanske dobe žtu-dija na pet let dozorelo do take stopnje, da je potrebno takoj sistematično pristopiti k ure. ditvi dokončnega itudijskega programa   in  načrta.
Predlogi študentov sq dosled. no usmerjeni tako, da bi kljub skrajšanju pri tem ne trpela kvaliteta študija. Nasprotnof kvaliteta bi se celo dvignila. Gre namreč za koordinacijo učne smeri, zmanjšanje števila preobsežnih programov, skrb za uone . pripomočke in skripta, nastavitev zadostnega števila asistentovf — inženirjev ix prakse  in  drugo.
Ponovno pa se Je pokazala nujna potreba po večjem sodc lovanju med profesorji in štu. denti — ker bo to samo v ko-rist študiju. Tudi profesorji so se v diskusiji izjavili za večjo sodelovanje s študenti pri ob, ravnavanju vseh perečih prob^ lemov.
Poleg tega je konferenca osvetlila še eno stran iz življe* nja in dela študentov gradbe-. nikov. Grobi statistični podatki so pokazali, da je socialni sestav na fakulteti zelo šibak. Posledica t€ga je, da ima veliko študentov še stransko zoposIL tev, zaradi česar traja študij tudi 8 in več let. Otroške do. klade ne stimulirajo dotoka kmečke imladine in mladine iz pasivnih krajev. Pomen štipen-dij pri reševanju soc. problema je na fakulteti zelo majhen. Sti-pendije znašajo od 1.200.— do 2.000— din, zato bi bilo bolj« govoriti o denarni pomoči v določrrcem znesku kot pa o iti. penclijah, ki bi naj obsegale minimalna sredstva, potrebnn za življenje in študij. Očrtno je, da. je preobširno postavljeni u&oi program tu<M glede n» ftaterialne možnosti študemtov neupravičen. Dalje se je disku^ tiralo tudi o osnutku univerzi« tetnega zakona. V-u študentje in delegacije iz ostalih univer« zitetnih centrov so odločno podprli  predlog,  naj  pride  za.
stopnik študentov v fakultetni svet. Velik pomen konferenc« je bil tudi v tein, da so preda* vatelji lahko neposredno spoz-nali težave šiudentov pri delu io upravičenost njihovih zalu tev. S strani študentov pa se je pokazala strnjenost in pri-pravljenost vztrajati( dokler ne bodo vsa pereča vprašanja re-šena. Ob zaključku sta bila za V. kongresLMS izvoljena za delegata tov. Mikož Boris, odU govorni urednik Tribune, in tov. Borec Janez, predsednik Združenja. Izvoljena komisija je formulirala naslednje zaj klju^ke;
Odbor gradbenikov T~.TS v Ljubljani naj pokrene akcijo za ustanovitev ožjega foruma, ki naj ga sestavljajo profesorji — predavatelji, inženirji iz prakse in zastopniki študentov. Naloga tega foruma naj bi bila teme-Ijit pretre« učnega načrta in programa ter študijskega reži-ma. Po temeljitem pretresu vseh problemov naj ob upošte-vanju današnjih potreb prakse in pogojev, v katerih živi štu-dent, posebno pa glede na celot-no gospodarsko stanje v državi, izdela v čim krajšem času predlog:
1.  Za     skrajšanje     študijske dobe   od   dosedanjih   7   let   na dobo 5 do 6 let.
2.  V   tem   smislu   je   izdelati predlog  za  revizijo ucnega na-črta   in   programa   ter   ustaliti učni načrt, ki se menja že sko-ro vsako leto.
3.  Združenje   naj   preko   svo-jih  zastopnikov pri fakultetnih oblasteh   in   ostalih  merodajnih organih   vztraja   pri   naslednjih predlogih:
a)  Studentu naj  se za dejan-sko   povprečno   študijsko   dobo zagotove   vse   pravice   in   dol-žnosti rednega študenta.
b)   Preide  naj   se  k  stimula-tivnemu štipendiranju dobrih in socialno ogroženih študentov.
c) Zagotoviti študentom po-moč pri studiju z nastavitvijo večjega števila strokovno raz_ gledanih asistentov ~ inženir, jev.
4.  Glede na nepoučenost dela naže javnosti je potrebno preko tiska  in drugod še nadalje po. jasnjevati   važno  vlogo   visoko-kvalificiranih    kadrov    v    tem smislu,   da   se   vsa   materialna sredstva, ki jih daje družba v ta namen, njej v določenem ob-dobju visoko obreatujejo.
5.  Združenje se bo še nadalje trudilo   za   ureditev   študijskih problemov,   hkrati   pa   bo   tudi v prihodnje izdajalo ukrepc in klicalo    na    odgovornost    tiste študente, ki   se  ne bi  zavedali svoje   glavne   dolžnosti,   to   je resnega   in  marl.iivega   itudija.
P.B.
Objavljamo imena študentov, ki prejmejo spominski znak. (Do zakljuoka lista še nismo prejeli vseh imen, ker so se nekateri brigadirji — veterani prijavili Sele v zadnjih dneh.)
Jož« Mušlč, gradb., M1lan Ku-Jar, ekon., Jože Vagner, ekon., Serger Thorževskij, ekon., Vlado Mikuž, pravo, Edo Cretnik, stroj-na, Franc Roškar, gradb., Metka VadnaJ, ekon., Sava Gams, ekon., Karel Kuhar, ekon., Andrej Le-vičnik, ekon., LJubiša Mihajlovič, ekon., Franc Rejc, ekon., Blaž Matekovič, fil., Tone Ferenc, fil., Igor Gruden, fil., Majda Gruntar, fil., Velimir Sredič, strojna, Vla-dimir Mu§ič, arh., Vladlmir Bez-nik, met., Ljubica Brus, med., Stanka Kranjc, med., Franc Kri-štofelc, med., Jancz Godec, agr., Franc Mihelič, kem., Ksenija Rode, prir. mat., Srečko Božnar, prir. mat., Niko Vrabel, pravo, Bojan Zabel, pravo, Boštjan Markič, pravo, Janez Kurlat, pra-vo, Franc Srebot, gradb., Milan Mlakar, med., Stane Pleminltaš, gradb., Marko Zlokarnik, kem.,
Lovro Lavrič, kem., Franc Jan, kem., Jožef Gorza, elektro, Karel Johanovski, f 11., Olga Zupan, fil., Mateja Rodc, fil., Meta Kramar, fil., Marjan Gamze, fll., Vasja Predan, fil., Vanda Dimlc, fil., Stanimir Nikolič, strojna, Branko Kroflič, strojna, Matija Derma-stja, strojna, Velizar Draškovič, strojna, Marko Kamenšek, ekon., Božidar Tvrdy, ekon., Bogdan Pleša, ekonom., Tanja Stefanl, gradib., Slobodan Rodičič, gradb., Božidar Kastelic, gradb., Ivan Uran, gradb., Elica Vanoušek, fil., Martin Zorie, elektro, Mehmeda-lija Donlagič, elektro, Slavko Spinger, med., Stane Bajc, pravo,
Spotnenik študentotti veierinc
Na dvorišču veterinarske fa-kultete v Zagrebu so pretekli teden odkrili spomenik 50 štu-dentom, ki so padli v NOV ali pa umrli v taboriščih in zapo-rih. Svečanega odkritja so se udeležili vidnejši predstavniki oblasti, množičnih organizacij in večj« število študentov.
NOVI MEDNARODNI STIKI
Nasu delegata na mednarodnl student-shi honferenci tehnikov v Miinchenu — Topel sprejetn — V*goja arednjega teh-ničnega kadra — ln&enirji    in    diplom-
Ob koncu preteklega meseca sta tov. Mikoš Boris La Segula Pavle odpotovala v Zap. Nemčijo kot delegaia UO ZSJ na letno konferenco nem&kiih itudentov inženirsklih šol v MUnchenu.
Studentenverband Deutscher Ingenieur&chulen (Stud. Zveza Nemških Inžemirskih Sol, v krati-ci »SVI«) je strokovna, nepoliitič-na orgaovzaeija študenitov. To so žole, katere do neke mere lahko ena/čimo z našimi sredmji-mi tebniškimi šolami, čeprav je v bistvu med obema vrstaena precej razliik.
SVI je organizacija, ki lma v vseh devetih zaihodnonemiških de-želnih sedežih svoje Zv«ze, v fca-terih je skupno vključ«no 58 in-ženirskiih šol. Sem spadajo tudi iinženirske šole v Berlimi.
Student inžeoinske šole postane lahko vsak, ki izpolni naslednje pogoje:
1. Da uspešno dokonča iest raz-redov gimnazije;
2. da uspešno dokon^a vajenč-ško učno dobo iz stroke, katero želi študirati, ia opravi pomočni-ški izpit.
Ta dva pogoja sta zanimuva zlasti zato, ker dasta bodočeanu študentu zadostno srednješolsko izobrazbo, ga sezaianita s praktič-nirni problemi, na katere bo na-letel kasneje kot inženir, mu omogočita spoznatii vse tegobe nekvalilicLrane delovne sile in prisilita vsakega kaindidata, da začne študij zrelejši, kct pri nas študent TSS. Ce upoštevaino, da Ima povprečno v«ak študent inže-nLrske šole za seboj pet let osnovnošolskega šolanja, šest let srednje šole ter dve in pol leti
Na inženirskih šolah pouču-jejo vse tiste predmete, ki so v navadi pri nas, zaradi močno raz-vke keramične, papirniške in opekarske industrije, pa imajo tudi za te predmete svoje stolice. V počiiinicah, ki trajajo le dober mesec dni (poletne), gredo štu-derjtje na prakso.
Poleg dveh Jugoslovanov so se konference udeležili še štirje Svicarji, en Finec, en Italijan in en Tržačan ter zastopnik IAEISTE za Avstrijo.
(Nadaljevaiije na drugi strani.)
Tomaž Marušič, pravo, Ruda Avčin, pravo, Alojz Saje, pravo, Mitja Svetel, pravo, Janko Pov-tar, med., Ludvik Dolgan, gradb., Drago Kralj, lil., Janez Kuralt, pravo, Marjan Prelcc, gradb., Janez Zmavc, gradb., Mitja Ris-mal, gradb., Sašo Mihalič, gradb., Boris Bregant, geodez., Miroslav Džorgovič, geodez., Dušan Petro-vič, geodez., Ela Vranjek, agr., Dragutin Arko, igr., Ljubo No-vak, med., Miran Gorup, mtt., Matija Horvat, met., Peter Koscc, met., Miha Koiak, met., Janez Barborič, met., Lilijana Kreco, met., Stane Lenasi, met., Jož« Repina, arh., Boris Juran, arh., Vinko Cremošnik, pravo, SrameJ Aleksander, pravo, Jože Stanov-nik, pravo, Joško Plahutnik, pravo, Miha Zupančič, pravo, Ivan Santej, pravo, Sonja MUl«r, pravo, Stefan Georgjjevski, pra-vo, Janko Kavčič, prir. mat., Dra-gica Deleja, prir. mat., Vladimira Malenšek, Janez Zlokovnik, med., Nikola Dolgan, gradb., Borut Pe-čenko, arh., Stane Glavač, stro^ na, Janez Kopač, strojna, Ludvik Olas, prir. mat., Janez Cernivec, gradb., Vlado Ovčar, gradb., Aleksander Slekovec, gradb., Anton Harvat, gradb., Miha Ri-barič, pravo in Branko Korbar.
Univerzitetni odbor
je razpravljal
o gospodarskih
vprašanjih
študentov
Na svoji seji, ki je bila 28. ma-ja, je UO razpravljal o ekonom-skih problemih študentov. Skle-njeno je bilo, naj denarr.a sred-stva za oskrbo študentskih menz in domov, ki jih je Svet za zna-nost in kulturo predal MLO, pre-vzame Kuratorij kot telo, ki ne-posredno upravlja menze in do-move. Istočasno je bil sprejet sklep, naj Kuratorij preide v sklop Univerze.
V razpravi o novem načinu Stipendiranja študentov, po kate-rem bodo štipendiranje svoje ir.-teligence prevTieli okraji, je bilo sklenjeno, da se organizira sestanek predstavnikov vseh okrajev, predstavnikov ZSJ in klubov, ki naj omogoči seznanja-nje z ekonomskimi problemi štu-dentov in koordinacijo dela.
