V DELOVNIH BRIGADAH SE JE KALILA NAŠA MLADA INTELIGENCA Leto III. Pottntea ptaftans G L A S I L 0 UUBUANSKIH ŠTUOENTOV Ljubljana, 3. junija 1953. Štcv. 10. Naši brigadirji-veterani p-rejmejo spominski znak Preccj časa je že minilo, odkar so prve mladinske de-lovnc brigade začele skupno z ostalimi delovnimi ljudmi našc države obnavljati in graditi temeljc socialistične Jugoslavije. Vsako leto sc je odzvalo mnogo mladine, vsako leto je mladina slavila nove delovne zmage. Delcž mladine pri obnovi in izgradnji jc bil vclik in zato jc V. kongres LMJ s sklcpom, da odlikuje vse najzaslužnejšc brigadirje dal »starim veteranom« priznanjc za njih nese-bično pomoč pri izgradnji naše države. Dejstvo, da jc mcd 150 odlikovanci iz Ljubljane 112 štu-dentov, jc lahko samo v ponos naši Študentski organizaciji. Ob tcj priliki Univerzitetni odbor ZŠJ vsem odlikovanccm iskreno čestita k zasluženemu priznanju ter jim želi Še v na-daljc obilo uspeha. Uspela konferenca radbenikov Na podlapi naših argumentov so profe- sorji in ittžetiirji iz aperative priznali nttjnost naše zahteve po skrajšanju štu- dijske dohe 19. pret. m. je bila študijska konferenca gradbenikov, katere so se udeležili tudi številni pro-fesorji in asistenti, predstavni-ki DIT gradbenih inienirjev, in tehnikov, delegacije študen-tov iz vseh ostalih univerzitet. nih centrov v državi in drugi. P&edsednik študijske komisije v odboru združenja tovariš Krečkovič je prikazal dosedanje delo za ureditev in skrajšanje študija, ki dejansko traja 7 let s tendenco navzgor, čeprav predvideva učni načrt 5 let. Na kratko je razpravljal o glavnih študijskih problernih, ki se ne bi pojavili v tako pereči obliki? če bi v večji meri ob-stajalo sodelovanje med profe. sorji in študenti. S tem je na. kazal smernice za diskusijo. Ne samo udeležba, — velika predavalnica na Grabnu je bila premajhna za vse udeležence — temveč tudi soglasno in navdu-ženo odobravanje izvajanj ter zaključkov mnogih diskutantov je pričalo, da je vprašanje skrajšanja dejanske dobe žtu-dija na pet let dozorelo do take stopnje, da je potrebno takoj sistematično pristopiti k ure. ditvi dokončnega itudijskega programa in načrta. Predlogi študentov sq dosled. no usmerjeni tako, da bi kljub skrajšanju pri tem ne trpela kvaliteta študija. Nasprotnof kvaliteta bi se celo dvignila. Gre namreč za koordinacijo učne smeri, zmanjšanje števila preobsežnih programov, skrb za uone . pripomočke in skripta, nastavitev zadostnega števila asistentovf — inženirjev ix prakse in drugo. Ponovno pa se Je pokazala nujna potreba po večjem sodc lovanju med profesorji in štu. denti — ker bo to samo v ko-rist študiju. Tudi profesorji so se v diskusiji izjavili za večjo sodelovanje s študenti pri ob, ravnavanju vseh perečih prob^ lemov. Poleg tega je konferenca osvetlila še eno stran iz življe* nja in dela študentov gradbe-. nikov. Grobi statistični podatki so pokazali, da je socialni sestav na fakulteti zelo šibak. Posledica t€ga je, da ima veliko študentov še stransko zoposIL tev, zaradi česar traja študij tudi 8 in več let. Otroške do. klade ne stimulirajo dotoka kmečke imladine in mladine iz pasivnih krajev. Pomen štipen-dij pri reševanju soc. problema je na fakulteti zelo majhen. Sti-pendije znašajo od 1.200.