Naša delegata sta se vrnila iz Turčije
Tovariš Hinko Urbanc in Ire-na Koželj sta se pred dnevi vrnila iz Turčije. Udeležila sta se 15 dnevnega potovanja z uradno delegacijo ZSJ in obis-kala večja turška mesta in ne-katere univerze.
Pozdravlieni bngadirp!
7. junija bodo praznovali udeleženci mladinskih delov-nih akcij lep dogodek. Po sklepu V. kongresa LMJ bodo ta dan brigadirji, ki so sode-lovali najmanj na petih de-lovnih akcijah, prejeli $po-minske značke in diplome, $ katerimi jim bo mladinska or-ganizacija dala priznanje za potrtvovalnost ki so jo poko-zali na mnogih gradiliščih Ju-goslavije v zadnjih osmih letih.
Mladina Jugoslavije je 9 svojo dejavnostjo, ki je odraz mladostnega zdravega poleta, domovinske zavesti ter revolu-cionarnih tradicij SKOJ-a in USAOJ-a, bistveno prispeva-la k preobrazbi naše prirodt in dvigu socialističnega gospo-darstva.
Delovne skupine, ki jih j« osnovala Ljudska mladina, $o prevzele ime brigad-partizan-skih enot iz narodnoosvobo-dilne borbe. Mladinske delott-ne brigade so nadaljevale tra-dicijo v novi obliki borbe proti zaostalosti, za dlje, z« katere $o se borile brigad« NOV.
Mlada generacija, ki je i*-šla \z narodnoosvobodilne vojne, je dala na tisoie zgled-nih primerov izrednega delou-nega heroizma in visoke zave-sti iz prepričanja, ki temelji na veri v idejo, kate.ro naSa socialistična družba ureitnlčiLJe.
Vsak brigadir je ohranil lepe spomine na delotme akd-je, ki se jih je udeleiil. Mar-sikateremu študentu stu še iivo v spominu lansholetni gradilišči v Jablanici in v Ze-nici. V brigadah se je utrje-vnlo prijateljstvo in tovarištvo ob delu in zabavi. Nepozabne bodo ostale brigadirjem v spo-minu slikovite bosanske uasi-ce, Siroka polja Slavonije, na-sipi, ki so jih gradili ter vse. kar so si predstavljali pod imenom brigada. Velika gra-dilišča Brčko-Banoviči, Sa-mac-Sarajevo, avtocesta in druga bodo vsem ostala v spo-minu kot simbol, ki pooseblja to veličastno povojno dobo.
Ko gledamo danes nazaj v nbdobje delovnih afccij, čutl sleherni brigadir zadovoljstvo, da je po svojih močeh sodelo-val pri ustvarjanju novega časa. Brigade so bile trdna opora razvoju gospodarstva, saj so prvenci nove industrije in stotine kilometrov prog ter cest delo mladega rodu.
»Herojsko obdobje delovnih akcij je minilo,« je na V. kon-gresu LMJ dejal tov. Djilas. Bilo je neobhodno, vendar so zn to prenehale objektivnp. potrebe. Naša dolžnost je tudi v bodoče, da gojimo duh mla~ dinskih delovnih brigad, ki so bile in bodo ponos mladih Ijudi Jugoslavije.
Prvi festivaljugosiovanskih študentov glasbe
Sevnanili stno 8e  *   glasbeno   tt>orno8t.jo
do treh let utee dobe, tedaj vidi-   Uolegov ix drugih republik - Mladi hrvat-
Za postopno uvajanje
novega študijskega sistema na medictnj
2e pred enim mesecem se je UO seznanil s problemom šestih študentov tretjega letnika me-dicine, ki niso dobili frekvenč-nega podtpisa tov. prof. dr. Zu-pamčiča, predavatelja patolaške iiziologije, in s tem izgubili možnost, da vpiiejo letni se-mester in opravljajo izpite pred junijem 1954. leta. Pri današ-njem stanju inšiitucij, pomanj. kanju asistentov in velikecn številu študentov, je rnoral biti izpit merilo za zrelost kandida-ta. Ker se do sedaj imterialni pogoji niso spremenili in se tudi abičajni način opravljania izpitov ai spremenil, meni UO, da so vaje ki serninarji (ki na-doftieScajo vaje) pripomofiek a» itudij in njiliova vloga ni v tem, • da bi Studente dokončao diferencirali in odločali o tem,
ali gre lahko študent v nasled-nji letnik ali ne.
Ne glede na strokovno zna. nje šestih medicincev je UO poslal vlogo rektoratu MVS, da sestavi mešano komisijo, ki bi ta iproblem proučila. Vendar do danes, ko je šolsko leto zaklju-čeno, še vedno ni odgovora.
V razgovoru s člani UO je tov. prof. Zuipančič utemeljil svoje stališče. Fakultetni svet na medicini smatra po doseda. njih izkušnjah, da je perspek. tiva sodobnega š-tudija medici-ne v piretežnem poudarku na praktičnem delu, kar je pravo nasprotje dosedanji praksi, ko je bilo neprimemo več preda. vanj, kot pa vaj. Pri vajab. in diskusijah se mora studenta ta. ko preceniti, da predstavlja iz-pit ob koncu le te forirualno  na 2. strani)
študent inženirske šole nastopi Studtij normalno vsaj pol leta »tarejši kot študentje začet-niki na naših visokih šolah.
Studiij na inženirski šoli traja pet semestrov, kar pa danes že ne zadošča več ter se prav SVI bori za uvedbo Sestega semestra. To zahteva razvoj tehnike in štu-derotje se potreb dobro zavedajo. Naein študija je po izjavi pred-stavnikov SVI v 80% akademski, torej povsem podoben študiju na naši TVS, zabteva se neko mi<ni-malno posečanje predavanj. V 20% primerov je pa študij še čisto »šolarski«. Prva dva seme-stra dajeta osnovno izobrazbo iz sploišaiih predmetov, v ostaLh pa obravnavajo specialne stvari, ki spadajo k izbrani stroki. Student, ki v redu opravi vse izpite, dob; naslov inženirja v naisprotju z diplamantam TVS, ki se imenuje diplom. inžeiiiir. Kot inženir ima potem že možnost srednjedobre zaposlitve (glede na plačo), labko pa se vpiše tudi na TVS, kjer mu priznajo dva semestra.
Položaj mženirja v Zap. Nem-čiji ni rožnat, saj s« morajo kjub dobrim strokovnim kvalifi-kacijam i študentje i profesorji kot nižji kader »talno boriti za priznanje. Obatajajo huda trenja med predstavniki visokih in in-ženirskiih Sol, o katerih je bilo na sami konferrnri precej govora.
reproduktivni   umetniki so na vtšini — Koncert skladb slušateljev   beograjske akademije   —   Slovenci   nismo   bili   med zadnjhni
Pofaudo za ta festaval so dlaii pretedolo zimo becNg.rajaki študlen,ti. Veaiko akademijo (Boo grad, Zaigr«ib, L)ubljaaia) je predstavljatl« 13 izv. t«r *e d va šttuidiervta iai esa. profesor kot gositje. Zagreibčaini so imel.i v začetitou aiprila svoj festovai š*u-dentov gda&be jn so zafo res lah ko pripravili svoje predstavnike. Ljuibljani6an.i smo skupaj z ir&k to;rartom Akaderrrije za gdaabo orgarauziraLi dlve jaivni izbirni prod)uikci-ji, ki sta nam dali naše udeiležence aa festival. Z žadost jo smo ugotcxvali, da &<> potkazaili kolegli z drugih (ljubljainskih) visokih žol krianinalen interes za obe prodiuikciji, čemur je gotnvo prijx)roogla tudn naAa obdutoo ipomamrjkiljiva propaga rda. Po uspešnem nastopiu v Ljutblj-aiiii So izfcwa<nci za beo^ra jski festivail komeertirailfl v Ma-ribaru in Ptuju. Kljub temu, d a imiso imeli na program/u e^ekt-roh in Mnagnetilčnih« točk, jih je občinstvo pcxvsod zelo to<plo spxe)ela in poikazailo, da skusa čim bolj ceniti v*a prizadeva-nja miladih umetnikov. Om«nt mo, da so ttuJi Zagrebčanj pri- pcred beograjskim festiva
lom uspeSen koinicert v Subotici. Vsaka   od   treh.   Akademij   je  zakljui6ein  koncert,  za  tem  amsaTn>bli vseh treh aika- dtopoAdlne   istega   dme   so  beotg.rajske  Akadcmij«  koncert    skladib    beo-grajakih šitudtentmv kompanist(w.
Festival se je zaikiljučil s simfo niinim komcertom, orlkestru beograjske filharmonije so diri-girali študemtjc-iirigemti od. vsa» ke akactemije po edm. Vei t! koncerti so podali poslušalcem več al'i manj jasno podobo gjac bonega snovanija na vsaki od treh g'la®bemih akad«mnj. To je bMo zelo pomembno tudsi za vz» vajalce, ki so s primerjavo raz-lidnih nazorov in težmj v udnetnLškem snovanju ranoga pridabili.
Zivljenje na ber>grajski Afca» demijj je zelo razgibano. Stu» denti si veliko prizadevajo, db več gJasbenega poustvarjamja in veinko anisla za ablvkovanje (Nadaljevanie na 3. strani)
Z glasbenega festivala v Beogradu.  Na slikl  dirigenti: Dra« gol^ub Erič iz Beograda, Marko Zigon iz Ljubljaae in Ifot Gjadrov iz Zagreba
STRAN 2
iTRIBUNAf
Stev. 10
Sarajevčane
Festival sarajevskih tovarišev je bil ušpe-I« kulturna prireditev — Deto ZŠJ v Sarajevu — Univerza igra rrttno vlogo v razvoju repuhlike — Ekonomski proble* mi sarajevskih kolegov
(Od naLeqa posefona ga dopisnika)
Ljudska oblast je z ustano. vitvijo sarajevske Univerze (pred vojno so imeli le teolo-ško fakulteto) naložila preda-vateljem in študentom važne naloge za dvig Bosne in Herce-gnvine. Tej nalogi mlada Uni-verza v celoti ustreza. Poveza-va s podeželjem je odlična, kajti tudi v tej smeri itudent. ska organizacija ogromno deH. Republiškim organom je zelo mnogo do čimboljšega dela te ustanove ter ji zato dajejo ogroovne finančne  podpore.
Sarajevski kolegi so nam raz-kazali Sarajevo in bližnjo oko-lico, poleg tega pa smo se z njimi pomenili o delu njihove on?an;zacije. Ker smo bili na obisku v času njihovega prve. ga festivala, smo lahko videli tudi njihove uspehe na kultur. nem področju. Zaključna prire-ditev je bila naravnost odllčna; nastopajoči so želi navdušeno priznanje.
V pregledu njihovega načina de!a in stanja bi se omejil v glavnem na stvari, ki so zanje značilne in v katerih so dosegli vidne  uspehe.
Fakultetna združenja imajo klubske prostore, kjer študen+.i igrajo šah, berejo časopise, po-glušajo radio in debatirajo, kajti za razliko od našega dela Sarajevčani dajejo močan po-udarek posameznim letnikom. (Potrebo po klubskih prostorih prav gotovo čuti tudi naša or-ganizacija.) Za celotno Univer. 20 pa imajo centralni klub, kjer prirejajo literarne, glasbe. r>e in zabavne večere. V tem k]ubu deluje tudi klub mladih piscev. Studenti imajo tudi svoj drarnski studio in v ta namen posebno dvorano s 300 s^fleži in 4 sobarni. Za pož-ivi. tev družabnega življenja grade planinski  dom  na  Bukoviku.
Predvsem so nas in njih za-nimali ekonomski problemi štu-dentov. Studira jih okoli 3000, od tega jih prejema približno 35% štipendije, 55% pa otroške doklade. Stipendije prejemajo od Sveta za prosveto in kultu-ro ter znašajo od 2850 do 3000 din. Uspeli so že, da Sti. p?ndirajo tudi okraji in pod. jetja, medtem ko je Crna gora že v eeloti prenesla štipendi-rsnje na okraje pred pctimi m^seci. Stipendije iz okrajev in po<i.jet:j dobivajo predvsem v višjih letnikih in znašajo od 5O00 do 7000 din. Po domovih s^anuje okoli 1200 študentov. Od Fepubliškega izvršnega sveta so dobili kot dotarijo za menre dn domove 12.000.000 din. One hrani so iste kot pri nas. Gle-d° ur»ravljania Tnpnz in domov ranstaja.io za nami, kar je rar. vidno iz cene. fc" jo plačujeio in iz mnogo višjih dotacij kot pr:  nas.
Pri njih se pojavlja problem,
ki ga bomo v kratkem zaLu-tili tudi mi. Zdravstvemi fond je prešel na samostojno finau-siranj« m tako je nastalo važ-no vprašanje zdravstvene za-šfrite socialno šibkih študentov. Republiški izvršni svet jim je priskočil na pomoč z dotaeijo 1 milijona, p« tudi rektorat jim je obljubil denarno podporo. Videtu je, da Se naša organiza-cija ob t©m problemu še ni za. vedela odgovorne naloge, ki jo irna za zdravje svojega član-stva. Posvetiti mu moramo v«o pozornost!
Povsem novo za nas je bilo, da imajo uvedeno patronažno sluibo, ki jo izvajajo »talni ho. norarni uslužbenci. Njihova naloga je obiskovati bolne štu. dente po privatnih domovih, obenMn ptt tudi ntroke Studen-tov. Nujno bi bilo, da uvedemo
to tudi pri nas, saj so primeri, da našim bolnim kolegom po podstrešjih in kleteh nihče ne nudi porrtači, celo hrane jim ne dostavljajo  organizirano.
Sarajevčani so dobili pre-cejšnjo podporo za organizira. nje letovišča za študente, ki so bolehni m izčrpani. Poleg tega so jim CK in sindikati dali ne-kaj  mest v  svojih  okrevališčih
Izdajanje študentskih pripo. močkov je prevzela ZSJ, s či. mer odpadejo razne davščine Problem je še avtorsko pravo. vendar bodo  tudi  to   rešili.
Po««ebnost pri njih je tudi organizaciia ZSJ. Profesorji so narnreč povezani v študentskl organi/aciji. Posamezne fakul. tete irnaio svoje Komiteje ZK.T in v njihovern okviru so tudi grupe profpsorjev. Ta oblik.j dpla sp jp pokarala ?.s uspeSno. pri nrh ima sodelovanjp s pro. f(»?oyi tnnogo širšo osnovo kot pa  vr\  nas.
Obisk v Sarajevu je dal tnnoffo izkuSfni nsSi organiza. ci.ii \n spoznali smo, da je sode. lovanie med univerzit«»tnirni centri  nujno.                    S. J.
NOVI MEDNARODNI STIKI
Gradnja medicinske fakultet e v Sarajevu
Ekskurzije so stvar dekanatov
Zadnje čase smo Imeli prili-ko brati nekaj prispevkov o problematiki ekskurzij. LJO ZSJ je na zadnji seji o tem ponov-no razpravljal in ugotovil na. slednje:
1. Kakor vse ekskurzije so predvsem ekskurzije V inozem-stvo  stvar študijskega   izpopol-
Za postopno uvajanje
novega študiiskega sistema
(Nadaljevanje s  1.  strani)
potrditev predhodnih spozainj. Ker na medicini trenutno ma-terialni pogoji takim zahtevam še ne ustrezajo, je fakultet. ni svet mnenja, naj uvede nov način študija tista katedra, ki to zmore.
Tov. prof. Zupančič je pričel uvajati nov način, pri katerem so semmarji in diskusije za-vzeli pretežni del časa. Profe-sor je ob pričetku šolskega leta sluaatelje obvestil o svojem sta. lišču in jih opozoril na resne posledice, če ne bodo obvla-dali potrebnih teoretskih osnov. Ugotavlja, da je dosegel v le-tošnjem letu z novim načino-m dela, ki predstavlja neprimerno večje breme za ves institut, ze. lo lepe uspehe. Tridesetim slu-šateljem sploh ne bo treba več opravljati pismenega izpita, ve. lika večina študentov pa je do-kazala, da zna za obdetevo do-ločene teme poiskati primerno literaturo in temo dobro obde. lati. SeRtim »luiatelieinn pa tov. prof. ni dal frekvenčnega pod-pisa, ker ne obvladajo teoret-skih osnov in jim negira ves prvi rigoroz. Mrni, da bodo po.
Medfakulteina
konf erenca ekotio«
mistov v Skoplju
Konec preteklega meseca se je v Skoplju pričela medfakul-tetna konferenca jugoslovanskih ekonomistov. Na konferenci bodo razpravljali o nekaterih vprašanjih jugoslovanskega go^ spodarstva, predvsem o kmetij-stvu.
Četrtek, 7. julij 1949:
Najprej je zagoreio nešteto luči. Ljudje po vagonih so dvi-gali utrujene glave, se vz.pe-njali k ozkim linam in se dre-njali k vratom. To je bilo prvo srečanje z Beogradom. Ko je končno vlak ustavil, so bile oblike kolodvora in okolice že popolnoma jasne, samo vse ce nam je zdelo sajasto in uimaza. no. Najbolj pa smo bili uma. zani rni sarni in tudi oii še, ni-Lo bile navajene na pestro okolici. Ko s.mo se končno po. siavili v zbor, je verjetno ta bi.1 videti kot dolga izimučena kolona. Ko smo se Novemu Beogradu že precej približali, so bili naši obrazi že škrlatno-rdeči od vročine. Vendar stno t.a dan morali doživeti še hude duševne pretrese, ki so bili spet v zvezi s higieno, ki diSi po kloru in amonijaku. Kot za-ključni akord še trda postelja in soparni večer. Danes smo doži. veli menda svoj krst ali, če prenesemo v medvojne čase, dan dolgega partizanskega mar-ša, irmed katerim se je kdo vprašal: »Cemu?« Mislim, da Je današnji dan dokončno
in določil ljudi, ki so se skraja odločili, da dajo temu, čemur so obljubili en mesec svojega življenja, vse, da so ti ljudje ^a dan globoko v sebi odkrili smi-sel vseh naporov, da so svojo mladost zavestno vkleniH v ve-liki delovni stroj svoje nasta. jajoče nove domovine. Kot ple-ve, mishm( so skrivaj v sebi odpadH vsi, ki je njih odločitev za delo v brigadi zadela samo njhovo plitvo površino. Mislim, da bo tu koren za vse, kar bo. mo na naSih grafikonih belež li kot negativno skozi ves mesec našega delovnega sožitja. Da bi takih ljudi ne bilo, dvomim!
Pctck 18. julij 1949:
Današnje dnevno povelje je nekak kaleidoskop vsega, kar bomo v brigadi počeli. Po ju-tranjem zboru sta imeli sestan-ke folklora in dramatika. Cu. dovito! V Ljubljani med 5000 študenti ni bilo toliko ljudi, da b- do festivala naštudirali kak. ino poiteno dramo i^, ie ne bi bilo »zaničevanih« slavistov, ki so zadnje dni pred nastopom vadili dnevno do sedeim ur, bi dramatska sekcija klavrno pro-
trebovali ti študenti najmanj pol leta, da nadoknadijo vse, da bi lahko naslednjo jesen sledili   patološki  liziologiji.
Pozdmvljamo napredne meto-de, ki jih uvaja prof. Zupan-čič v svojem predmetu, ker se zavedamo, da bo tak študij lažji in mnogo bo!j temeljit. Strinjamo se z njegovim maie. njem, da more postati kvalite. ta študij;a boljša, če se najde način, ki študenta prisili k m-tenzivnemu sodelovanju med letom. Ugotavljamo pa, da je stvar fakultetnih oblasti, ali verjame eksuminatorjerti prve«. ga rigoroza in njihovim podpi-soim, ali pa je v višjem letniku drug predavatelj, ki odloča, ali so kandidati zadostili teoret-skim predmetom  ali ne.
K*dar fakultetni svet sklene, da se preide k novim, boljšim metodam v Studiju, mora to uradno objaviti in spremeniti pravilnik o študiju, če je po. trebno. Obvestilo profesorja med predavanji ni uradna ob. java. Stremeti se *norq tudi za tem, da se v iakultetnem svetu doseže enotno stališče, ker le iz tega lahko sledi enotnost akci-je in se prično izvajati ukrepi sistematično in z gotovim or-ganskim prehodom. Realen pa je tak način študija le, če se uvede že takoj v začetku štu. dija in pri večjem številu pred-metov hkrati. Posledice takih razmer — vse v težnji za čim boljšo ureditev študija — so n^petosti in odpor med posa-mezniml profesorji in študenti, ki pa so sekundarni. Zato se tudi i^gubljajo Jtudijska leta in to največ tisti študent, ki mmajo ugodnega socialno-eko-r.omskega okolja, da bi se lahko dovolj hitro prilagodili sedaj enemu ukrepu, sedaj dru. gemu. S te perspektive bi mor. da lahko tudi pogledali na pre. tekle dogodke  na medicini.
Ce pa uvajanje novih študijskih metod ni stvar celotnega fakul-tetnega sveta in o novih sklep.h študenti niso obve.ščeni, je to samovoljno ukrepanje posamne?-nega profesorja, čeprav so nje.
gove težnje še tako napredne in se kažejo dobri rezultati. Tov, profesor Zupančič bi po našem mnenju moral izhajati iz tistih ljudi, ki jih ima v tret-jem letniku, kajti oni so kot študenti rezultat dvoietne vzgoje na medicinski fakulteti.
Ugotavljamo tudi, da je sode. lovanje med študenti in profe. sorji na medicini izredno slab'j. Ob sklepih, ki tako globoko po-segajo v način študija, je prav, da se povabi k diskusiji tudi študente, da oni s svoje straai in po svojih možnostih prispe-vajo k diskusiji. Kako neuteme. ljene so trditve, da študenti ne žele resno študirati in jih zato ni vredno poslušati^ so že več-krat dokazali študenti na raznih drugih iakultetah.
njevanja. V tem gmislu je de-kanat fakultete edino upravi-čeno telo, ki daje sugestije :n praktične, napotke prizadetiro študentorn,
2.   Dolžnost   združenj   je,   da na predlog dekanata skrbno iz-berejo   tovariše,   ki   bi   za   eks. kurzijo prišli v poštev. UO ZSJ bo dajal priporočila le na pred-log združenja, ki je potrjen od dekanata.
3.   Finančna  stran   ekskurzije je   stvar   dekanata,   ki   preskrbi potrebna   sredstva.   UO ZSJ   za ekskurzije    nima    sredstev   ter spričo   težavne   gospodarske   si. tuacije   v   državi   ne   bo   dajal priporočil   za  zbiranja   denarja po podjetjih.
Gornji sklepi so dokončni in stop-ijo v veljavo 30. V. 1953.
PRVI  USPEHI GRADBENIKOV
Z gradbene nam poročajo, da je bila pretekli teden delegacija študentov pri tov. dekanu. Go vorili so o izvajanju sklepov, sprejetih na študijski konfe-renci.
Tov dekan Je pristal na for miranje komisije za pretres učnega programa. V tej komi-siji, ki bo pričcla z delom predvidoma že junija, bodo poleg profesorjev in zastopni-kov operative tudl 3 zastopniki študentov. O delu te komisije bomo poročali.
 s 1. stranD Prireditelji «o bili izredno go-stoljuibni in darežljivi ter so vsej iuozemski ekipi omogočili, da si je ogledala dober del pr^rodnih in umetniških ter industrijskih za-nimivosti Bavarske.
Sevedia nismo ostali samo pri izletih, ekskurzijah in družabnih večerih. Prvi *tik je dal pobudo za razgovore med zastopniki SVI ter delegati posameznih narodov. Na teh oogovorih sva jugoslovan-ska delegata delala predvsem za lzmeno praktikaintov, za kultur-no in športno sodelovanje ter za tunstično sodelovanje. Velika škoda je, da ni bilo nemškim ko-legom pa tudi nain mogoče že kar takoj ponuditi konkretna me-sta v tovarnah in na gradiliščih, tako da je bi sprejet samo sklep, da naknadino pOiii^emo mesta ter jih v počitnicah realiziramo. Naloga oddelka za prakse pri Odiboru za mednarodne zveze je, da v sodelovanju z našimi oblast-mi i«n podjetH paišče mesta in jih ponudi v zameno.
Druga ponudba t stran.i SVI }t> Siroka obojestranslka tiuiristi<!na detjavnost. Nainavno Ja, da sml> njithovo ponudibo »preielj ter bo-mo    vsdkaikor   omoigocSili   spozna-
Ekonomisti so se vrnili
Pretekli teden so se vrnili z ekskurzije po Zahodni Nemčiji naSi  ekonornisti. Na svoiem 00-
Miinchen: mestna JiiSa in kate-drala
tovanju so obiskali š*tevilna nem-ška mesta in si ogledali n-ajvaž-nejša podjetja. Najdalj časa so se mudili v Porurju. Naši študenti so <bili s strani nemških kolegov in ablasti lepo sprejeti.
Problemi pedagoškega seminarja
PoloZtaj pedagoškega delavca pri nas in dntffod —  Manjka natn uvnega osebja —
najvažnejšo inozemsko literatu-ro. Razumljivo je, da so preda-vanja ob taki d.ferenciaciji in razdelitvi študijskega programa r.a večje število profesorjev lah-ko na potreb-ni znanstveni stop-nji. Profesorji imajo možnost specializacije in predavajo le eno ali dive disciplini pedagoške znanosti.
Kako pa je pri nas? Razmere so dokaj slabe. Se vedno plani-ramo poklicne pedagoge le za profesorje na učitelj.ščih in so-rodnih šolah. Kakor kaže do se-daj, si diplomant pedagogike še dolgo ne bo mogel utreti poti na druga vzgojno-izobrazbena pod-ročja, kar je drugod postala že nujnost. To pa ne pomeni, da pri nas v praktičnem življenju ni potrebe po poklicnih pedago-gih. Ta nazor demantira vsako-dnevna praksa, ki se že dlje ča-sa nekoliko bolj odraža tudi v našem dnevnem časopisju. Sta-gnaoija pedagoške znanosti, za-starele vzgojne metode, pereči moralni    problemi  v   družinah,
Stolica za pedagogiko v Beo-gradu ima spričo daljšega ob-stoja kakor naša bogate jzkušnje in mnoge izmed njih bodo tudi nam dobrodošle. Beograjčani prednjačijo v organizacijsko si-stematičnem šolanju poklicnega pedagoškega kadra ter v name-st.tvi ljudi. Di.plomantov peda-gogike ne planirajo samo za uči-teljišča kot pri nas, temveč jih nameravajo namestiti tudi v raz-nih interna.fch, predšolskih usta-novah, vzgojnih posvetovalni-cah, zavodih za socialno in mo-ralno ogroženo mladino, pedago-škem vnStitutu itd. Samo iz te perspektive srbskih prosvetnih oblasti lahko razumemo izredno visoko število študentov pedago-gike na beograjski Univerzi in njihova razmeroma dobro ureje-na Studijska in kadrovska vpra-šanja.
Na stolici za pedagogiko, kjer se vzgaia in študira okrog 100 rednih in nad 200 izrednih slu-šateljev, dela 14 u^nih moči. Poleg  tega  imajo  študenti  tudi
faiternatih,   Jolah   in    v raznih
mladinskih organizao.jah, slabi učni uspehi, nesistematične iz-kušnje in tradicije preteklega slovenskega šolstva, zmešnjava okrog predmetni.kov in učr.ih načrtov za vse vrste šol itd. — vsi ti problemi zahtevajo na področju vzgoje vztrajnih eks-perimentov in analiz. Le dosle-den študij psihologije mladega človeka v sodobnem družbenem okolju ter tem lzsledkom in druž-benim zahtevam prilagojena vzgojna sredstva bodo lahko pre-magali vrsto težav. Cela stolica oremore le dva pro-fesorja in enega asistenta. Ce upoštevamo še to, da je en pro-fe«or že polno zaposlen na VPS nam ostane le še eden, ki predava razen zgodovir.e pediagogik« vse glavne in stranske pedagoške predmete. Vrste važnih predme-tov, kot 50 posebne metodike občeizobTaževalnih predmetov, defektologija, praktično delo itd., pa st)loh nimamo, ker ni preda-vateljev.
Klut) štud. ped. na Ijubljanski  Univerzl
vati lepote na?e države in stvar* nostL Za nas sarae je ta možnost trenutno Še neizvedljiva, saj nanj je vsem znano, da tovmna aktiv-> nost zaiueva precej deviznih izdaakov.
Zanimiva, a za nas precej tež-ka je naioga, Lzmenjati nogomet-ni možtvl študentov FLRJ in Zaip. Neinčije. To je oreh, ki za siovenske nogomeuše prav goto vo ni prebavijiv ter se bomo mo-rali nedvamno zateči na pomoč k tavariscm v Zagreb in Beograd.
SVI bo že letos organiizirala. tiidi polkični somiinair z medna^ rodno udeležbo, na katerem bodo lahk0 pod ugodnimi pogoji sode-! lovaili  tudi  Jugo&lovani.
Kikor je razvidno iz skromne-i ga protgrama, se nam odpirajo no* ve tnožnosti mednarodnega sode^ lovanja z organLzacijo ki sicer ni visokošolskega zna^čaja, nudi pa našim praiktakantom, sportni-kom in turistom iste motžnosti kot druge organizacije, s katerimi smo v stiku. Od naše podjetnoiti in dejavnosti je torej odvisno, kaJišen bo nadaljnji razvoj sode-uovanja.
Po končani slkupščini in prisrč-* nem slovesu sva dala cudi izjavo za časopis arganiizacije SVI-Nach-riohten, v katerem sva iizrazila upanje naših študentov, da ne <v* stanc samo pri besedaih, ter tfdno prepričanje, da je le so>de:lovanjc med mladino wden poroik krqjiit-» ve miru v svetu. S strani priredi-j teljev pa sva biila ponovno delež-na tkte pozornosti, kot je ni manjkalo za dasa skujpšoine, ter mnogoštevilnih zaihval za našo udeležbo.
V nadaijevanju pooi sva ohit skala visokošoiske kolege v StutM gartu iin Miinchemu. Pogovori s pred*ravn|:iki mednarodnuh odbo-« rov VDS (Verband Deutscher Studenteiiichaiften) *o bili prav ta.ko plodui ter so naim omogočili zamenjavo nekaj mest za praktii kante. nas informiral; o naimera-; vani turisrični aiktivnoisti in na.m omogočili predvsem navezavo te* snejših. delovnih stilkov med temi orgiuiLzacijami in nami.
Sp!osna ocena od.nosa do naj kot Jugoslovamov je prav ugod-< na; recl moraim, da kaj takega nisva pričakovala. Vsekakor je ta odno^ posledica ugleda, ki ga ima v svetu FLRJ, nesporno pa rudi trezne, napredne medna.rod-ne aktivnosti, ki jo V imernu naše mladinc že ves čas po osivoiboditvi vodi CK NOJ in CO SSJ v Beogradu.
Predno zaiklju^im, imarn za 8vojo dolžnosit, da se v svojem in fovansevem imenu z.a.hvalim UO ZŠJ ter vsem, ki so nama poto-vanje omogooili, za izkaizano za-upanje; saj najino srečanje z incw zemskhni tov&riši tii bilo ie kt>-> r.stno za vsq organizacijo, temvcč tud.i lepo in korbtno o^ebno do>. iivetje.                        P. St
M e df ak u S ie tm
konferenca gratSlae-
nikov v Liublfani
Na iniciativo ljubljanskih grad-benikov je bilo 20. maja v Ljub-Ijani medfakultetno posvetovanje študentov gradbenikov. Na dnev-nem redu so bila študijska vpra-ianja ter resnejše sodelovanje v bodoče. Sprejeti sklepi koordini-rajo skupne napore vseh Zdru-ženj gradbenikov v državi v smislu ureditve perečih študij-skih problsmov. Predvideno pa je tesnejše sodelovanje tudi na osta-lih    področjih    dela    v    Zvezi.
Bralcem in naročnikom!
Tovariše naro^čnike in bralce obveiščaimo, da bo nekaj številk »TTibune« v poletnih mesecih izšlo le na štirih, namesto na šestih straneh. Za zmanjšanje obs&ga lista so krive tehničr.e ovire, ki jih bomo skušali čim prej odstraniti.        Uredništvo.
Iz dnevnika brigadirke
padla. Zdaj pa nas je v brlga. di 2^0 in dramatska sekcija je številnejša od ljubljanske. Pri-stopili so celo »ponosni« tehn-i-ki in se uklonili režiserju, ki je »samo« slavist. Ko je teme-ljito preizkusil njih recitator-ske in igralske sposobnosti^ je pred nami razvil tudi načrt celotnega dela, ki je bil aeka-terim znan že od prvega se. stanka sekcije v Ljubljani. Za. to smo začeh kar z branjem »Zupanove  Micke«.
Popoldne smo jo prvič mah-nili na delo na gradbišču. Po-novno isto doživetje: »Si kakor kapljica v morju, si roka sredi med tisoči stisnjenih rok.« Tu se ti odvije poosebljeni refren vojne pesml »Hej, tovariši«: Brnenje strojev^ napete mišice kot lok, rastoče zgradbe, živ. ljenja neutrudni tok . . .« Naša brigada, ki se čuti na cesti ve-lika in močna, je utonila kakor kaplja v morju. Ker je oprav. ljal.% vsaka četa svoje delo, smo ie bolj občutili svojo neznat-nost, ki je uton'ila med ljudmi vseh narodnosti Jugoslavije. Eni 50 se spravili k betonira-nju, drugi k žaganju drv, tretji (pravzaprav tretje), pa k puljenju žebljev. Ko je minilo sedem ur dela, smo odkorakali na veČerjo. In spet taborišče! Med 12.000 Ijudmi s-no se spet izgubili in bi se zelo težko na_ ili,   če   začasno ne bi obdržali
še svojh oblek, ki so kot otoci strmele iz morja modrih delov-nih uniform. Pa še nekaj ne-primerno vzvišenejšega ima na-ša brigada: iantje so obdržali svoje kodre in ker so zato bele vrane med jato črnih, si jih vsak   hip  ponosno pogladijo.
Trudr.1 danes nismo nič, vsaj večina ne. Zato se je po ve-čerji oglasila harmonika in so brigadne žoge frčale še v poz-nem mraku. Kljub zavesti, da bo jutri treba zgodaj na noge, so brigadirji skušali nocoj pro. dreti v vse skrivnosti taborne-ga življenja. Poslušali so kri-čavi zvo^nik pred kuhinjo, se zbirali    pod    filmskim    nlatnom
Vitja Rode in Jože Mušič — dva naša komandanta
in uživali zabavno večerno lah-ko glasbo lastnega orkestra pred barako. Končno pa je zu-naj in znotraj barake vse utih-nilo in globoko dihanje bi mi. moidočega prepričalo, da so tudi nekateri razvajenčki, ki pa jih najbrž ni dosti, pozabili, da so trde deske pogradov zelo malo po-dobne njihovim meh-kim posteljam.
Ce ležiš v baraki saim, ko drugi molče ali so se v študij-skem času razgubili po plano. tici nad barako, vidiš pred se-boj samo dvoje: nebo, ki ]e modro kot Hsti jetrnika, m rumeno-belo zemljo nasipa. Včasih ti ta, samo v dva ele-menta razpadli svet prekriža dežurni, ki se pa takoj spet izgubi   za  okenskim   okvirom.
Naše brigadno življenje Je prav tako razdeljeno v dva dela: fizično in kulturno delo, k1 se spajata v naši dnevni za. povedi. Zdi se, da nam ta za-poved že ni vei zapoved in da nam je vsaka njena točka sa-ma po sebi urnljiva, Delo teče v okviru, ki smo si ga začrtali spočetka, in se dobro razvija. Kazalec na grafikonu, ki so ga naši aranžerji umetno zložili v obliki velike ure, kaže delovni efekt za danes 128%. Peta četa se je trdovratno zagrizla v mi-sel, da ji prehodne zastavice ne sme nihče iztrgati. Prekoračila je normo kar za 50% in s tem
nadkrilila tretjo četo. Peto če-to sestavljajo elefctrotehniki. Zvečer smo imeli prvič politič. no predavanje. Referat je bii sicer zelo izčrpen, a ljudje trudni in tako se je oboje umi. rilo v sveti tišini, ki so jo tr-gali le monotoni glasovi preda-vateljice in tu in tam skriv-nostno smrčanje, ki pa ga je na mestu ustavila prijateljeva roka.
Dnevni red se skoro nič vei ne izpreminja, pri branju dnev-ne zapovedi bi mogli koman-dantu kar mi sami našteti na-daljnjo razporeditev, Nebo je od vročine kar oranžno in vijo. ličasto. Brigadirji so črni in rjavi in rdeči, le k belokožcem ne spada nihče več. Nekateri dobivajo že tretjo in črtrto ko. žo. Dušan, sanitejec, ima ne. prestano polne roke dela. Ce ga ne kliče ranjenec, ki se mu je na noge zavalila opeka ali ga je pobožal betonsk-i nosilec, mora opravljati posle starih rimskih sužnjev, ki so masirali atletske ude svojih patricijev. A kljub vsemu ljudje hite. Norma je ostala zadaj za 50 do 60%. Uničili bonio teorijo, da vročina jemlje delovni polet Naši lasje so zlepljeni v drobne s\*aljke, a vendar stroji komnj nax>ravijo dovolj betona in nihče ne utegne obrisati potn, ki se rnu cedi po obrazu. Tretia četa   si   je   končno le osvojila
prehodno zastavico. V peti pa po vseh graiikonih v veži ra-čtinajo, kako za vraga so jo mogli izgubiti.
Zvečer je bila zabava ob ob-letnici vstaje v Crni gori. Naš neutrudni orkester je prišel spet na svoj račun, pa tudi ne-utrudni brigadirji so se z vese-ljem zavrteli. Zdi se mi, da smo pozabili na telo ali, da je vsaj Sparta Novega' Beograda že precej storila. Tu prvič ob-čutimo tistp, kar je položeno v recitacijo, ki smo jo med zbor. nim petjem Pesmi mladinskih delovnih brigad že tolikokrat slišali: »Dvigni se, če čvrst si, zdrav in rnlad Kdor ne gane, zaostane, brate — čas je »lati«
I
Btev. 10
»TRIBUNA«
STRAN S
0
 WJiiamsa Termssseea v dram!
STEKLENA MENEŽERIJA
Ni dolgo tega, kar je ljubljan. ska Drama postavila na oder Ivtillerjevo »Smrt trgovskega pot-nika«. Mestno gledališče pa ja s t©m, da nam je uprizorilo »Stekleno menažerijo« Tennes. seea Williamsa dalo priliko spo. znati še enega predstavnika so. dobne ameriške drame.
V mnogih naših dnevni'kih in kulturnih   revijah   so   izšli   kri-
vendar pa delo, ki je aastalo na osnovi takega humanizma, izpodbuja sam0 k neaktivnosti, h grozi, pa čeprav proti inten-cijam avtorja. (Williams sam pravi: »Kako dolgo bodo i*e ljudje morali ostati tako mehki in  časobni?«)
Tako delo moremo gledati prvikrat iz preprostega intere-sa,    da  bi  videli  nek^j   novega,
Prizor jz »Steblene menažerije«
tični članki o obeh dramah. Tu so se bralci imogli dovolj de-tajlno informirati o življenjskih poteh obeh piscev, o njunetn delu in uspehu. Zato bi te po-datke v svojem članku izpaistil. 2elel bi ga usmeriti k analizi Williajnsa v giršem okviru, pre-gledati njegovo delo predvsem z idejnega stališča, pri tem pa ne zanemariti estetske str.ani dela. Poskusil bi delo kategoru zirati; t. j. doloditi mesto, ki mu po njegovih kvalitetah pri. pada, ali pisec pretendira, da bi mu pripadalo v današnji umet-nosti in njenem iskanju.
V kritičnih člankih ob Miller. jevem Potniku in Williamsovi Menažeriji zavzemajo mnogo pror-tora pasusi, ki govore o »tragediji malega človeka«, nje. govih mukah in trpljenju, o brezperspektivnosti tega malegs čioveka, o nečem »občečlove. &kem«( in vsem kar mj bi bilo s tem v ozki zvezi. M:islim, da ti pojmi prav zaradi pretenzije na neko splošno veljavnost ne povedo ničesar, ali vsaj nučesar doloeenega.
Bedasto in banalno bi bilo kakami Williamsu odrekati hu-manistične tandence. Njegovo delo je brez dvoma plod umet-nikovega sočusivovanja z ]jud-mi, razumnevanja za trpljenje teh ljudi, njegove groze nad njihovo brezperspektivnostjo itd. Toda kakšen je ta Williamsov humanizeni? V čem se manife-stira v teh mših burnih časih, v tej dobi, ki se duši v masi nerešenih problemov, bodisi soci2lnih, bodisi političnih, etičnih itd. To je sentimenta!-ni humanizem. Sicer zelo iskren in topel, ali kakor pra. vimo    »človaško   zainteresiran«,
drugič pa, da se prepričamo, ali nismo na krivi poti, t. j. ali se ni&mo pustili zavesti nekemu preveč subjektivnemu mamen. tu; tretjič ne bo šel gledat nibče več. Zakaj? Iz preproste-ga razloga, da stmo proti tej sleri   življenja    (čeprav   jemlje
ljudem  danes mnogo  živcev  in časa)  vseeno — povejmo iskre-no — indiferentni.   Od   nje   ne rnoremo     pričakovati     ničesar, ničesar    ne   moremo   črpati   iz nje za svoje življenje. Ta sferi življenja  je   zelo   vsiljiva,  stal. no  »e bori   za   pravico,   da  bi govorili  o njej   (dianes so ljud-je  občutljivi    za    vsako   trplje-nje), in zahteva, <3a bi govorili o  njej   sentiimentalno,   ker   ni-kakor  drugače niti   mogoče   ni. A   kaj    je   ta    sentimentalizem drugega    kakor    želja,    da    bl prepričali    sočloveka    samo    s čustvom     (kar    »zključuje    vse druge miselne, logične  itd. mo. mente).   V   tem   svojstvu   senti-mentalizem   uničuje    čisto    6u_ stvo  in   v   najboljšem   primeru ponneni    greh,   če  nad ničemer drugim,    nad    dobrim    okusom. Umetniški      vtis      Williamsove drame   mislim,   da   je   v   glav-nem te narave.
Po liniji podobnosti sižeja je naša kultura že imela tako dramo. To je frila drama Ibsena, Cehova, Tolstoja, Gorkega itd. (družina in njeno razpadanje, razpadanje njene morale itd.). Toda razlika. je ogromna in niti Williams niti Miller se ne moreta vzporejati s to veliko plejado. Kajti ta velika pleja-da je našla sebi adekvaten si-že, ki je kot tak, t. j. ne pode-dovan, temveč ustvarjen, iz-najden, resnično mogel obseci vse subjektivne motive umet-nika in je resni6no mogel biti fokus, skozi katerega se je umetniško dalo odraziti čas in bistvene probleme družbe. Da. nes predstavlja t» siže pri Millerju in Williamsu (videtl je, da gre v njunem primieru za preprosto prevzemanje siže-ja Ibsena ali Gorkega) zelo ozko sfero, ki kljub največjim intencijam avtorjev r.e more obseči taikih epitetov, kakor so to »občečloveško«, »trage-dija sodobnega človeka«. Ce pa jih obsega, jih more obseči sa. mo na sentimentalni osnovi.   G.
ED ŠTUDENTI PO SVETU
OTANIE
NASEIJE ŠIUDKMOV NA F.NSKEM
Bela    krajina:    rojstna Otona Zupančiča
biša
Slavisti v Beli krajini
Konec preteklega tedna so sla-visti s prof. dr. Antonom Slod-njakom spoznavali lepote Bele krajine Ln prisrčno gostoljubnost belokrajiinskega ljudstva. Upaj-mo, da bo odslej povezava med narni in to »oddaljeno deželico« trajna in plodna. Za vso pokazano požrtvovalnost in prijaznost najtoplejša zahvala!
Štipcndije UNESCO
UNESCO je razdedila 42 šti. tnect; dolsirjev.jxlrd'go o dig d'g peindiij v skuipaii vredmosti 34 ti-soč dolarjev. Deiiar je bil raiz« dcljen 12 nvednarodnim mladin-skim orgafnizacijam. S štipendd-jami so se v letu 1952 pripad-niki 35 drržav ud&ležili 15 med-narodmiih
Akadetnska izobrnzba v svetu
Org. UNESCO je objavila statistiko o stamjiu aka. i-zx>braže-vanja od 1930—1950. Ceprav »e težko primorja številke in v sta-tiisttki nti vključena ZSSR, je veradair razvidmo, da je v zad" njih letah narastln števulo ?tka-demikov v kolonialsnih deželah. PreračiuiriiEino na celokupmo šte" vilo študientov je narastel prc-cetnit Azije (brez ZSSR) od 16 na 24 *l\ Amerika kaže nazadcr vanje: od 56 na 50»/.. Nespreme-nj«ni oetajata Evropa s 24*/o in Afrika  z ent:m odistirtkom.
(Schwe>izeriscbe Hochscfruil-zeiitmg, ZUrich)
Tako} po vojni Je bila na FLn-skem bitda stanovanjslca kriza. Tudi v Helsinkih so raccrali štu-denti preurejati bivša zakloni-si:<i aa svOi,« touiovanja. stu-donti Politehnike v Hebinikii, ki so znani zaradi svoje potfjetnc-sti in tovarišiva, So se spomnili boljšega: Zgradirao svoje nve-sto! Iz zamisli je nastal načrt, iz tega pa usp©še=n »križarski poho&K ^roti stanovsmjski stiski, ki je bil deležen podipcre vlade in s tem tudi vse javnosti.
Na fcamenitem polotoku Ots-niemi, sredii zclene^a Eozda, 5 railj od Helsinkov, je danes zgrajeno l© stanovanjskih nstol-pov«, k>er stanuie 750 tehnikov. Ko bo načrt izsveden do konca, bo tukaj prostora za 2000 ljudi. Iz mesta se bo preselila na Ota-niemi ludi Tehnična visoka i&-ga in državni inštitut za tetinič-na raziskavanja. — Za iz"ved4>o pro)ekta bo  potrebnih 15  let.
Leta 1950 so pričeli z deiom. Statnovamjski blok tvorijo tri hi. še. Danes stoje trije bioki. Za časa olimpijskih iger so prebi-vale v njih športnice. Dograje-po \f t^di šport. isrišče, te!o-vadnica in menza za 250 oseb, ki s« trtnutito upcrabJja tudi k.ot dvorsna. Kdior se ne hrani v menzi, lahko kuha tudi v svo-jem stanovanju, ki ga deli s $s. stirai ali sedmimi kolegi. V vsa-kem nadstropju teh 4—6 nad-stropinih »stolpov« so tri stano-vanja. Eno stan&vanje sesioji fz veli?<e dneivne sobe, v katero vodi;o vrrtTi štirih ?li petih sob.
Letalski posne-tek šiudentskega tehaič. naselja na pok>toku Ota-niemi. Dobro je vidno vseh & stavb \n športno igrišče
v kateriih stanuje eden ali dva študonta. Vodilna itteja pri tak*. ni razdelitvi stanovrnj j« bila: ne drug cb tfrugem, vrata na vrata, temveč drug z drugim naj  stanujejo  prebivslci  roesta.
Otanicmi je ix študientskega postal pravi nacionaJoi p-rciblsm ln to ne samo v raaterialneni pogledu. Skupni napori za ta veličastni projokt so prispevali tuci k ublažitvi povo>ne depre-sij«.
Nekoč bodo lahko rekli: na Otaniem« jo Mli najprej študtem-t\, nato še5e lciborstoriji in pre-dsavalnice — in na to de^stvo so ponosni finski študenti Politel-. nike.                 (Po  Collociuiuin)
Stanovanjska stiska v Parizu
Pa.riški študemtski stsmovanj-skj uo-ad je uvedel po vseh pa»« riš'kih ktmcma-togrsifih predvaja" n.je kratkega filma na ozkem traku, v k&terem prikazuje sta-ncvamjske razimere 5000 parišikih študeintoiv, ki nimajo lastoe sor be. Film so vrteLi pred tedlni-ko«n. Sitamovaaj»ki! urad upa, da bo ta način zbotljšal po-goje vsaj  študieniom.
(St udentonspiegel)
Odfbor za mednarcdne zveze UO ZSJ je doibil iz Aten zahval-no pismo sledeče vsebine:
»Dragi prijatelji!
Glcboko nas >e ganil spre-
jem, ki ga je doživela grška
študentska delegacija v času
svCeca   krstkeea   obisV^.   v
Dobra predstava Rigoletta
v imblianski Operi
V ljulbljanskl Drami in Operi   močno napenjati, da razume do-je v zadnjem času čutiti težnje,   gajanja na odru. da bi se osvobodili vsega tistega, kar lahko imenujemo negativne tradicije, in da bi našli nov for-malni izraž, ki bo novi gledališki
umetoosti  dal   več  dinamike  in mladostne sveiine.
Predstavnik teh smeri v naši Operi je režiser Hinko Leskov-šek, ki jedo danes postavljal na sceno samo dela, ki ne sodijo v tsko imen-ov-aai železni repertoar, ali pa novitete, ki že kot take zahtevajo popolnoma samonikle, nove izdelave. Izraz Leskovško-vih teženj je tudi najnovejša predstava Rigoletta.
Leskovšek je nastopil proti ša-blonski tradiciji. V tem smislu je vsekakor največ dosegel v sceno-grafski rešitvi (inscenator ing. arh. Molka), ki je v prvem in tretjem dejanju nekoliko simbo-listična, medtem ko je posebno v drugem dejanju čut.ti primesi ku-bizma. V tem dejanju .prihaja zaradi zelo irealnega scenskega prostora in komplicirar.ega dvoj-nega dramskega dogajanja na ulici in obenem na Rigolettovem doonu do &:tuacij, spričo katerih se   mora   gledaldeva   fantazija
Cetrto dejanje je dokaj blizu tradiciji, tretje pa, z marmornim kipom v centru, uspelim stilnim polvštvom v okviru elipsasto po-stavljenih visokih stebrov in ku-pola»tega stropa, je zainimivo in originalno ter deluje resnično monumentalno. Ves ta dekor je postavljen v kupolast portal, ki daje s tem, da je rahlo fragnjen proti horizontu, iluzijo velike scene. To pa je v akustičnem po-gledu nekoliko nepraktično.
Tudi v mizansceni je režiser v svojem konceptu prekinil s tra-dicijo. Z vojvodovega dvora je odstraail vsak ceremonial, bale-ta skoraj ni, vojvoda pa je že od začetka na sceni. Vojvodova raz-vratnost je predstavljena že v za-četku simbolično — v skladu z dekorom.
Režiserjev namen je torej bil dvigniti v prvi plan glavne osebe, nosilce konfLkta, medtem ko so ostali dvorjani (Marullo, Borsa, Ceprano, balet, zibor) ostali po-vsem neizdifereticirani v ozadju. Ceprav pa se je Leskovšek od-ločil za simboliko, v tej smeri rd ostal dosledem.
Njegov Sparafucile v drugein dejanju preveč kaže bodalo, v če-trtem dejanju pa tako pripravlja orožje, da učinkuje naturalistič-no. Poleg tega je mizanscena če-sto polna gibov in akc:j, ki so povsem formalne, niso z ničimer motivirane in ničesar ne izražajo (vojvoda po prvi strofi arije v IV. dejsnju prenaša stol od por-tala do šepetalčeve katoine saino zato, da ga po koncu arije znova postavi na prejšnje mesto). V vsakem primeru pa moramo po-zdraviti režiserjevo plemenito težnjo, da bi našel nove možnosti v predstavljanju standardnih oper.
Muzikalno je predstavo pripra-vil dr. Danilo Svara. Osnovne kvalitete tega renomiranega glas-benika: izredna ritmična preciz-nost m absolutna oblast nad or-kestrom in življenjem na sceni, so prišle na tej predstavi do pol-nega izraza. Svara dobi iz orke-stra vselej zahtevani dinamičtii in agogični eiekt, ki pa sta često prežeta z akademsko preračuna-nostjo, kar deluje nekoliko trezno
Vašem mestu, in se Vam zanj tellma najtopleje zar hvaliti. Močne prijateljske v»zi, ki so ofcstajale nied mla<l'Lno Cveii d©žel, so »a zd*aj še ckrepile in ciuogo-čajo naclr.ljinja tes-no ia iskreno sojželovanj^e. — Za-gctavIjT.nn> Van, da bomo vložili ves trud, (Ja ure*ni-Čirao vs3, o čemer srao $e v Ljubijaiii rszgovarjsli, saj im^mo zsigatovH«, (Ja tako sotte!ov?/n)e uitreza Vašitn kat tvtii naMm stvom in predjtRvIja cen doprinos k s naporcm naMh d€ŽM.
 posredujet©  pczdra- so
 ču-
Prosimo,   da naše      jp ve   vs€m,    ki
pri^Pir-cii   k   te-TMi,   c?»   .te biio bivanje delegacije tzk'o
p i  ¦•  ¦¦{)    '1    P  'i""O •> 10 XV:CK  -
ne)še, in da lahko sprtj-mste Je enkrat zahvalo za tonli sprejem in sj>ominsko darilo.
V dnevoi sobi
 pozdraivi ZVEZA   STUDSNTOV ATENSKE   UNIVERZE
PTedisedaik: G. Sitratigos
Za  inoz. zveze:  J.
PRVI GLASBENI FESTIVAL
(Nadaljevaaije s  1. strami)
več glasbenega poustvarjanja in
bi si ob svojem lastnem glasbe-
 e   in   ceuotin.8
kompozicijiske      graidtije.     Pred
nem izrazu tudj čcmprej  in čim    vsam moram  om-enitii l
Aristofanova Lisistrata
Kot svojo zadnjo premiero je ljubljansko Mestno gle-dališče u.prizorilo Ari?tofa-novo Lizistrato. S tem se je menda hotela uprava zavaro-vati p.red očitki javnosti, da v svoj reperioar ne sprejema de] kla-sičnih avtorjev, istočasno pa ugoditi okusu občinstva. S tem izborom ie uprava s.cer storila pogumno dejanje. Toda pogutn in »najboljši nam&n.i«, kot je ^a-beležil dramaturg MG v gledali-škem listu, še nista jamstvo za kvalitetno uprizor.Jtev. In uprizo-ritev Lizistrate res ni bila kva-litetna.
Osnovr.a pomanjkljivost pred-stave je v scenski izvedb:. Pre-Bričan sem, da »stare« komedije prav kot tudi trsgedije ni mo-gočs uprizoriti drugače, kot s preorosto imtacijo starogrškega gl&dališča z orkestro in sceno. Vsaka dru^ačna rešitev prostora mora rujno izzvati nesoglasje med tekstom in prizoriščem. Se-na, kot si jo ie zamislil Milan Butina, pa ni samo nemrimerna, temveč do skrajne meje naivna ¦ter neokusna in toi jo vsaj po-klicno gledališče r.° smelo posta-viti; na oder. Neskladinost med Teslistično kvterpretacijo in ilu-zionističTiim razb:j?njem vrait sodi med grobe pomanikljivosti diletsntskpga značaja prav kot je situacija v predzadnjem pri-zoru (ženske za ta.noico) prei po-dobrna modni reviji kot pa gleda-lišk&mu prizoru.
Izvedba ima vse dobre in slahe strani Mahničevega načina ref.i-r?mja. Prznati je treba, da reži-serjeva naloga ni bila lahka in da je uspeh marsikaterega pri-zora stare komedije danes koč-
ljiva zsdeva. Posebej velja to za zborovske vložke. Ko bi režiser smel in mogel na oder postavit: filiaške figure (zbor starcev), bi mu bilo delo v marsičem olajša-no, Tako pa je moral reševati problem z melodiko recitat vov in stranskimi domisleki, da je tako vsaj deloma ohranil svežino in zanimilvost zbora. 2al pa je celotno predstavo prisilil v kriča-vo skrajnost, ki je na eni strani docela zabrisala idejo dela, na druigii pa udušila duhovičenja, k'i ob vsesplošnetn kričanju sploh niso prišla do veljave. Načiii iz-vedbe, kct ga je diktiral režiser, je iz jedke in še danes aktualne satire dzoblikoval grcbo in pre-glasno burko, ki sicer še labko zafcava, ne pove pa ničesar.
Medtem ko režija in scena nrkakor nista mogli zadovoljiti, je presenetlla dobra igra nekate-rih igralcev, med katerimi je prav gotovo najbolj uspela Nika Jtivanova v naslovni vlogi. Odlo^no :in samozavestr.o Grki-njo, na kateri sloni potek dejanja, je zaigrala prepričevalno in z razumevanjeim nadarjenega isralca, ki zmore tudč v komediji prikazati karakierno figuro s pri-merno labkoto in vedrostjo, ne da bi s slednjim škodoval plastič-nosti L.ka. Od ostalih sodelujočih
so se prav gotovo izkazali Vla-doša Simčičeva kot Mirina, Ruša Bojčeva kot Laimpito, Jože Gale kot Kinesias in France Presetn^k kot at&nski svetovalec. Splošna raven igre je bila zadovoljiva in dokazuje, da Mestnemu gledali-šeu v Ljubljani predvsern pri-manjkuje dobrega rea serja, ki bi zmogel ustvariti zigralci resni^no kvalitetno gledališče z lastaim stilom in lastnLm dzrazorn.
POPRAVBK-
V zadnji številki Tribune se nam je primerila nepri>eitna na-paJca, ki jo zdaj popravljamo. Podpis pod ilustracijo »Iz albuma naših mladih umetnikov« na če-trti starani se pravilno glasi: Bojan Golia: Akt
Ob »Almanahu«
Z velikim zanimanjem smo prebrali poziv na sodelovanje pri Univerzitetnem almanahu, le da je pripravljalni odbor žal pozabil povedati, v katerem je. ziku naj  bodo prispevki.
Sestaneic z maturanti v Kranju
Kranjsko Akademsko druStvo je priredilo sestanek za vse rciiaturante kranjske gimnazije, ki se pripravljajo za žtudij na Univerzi   in   Visokih   šolah.
Vsako fakulteto je zastopal po en študent, ki je kandida. tom razložil vse značilnosti Stu-dija in življenja na UniverzH.
Poleg tega je društvo organi-ziralo instrumeTitalni koncert 7.n Kraničane. Koncert jo bii kvaliteten   in  dobro  obiskan.
T AV?
Kakor smo izvedeli, priprav-lja r.aš mednarodni odbor pri UO 2SJ izdajo študentskega biltena v tujih jezikih. Bilten bo predvidoma nosil naslov TAU (Tehnika — Univerza).. (Zakaj manjl;a M?).
ž.vljenje na odru polno razmah-nilo. Zbor je zvenel lepo in iz-enačeno po zaslugi solidnega dela ziborovodje Hanca.
Pri večini nosilcev glavnih vlog razen Francla je bilo čufti veliko spoštovanje do teh izred-no hvaležnih, a tudi zelo težkih pevskih partij. S. Smerkolj, ki poje Rigoletta, in N. V.dmarje-va (Gilda) sta upoštevajoč svoje moči preveč oprezno odpela pr-va tri dejanja. Sele pred kata-strofo v IV. dejaniu sta polno zaživela. Finalni duet sta muzi-kalno in po čustvu izvedla tako subt.lno, da sta opravičila reži-serja in dirigenta, ki sta se od-ločila ne črtati te scene. Iste karakteristike je imela tudi Gil-da M. Patkove, ki ji ta vloga glasovno m po pojavi odgovarja: drugo dejanje previdno, tretje mainj, a četrto izvrstno. Vojvodo je na premieri pel s polnim po-letom muzikalno izvrstni Rudolf Francl. Lahkotna pevska tehni-ka in ležemost sta mu omogočili, da nam je lik tega lahkoživega renesančnega ljubimca in avan-turista pri'čaral v celoti.
G. Dermota je v isti vlogi na prvi predstavi v močni treini napravil nekaj muzikalnih na-pak (balada I. dejanje, kvartet IV. dejaaije), kar bi lahko izzva-lo katastrofo, da ni situacije re-šila velika izkušenost dirigenta. Glasovno irj pevsko je povsem zadovoljil, dal je celo mnogo več, kot smo pričakovali. Nje-gove višine so bile polne, lepe in vsebinske. Igralsko je Dermo-tova vloga ne.zdelana, posebno v II. dejanju, zaito je treba, da temu delu svoje vloge posveti rrmogo koncentriranega truda. Ko si bo pridobil dovolj izku-šenj, bo gotovo resen tekmec najiboljšim pevcem svoiega žan-ra pri nas. Reprize vseh so bile mnogo boljse, kar dokazuje, da bo kvaliteta od predštave do predstave rastla.
Rigoletto F. Langusa je bil po-sebno dramatičen v visokih to-r.ih svojega registra, globlji toni
(Nadaljevanj^ n_a zadnji strani.)
popolneje približali sodobni ev-ropski glasbi. Ni.majo sicer tiste traddcije kot Zagreb in Ljutr ljana, zato pa kaiejo izreden polet, poscbno v P'rod.Uiktivir>.i (kompomcisti), pa tudi reprodiuik-tivnj (iinstrumemtaliiSti), pedagc ški in miuzikološfk; dejavnosti. Prpravili so zelo pester spored, ki je vseboval pretežno sodoto-ne skladfoe za klaivir, flavto, so« lopc^tje, violiiino in klarinet. Od izvajalcev moranio na porve-m mestu omeniti dovršenega kJa-rinetLsita Ennesta Ačkuna. ki je dosti prtjpcimogeil k lepemu uepe-hu bemgraj&kega pihalnega Tnia. PresenetiJa pa je taorkočutaa igra beograjskih knirepetitorjev. Zinano W©brovo »Oberon« uver-turo in Simetanovo »Vllavo« je dirigiral Dragoljuib Erii:, kj je težil za čim jasnej§i:m obliikova-njem zvooncsti orkestra. Kon' cert skladto študento-\ -kompon\* stov, predtvsem Zlartana Vainde, Dejane Derpiče in Enrika Sos;-fa je pokazaj dobro obvla,da<nje kompcnzicijske tehnike ia že ominejeno zmačnlino prizadeva-n<je vfcijiučiti srbako glasbeno ustviarjainje v sodobno ©vrop-sko glasbo.
Kancert zagreibške Akademije nam poikaže druigačno glasbemo snovanje im sitremljenje. 2e sam program — sami pianist} iin en čeList — s skladlbami zmanega sodobnega hrvatskega skladate-lj-a S'tjepaii>a Suleka, študienta — lcoeniponista Ni,kole Giaislia, J. Brateisa m Chopir,a, nam to drtk-aizuje, zla«ti Brahm^ _ Hand-love Vaxiacij<>, ki jiTn je pogla-viitmi smoteir či:m papolnejša in brezihibna izvedfca brez poseb-nih 'čiusfcveniih vzponov i-n doži-vetnj. Vse je- biilo odlično pri-pravljemo, tod-a velikokrat tipič-no »akademsko« — to se pravi, včaisih skoraj brez toplega pri&t-nega uroetmišlkega presnsivljanna iitii ož;"vi"J-ainja. Talko je 17 letai Miiloš Radoševič dirokitjno d?a-ral puibliko s svojo dovršeno, žal le tetmičsno d'ovršeno inter-pretacijio Obapiiina.
I-n Ljutoljana? Festivaj je imel kljiib vsemu vendErle tuidi zaia-čaj neikaikšnega te-kmovan>ja in minno uigotaivljaim, dia je Ijub-ljanska Aikademiia zavzela res *?stai-> mesio. Sp-lošno s» pri-•'naiva-V. — tsJ?<j profesarji kot Hudemte, beograjski in zagreb-ški, dia je Ljiuibljana (klsvir, vi-olisaa in solosnetje) pokazala na>
pian.istko
Verbič, ki je poleg odlič-    !•: zio odigraniih Lisztovih  Var''acij    je in Bacbovi) temo tudi dovršemo    vi korepetirala    zelo   zahteven   L. M.    Sk€rja»nčev   Intermezzo   ro-mantique   in  K.  Szym3novskega La    fontaine     d'Arethuse,     obe skladbi    za   vioJino    io   klavir. Volinski part j^ z vso potrebno zavestostjo in b-arvita&tjo izvrst-n.o podai Rok Ktopčič. Prav ta-ko     je     pokazala     neverjetno
listvpirialn^ rvr^ in d klavirske igre Darinka Berne-tič v d-veh preludajih C. De-buis-sy-ja. Zancsljnv n-astop in lepo m-uizikalmo    obli-ikovanje     je    v
s»kia-ib-ah Silirjaibina, Skerjanca Ln. Smetane podala Breda Str-K.iša.
Na kcamoraem kouioertu je T.ji:ib'j".-i ¦ pr&^s+sv^al trio, ki izoblikoval Brahmsov kla-viriui trio C-^I^r c^- 87 z mao-g"> poleta in smiv a za r©pro'd"uk-ttvno ustvarjanje. Mozartovo Siminnijo Eis-diur je zeto ui-ipi3š-no diiriairail Marko 2iJgon, ki si je mnogo priaadeval za muzi-kslino oblikovanje tega težkega dala.
Predstavniiki ZSJ vseh treb Akadi3n-i:j go skilenili, da pirire-de v aprilu 1954 Drugi festival jugcs!ovLirj5ikib stuidciritov glasbe, ki naj bo> eino močnih sredrfev za dvig glasbone reirro.dUikcijs :n produkcijs mladiih   rmj.zikov.
IZ ALBUMA NAŠIH JILABIH IJIETMKOV
Jane* ^ennik: DEČEBl S PA^IGO
Stran 4.
»TBIBDNA«
Stev. 10
Naše prvenstvo v odbojki
Po mnenju naših igralccv je  bila  orga-
nizacija prvenstva #elo  ponianjkljiva —
kar je vplivalo tudi na reztdtate
slednji teikmi je Beogra-d irgoifbil  s Sarajevom 3:0. Taibela uirnLrja:
1.   Zagreb         3    3    0   9:3    6
2.   Sarajevo      3    2    1    6:5    4
3.   Ljubljama    3    1    2    7:6    2
4.  Beograd        3    0    3    1:9    0
Kar se ri^e organitzacije tekmo-vanja, smo videli v Sairajevu, ka-ko tekmova.nje ne sme biti organi-ziirano. Če abstrahiramo že ne-ugodno izbiro datiuitna tdkmova-nja, k| jc bilo istočasno z onim v Beogradu, je bi,lo ru samera tek-movanju že toliko poma.njikljivo-sti, da je bilo regularno odvijanje tekem nemoigo^e. Na tekmo-vanju je bil navzoč en sam kvalificiirain scndnik; pomožni sodniiki in zapis-nilkar pa niso imeli jasne predsta-ve o odfcojki, še ma.nj pa o pravi-i-ih igre. Ker teihničnega osebja ni bilo, sino mrežo in konistrukcije prenašal; iz telovadnice ven in zo-pet nazaj sami, sicer bi tekme za-&njale še z večjo zaimudo. Vede-nje publike ni bilo ravno Iportno. Da so intervencije kaipitana bille pri sodniku brezuspesne, ni treba posebej poudariti. Vse to pa sc organizatorju ni zdelo pomanjklji-
ROKOMETNA
TEKJflA
Z IVEMŠKIMl
ŠTUDEATI
V Ljubljani je gostovala te dni študentska rokometna re-prezentanca iz Aachena. V tek-mi z rokometno ekipo naše Univerze so gostje zmagali z visokim   rezultatom   12 :5.
V Sara}evu je bilo v dneh 22.
in 23. maja prvenstvo univerz v cdbojki. Turnirja  se ]e  udčležila
tudi naša reprezentanca, ki pa je sla na pot okmjena. Istočasno se je namreč v Beogradu vrsila izbira za driavno reprezentanco in je bi-la zato elita študentske odbojke na tekmovanju v Beogradu.
Našo  univerzo   so   zastopali
sledeči tovariH: Megusar, Pnn-loh, Turk, Dvoršak (vsi AOK), Mersnik in Pipan (Branlk) ter Medic (Partizan Novo mesto). E kipa se je na tekmovanju plasirala sele na tretje mesto, sele za Zag rebom in Sarajevom. Četrta je bila vrsta  bcograjske  univerze.
V  petek se je naiše delo začelo. Prvo  tekmo smo  slabo   odigraili. Ker snio bili prvič sikupaj na igjri-&&u,  siino se  precej   zaletavali.   O kakŠnem si&teinu je bilo težko go-vordti. Tako je naš naisprotnik — Sarajevo, ki ni bil prav nič boljši od nas, po dveh uraih ,jin po.l težke tekme slavil  prvo zmago. Rezul-tat je bil v korist Sarajeva. Pred tem so Sairajevčani izganbili teikmo z Zaigrebom 3:0. Po^poldan je Za-gireb prema.gal Beograjčane s 3:1. Kot najbolj vLgrano mostvo so se predistavili   ZagrebčanL   V  njiho-v.i vrsti 50 igrali v glavncm članj Lokoirnotive    im   dva   odbojkairja Mlaidosti.  NajveČ srno  bidi pora-za krivi saimi, nekaj krivde pa od-pade gotovo na sodnika in publi-ko, kakor tudi na to, da smo iigrali; v dvorani.
Naslcdnji dan se je vreme iz-boljšalo. IgraLi smo zunaj. Izgle-dalo je, da nas je prvi poraz pod-učil, kako je treba igirati. V tok-jni z Beogradam smo zaigrali brez-hibno in Beograjčane premagali s 3:0, (15:4, 15:9, 15:2). Upali smo, da bomo proti Zagrebu podobno uspeli, kajti vodiJ:| simo v setih že 2:1. Zaradj utrujenosti smo v če-tirtem setu nekoiliko popustili, kar je zagrebška vrsta hitro iizkaristi-la in nam vzela ziaipovnstjo dva »eta in s tem tudi zmago. V po-
Nov uspeh AŠK v Franciji
V  minulem tednu   je   moštvo ASK     gostovalo     v    Mentonu (Francija),  kjer  je   bil   košar. karski turnir,   na   katerem   so sodelovale   najboljše   ekipe   iz Francije, Belgije  in  Italije.   Z ztnago   nad   italijanskim   prva-kom Borlettijem si Je ASK za-gotovil prvo mesto na turnirju.
Mcdnarodnm
hosarknrska  tekma
v Tjjubljani
17.   junija   fco   v   LJubljanl medtnarodna   košarkarska   tek ma med ITALO iz Gradiške in ASK. »Itala« je tretja v itali-janski zvezni ligi in ima v svo-jera  moštvu  6 državnih repre zentantov. Tekme se udeležimo in   podnrimo   naše   raoštvo   na tem težkem srečanju.
vo, kajti ob zaklju^iku so Sarajev-^fami smaitrali za poimanjkljivo edi-no to, da so bile tekme s strani publike slabo obiskane. Ali je takšno gledanje znak nezrelosti ali znak pamainjkanja ^Suta odgo-vorno&ti?
"vi  smo torej nezaidovoljni do-
Nezadovoljni zaradi lastne-
e^uspeha,  pa  tudi  zairadi  ne-
L cha v organi^zaciji telkmovanja.
Na tem primeru smo jasno videli, kaiko lahko poviržnost in malo-marnost organizacije vpliva na tekmovaike, na potek takmovanja pa tudi na renome ali ugJed pri-reditelja. Zato se bomo, v kolikor nas takšna čast doleti, pri organi-zaciji študentskega prvensfva izo-gibali takšnih napak in stremeli ra čim boljšo izvedbo.
— K. R
TROBOJ
VETERlNARJEVj
Zmagali so
Beograjcani
V   Saa-ajevu   je   bii   za,kljUičein pirvi  troborj  veterimarsikih  fakul-tet Beograda., Zagretoa in Sara-jeva.  Ekipa  veterinarske  fakiud-tete iz Beograda je osvojila pr-va meisto. Centrailini   odtoor Zv€-ze študienitov Jugcsslavije je da* roval zrrnagovalcu lep pokal, vse efcip« pa so dobile diplome. Or» ganizaftoirjai  t©ga  trcboja  veteri-narskih  fafcuttet  iz Sarajeva  je treba dati vse priiznainje in po-bvailo    za    odttilžtao    organizacijo troboija.
Re>zuMati: 1. Beograd 86 točk, 2. Zagreb 76 točk, 3. Sarajeivo 53 točik.
ATLETSKO   PRVENSTVO
DIF je osvojil prvo ntesto
V   Beogradu  so  priredili  kva-liftetno   študentsiko   prvenstvo   v atletiki.  Na  prvenstvu je sode-lovalo   nad   100   atletov,  elanav beoigrajiskih   fakultet.   Tekimova-nj€ je o.rganiziraila atletska zve-za Srbije. Na  prvenstvu so na-stopali   tudi    državni    reprezen« tamti   kot   Ilič,   Milakov   itd.   V efcipnem    pilasmaoiU    je    zimaga'l DIF z 24.256 točkami pred Uni-verzo   z  21.788,    MYS   18.648   in TVS  14.624.
Univerzitetno prven-stvo v streljanju
Spomladansko prvenstvo v streljanju še ni zakijučeno. Z zračno puško je doslej tekrao valo skoraj 200 študentov. Ne kaj novih rezultatov: Mirko Vrabelj 136 krogov, Miha Boij ta 134.
Zdravstveni fond sporoča
Nogomet visoke kvalitete
Dopisnik našega lista, ki ]e bil  na  mednarodni   tekmi  Ju-goslavija : VValles v Beogradu, nam je poslal nekaj vtisov s te tekme,  ki  je  navdušila  50.000 gledalcev  na  stadionu Jugoslo. vanske ljudske armade.
Nogoimet, ki ga igrajo na Britanskem otoku, že od nekdaj sodi v najvišji evropski razred. Niti visok poraz proti Franciji nam ni mogel vzeti upanja, da bo reprezentanca Wallesa po-kazala dobro in tehnično dovr-šeno igro proti Jugoslaviji. Ogromna množica gledalcev je ugibala tudi o tem, kako bodo zaigraM naši, ki zadnje čase igrajo v zelo spremenljivi for-mi. Ni še zatonila v pozabo ne-slavna kvalifikacijska tekma z Grčijo.
Začetni udarec je imela Ju-goslavija. Mladi Partizanov sred-nji napadalec M'ilutinovič, ki je tokrat oblekel prvič državni dress s številko 9t je žogo podal Mitiču in  igra  se je pričela.
Igra je bila lepaf polna kom-binacij, lepih strelov na gol, uspešrrih intervencij našega vra-
tarja in navdušujočih potez po-sameznih igralcev. Napadalni trio: Vukas^ Milutinovič, Mitič, je izkoristil vse možnosti za dosego gola in že v 15. nvinuti je naša ekipa vodila s tremi goli prednosti. S svojimi izred. nimi streli se je odlikoval po-sebno M'ifič. Tudi igralci z Oto-ka so pokazal nekaj prav lepih potez. Njihov najboljši igralec je bil Ford, katerega odlikuje močan in precizen strel z obe-ma nogama. Najboljš1: igralec v našem moštvu je bil brez dvoma Boškov. Ameriški sodnik Best je sodil dobro, :;ameriti mu moremo le to, da v nobenem primeru n<i upošteval pred-nosti.
*
Posebno pozornost na tekmi z Wallesom je vzbujala majhna skupina gostov iz Trsta. Oboro-ženi so bili z veMkimi ragljami in so često povzročili trušč, ki je preglasil celo navijanje vseh 50.000 gledalcev, Bili so to vo-jaki in oficirji britanskega gar-nizona v Trstu, ki so s poseb-nim avtobusom prišli v Beo-grad, da s svojimi glasovi in instrumenti podpro rojake.
Na stojiščih severne tribune so kaj hitro našli odgovor. Gle. dalci na tej strani stadiona so iz papirja naredili veliko šesti-co, ki naj bi spominjala na ka. tastrofo v Parizu. Sestico so nato obrniM in hoteli s tem po. vedati, da  imamo   v   Beogradu
Poulč streljarija v Argentini
Pred kratkuim sta mhiister ta obramtoo in m.i,ndst6r za vizigojo podpdisala dekret, ki predvideva otovezen pouik v strelja,nju za vse redine študente od 16.—19. leta. Izredinj slušatelji morejo proisitovoljn'0 prisostvovaifci strel* skemiu poaiiku.
(Sougli, Buenos Aires)
Študentje, študentske menze!
V vaši okoiici, v vašl menzi vsak rian nastajajo odpadki kakor: kosti — pločevina — črepinje — sfar papir — krpe Itd. Ne zavržite jih,...
(Nadaljevanje s 3. strani) pa bi, z ozirom na intenziteto zahtevali več recitativne tehni-ke. D. Merlak (Monterone) je bil na premieri glasovno indis-poniran, Z. Kovač pa je v isti vlogi pokazal lepo glasovno teh-niko iin soliden glasovni mate-rial. Robustni lik poklicnega morilca Sparafucila sta interpre-tixala F. Lupša in L. Korošec. Magdalena B. Stritarjeve je igralsko in pevsko ena njenih najboljših vlog. S. Drakslerjeva je v isti vlogi zadovoljila sarao pevsko (čeprav še vedno želimo boljšo vokalizacijo in dikoijo), Igralsko pa je bila zvezar.a. Mi-slim, da bi režija tem mladim pevcem morala posvetiti več po-zornosti.
Predstava Rigoletta nam je dala originalno scenografsko za-roisel, odprla je vprašanje novih izrazinih oblik v stilu igre in za-to zasluži posebno .pozornost. — fid —
za ekipo Forda pripravljenih 9 golov.
*
Srednji napadalec Ford je znan po tem, da rad ovira vra-tarja pri vračanju žoge v po-lje. To je poizkušal tudi tokrat, vendar pri Beari ni imel uspe. ha. Zanimivo je, da za to ni bil nikoli opominjan od sodnika, ker je njegovo oviranje v me-jah pravil. Beara sam pa je iz-javil, da Ford ni igral »fair«. *
Aimerikanec Best je prinesel v Jugoslavijo tudi novost za naše sodnike. Gotovo je to prvi primer, da je sodnik sodil v copatah. Best nam je s svojim primerom potrd"il( da je tudi to mogoče. Pripomniti je šet da je Best sodnik velikega slovesa in je bil posebno priljubljen na XIV. oliimpijskih igrah v Hel-sinkih.               Pogačnik Jože
ZGODOVINSKA TEKMA
Prirodoslovci premagali tehnike
Pred nedavnim se je pred ma-loštevilno, pa zato bolj navdu* šeno publiko odigrala na igrišču SD IMrije v Zgornji Siški tek-ma »stolelja«. Pomerili so se fi-ziki TVS in raateimatiki ter fizi-ki prirodoslovno - matematione fakultete.
2e v prvem polčasu so raate-ma-tiki navalili na tehniškj gol in zdelo se je, da ga hočejo po-dreti. Mreža se je tresla, njih morala pa je rasla. Toda tehni-ki so se zagrizli in vztrajn0 te-kali po igrišču!
V drugem polčasu so se priro-doslovci z geslom: Mens sana in corpora sano, spustili v zeleno areno branit sivojo čast in s pro-dorno igro naravnost pregazili nasprotnike. — Zmagali so z astronomskim   rezultatom   7:1.
Studentke in študentje!
Bolnim študentom in rekon-valescentom bo Zdravstveni fond tudi v letošnjih počitnicah omogočil potrebna zdravljenja, oziroma  okrevanja.
Za zdravljenje v Rogaški Slatini, Radencih^ Dobrni, Do-lenjskih Toplicah ter Cateš-kih toplicah pridejo v po-štev razna želodčna in črevesna obolenja, dalje obolenja ledvic, jeter in srca, ženske bolezni ter revmatična obolenja. Na okre-vanje pa bomo po potrebi po-šiljali v obmorske kraje in v kraje s srednjevišinsko lego. Takega okrevanja so potrebni študentje z obolenji v grlu( no-su, vnetja obnosnih in čelnih votlin, dalje astmatična obole-nja, ženske bolezni, kožne bo-leznij oziroma za srednjevišin-sko klimo rekonvalescenti po pljučnih boleznih in živčno iz-črpani ter splošno telesno osla-beli.
Kljub temu, da so v letoš-njem letu cene penzionskim storitvam v zdraviliških in go-stinskih podjetjih precej višje od preteklih let, ne razpolaga-mo letos z večjimi krediti v ta
namen. Jasno je torej, da bomo morali število poslanih na okrevanje, oziroma zdravljenje omejiti na najnujnejše prime-re. Iz razpoložljivih sredstev bomo predvidoma lahko poslali na zdravljenje največ 100 štu-dentov. Ker pa želimo nuditi potrebnega zdravljenja čim več študentom smo primorani le-tos uvesti k plačilu stroškov zdravljenja tudi delni prispe-vek študentov. Studentje bodo prispevali din 2.500.— za štiri-tedensko, oziroma din 1.250.— za  štirinajstdnevno  zdravljenje.
Da bi bila izbira pri določa-nju za sprejem lažja, prosimo naj vlagajo prošnje za sprejem na zdravljenje, oziroma okre-vanje le oni, ki jim je zdrav-ljenje res nujno potrebno po priporočilu in mnenju zdrav-nika naše ambulante. Prošnje izpolnite na posebnih formu-larjih, ki jih dobite v ambu-lanti, oziroma v naši  pisarni.
V okrevališča bodo študentje odhajali v mesecih juliju, av-gustu in septerabru.
Zdravstveni fond Univerze in visokih šol v Ljubljani
Ob treitji obletnici tragične smrti študeantov-alpin.iistov Vaiv. poitiča., Koivačiča in Tominca }e PD Univerze priredilo izlet pod steno Jailavca. Varljivo m<ajsko vtreme, k»i se v stenah hitro spre-miiinja v vihair, nain je obudilo sipomiin na borbo teh tovarišev z usodinim neurjem, fci sr> mu podlegli. Prijateljstvo, skiletnijeino v gorah, je zivesto m trdmo — zato srrii0 se zbral} njihoivi stari plamiinsiki tovairiši m obujali Sipomine na vesele in žailostne drni,   ki   smo    jih    pireživeli    v
li smo se po strmih sne-žiščih do vhoda v steno Jailovca in se uisitavili ob s-poiminski p]o~ šči, ki so jo z veliko prizad©v»
Izet PDU
Ob
spominski
plosci
v steni
Jalovca
nostjo in skrbjo postavrilli že pred tremi leti na tem mes>tu. Bromasti odlitek umetaiško do vršeno kaže zadmj0 borbo Ktrver ka v stenii. Vrv je še najpeta, roika se še krčcvito oprijema skaile, glava pa je že trudno oroaihnlla na nmrzel grušč. »Fram. ce, Slaivko, Igor! Taiko ste tudii vi omaihnili pred steno, ki je bi» la v viharju in snegu prevelifea preizikiušiij'a za vas. Nikolu ne boste pozabljeni, doMer naim bo mogoče, se bmmo vračali v te gore in se vas siponaiinijali koit dobrih alpiinistiičnih pTijateljev, kaikršmiih ne bomo več srečali v življervju.« Dušan je obmolkinil, položiil venec in vsi srno se zresrmli.
hTRIBD.NA
GLASILO   LJUBLJANSKIH   STUDENTOV
*
Odgovorn) urednik:   Boria   Mikoi,   abs. tebn.
UredBJlk:   Primož   Kozak,   abs. fil.
•
Kulturao  rubrlko  ureja:   Martntca   Golouh,   stud. Akad. za igr. umet.
•
Mednarodno rubriko ureja:   Staaka   Kranjc, stud. med.
•
Sportno  rubriko oreja:   Vlado   Zla]pah,   stud. fil.
Tebnlčn) aredntic:  Orago   KralJ,  stud. fiL
Upravnlk:  Karel  Kuhar, stud. ekon.
Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Trg revolucije št. 11/1, telefon 21-571 — Letna naročnina 200 din, pol-letna 105 din, četrtletna 55 din — Izhaja 3. in 18. v mesecu — Tisk Tiskarne Slovenskega poročevaica — Rokopisov n« vračamio — Naročnino nakazujte na tek. račun KB 606-T-841
Clanki,  objarljeni r  listu,  labko  wstop«jo  mnenje,   kl nl iden-tifrno  t   »taliJčem   Zreze  StudeotoT   Ju^oslavije
čpo$atjamo naie oiiatefje
da je s 1. junijem začela ,Ljuoska pravica1 zopet dnevno izha jati kot slo venska izdaja
>BORBE<
Na 8 do 16 straneh bo prinašala zanimi-vosti iz dogodkov doma in po svetu
Mesečna naročnina je 250 dinarjev
,. . ampak oddajte našemu najbližjemu odkupnemu podjetju, kl so po vsej Stovenijl
Naročajte jo v upravi »Ljudske pravice"
KOPITARJEVA 2 TELEFON 21-030
Dopisujte v nas list