— do 2.000— din, zato bi bilo bolj« govoriti o denarni pomoči v določrrcem znesku kot pa o iti. penclijah, ki bi naj obsegale minimalna sredstva, potrebnn za življenje in študij. Očrtno je, da. je preobširno postavljeni u&oi program tuorno8t.jo do treh let utee dobe, tedaj vidi- Uolegov ix drugih republik - Mladi hrvat- Za postopno uvajanje novega študijskega sistema na medictnj 2e pred enim mesecem se je UO seznanil s problemom šestih študentov tretjega letnika me-dicine, ki niso dobili frekvenč-nega podtpisa tov. prof. dr. Zu-pamčiča, predavatelja patolaške iiziologije, in s tem izgubili možnost, da vpiiejo letni se-mester in opravljajo izpite pred junijem 1954. leta. Pri današ-njem stanju inšiitucij, pomanj. kanju asistentov in velikecn številu študentov, je rnoral biti izpit merilo za zrelost kandida-ta. Ker se do sedaj imterialni pogoji niso spremenili in se tudi abičajni način opravljania izpitov ai spremenil, meni UO, da so vaje ki serninarji (ki na-doftieScajo vaje) pripomofiek a» itudij in njiliova vloga ni v tem, • da bi Studente dokončao diferencirali in odločali o tem, ali gre lahko študent v nasled-nji letnik ali ne. Ne glede na strokovno zna. nje šestih medicincev je UO poslal vlogo rektoratu MVS, da sestavi mešano komisijo, ki bi ta iproblem proučila. Vendar do danes, ko je šolsko leto zaklju-čeno, še vedno ni odgovora. V razgovoru s člani UO je tov. prof. Zuipančič utemeljil svoje stališče. Fakultetni svet na medicini smatra po doseda. njih izkušnjah, da je perspek. tiva sodobnega š-tudija medici-ne v piretežnem poudarku na praktičnem delu, kar je pravo nasprotje dosedanji praksi, ko je bilo neprimemo več preda. vanj, kot pa vaj. Pri vajab. in diskusijah se mora studenta ta. ko preceniti, da predstavlja iz-pit ob koncu le te forirualno na 2. strani) študent inženirske šole nastopi Studtij normalno vsaj pol leta »tarejši kot študentje začet-niki na naših visokih šolah. Studiij na inženirski šoli traja pet semestrov, kar pa danes že ne zadošča več ter se prav SVI bori za uvedbo Sestega semestra. To zahteva razvoj tehnike in štu-derotje se potreb dobro zavedajo. Naein študija je po izjavi pred-stavnikov SVI v 80% akademski, torej povsem podoben študiju na naši TVS, zabteva se neko mi potkazaili kolegli z drugih (ljubljainskih) visokih žol krianinalen interes za obe prodiuikciji, čemur je gotnvo prijx)roogla tudn naAa obdutoo ipomamrjkiljiva propaga rda. Po uspešnem nastopiu v Ljutblj-aiiii So izfcwabli vseh treh aika- dtopoAdlne istega dme so beotg.rajske Akadcmij« koncert skladib beo-grajakih šitudtentmv kompanist(w. Festival se je zaikiljučil s simfo niinim komcertom, orlkestru beograjske filharmonije so diri-girali študemtjc-iirigemti od. vsa» ke akactemije po edm. Vei t! koncerti so podali poslušalcem več al'i manj jasno podobo gjac bonega snovanija na vsaki od treh g'la®bemih akad«mnj. To je bMo zelo pomembno tudsi za vz» vajalce, ki so s primerjavo raz-lidnih nazorov in težmj v udnetnLškem snovanju ranoga pridabili. Zivljenje na ber>grajski Afca» demijj je zelo razgibano. Stu» denti si veliko prizadevajo, db več gJasbenega poustvarjamja in veinko anisla za ablvkovanje (Nadaljevanie na 3. strani) Z glasbenega festivala v Beogradu. Na slikl dirigenti: Dra« gol^ub Erič iz Beograda, Marko Zigon iz Ljubljaae in Ifot Gjadrov iz Zagreba STRAN 2 iTRIBUNAf Stev. 10 Sarajevčane Festival sarajevskih tovarišev je bil ušpe-I« kulturna prireditev — Deto ZŠJ v Sarajevu — Univerza igra rrttno vlogo v razvoju repuhlike — Ekonomski proble* mi sarajevskih kolegov (Od naLeqa posefona ga dopisnika) Ljudska oblast je z ustano. vitvijo sarajevske Univerze (pred vojno so imeli le teolo-ško fakulteto) naložila preda-vateljem in študentom važne naloge za dvig Bosne in Herce-gnvine. Tej nalogi mlada Uni-verza v celoti ustreza. Poveza-va s podeželjem je odlična, kajti tudi v tej smeri itudent. ska organizacija ogromno deH. Republiškim organom je zelo mnogo do čimboljšega dela te ustanove ter ji zato dajejo ogroovne finančne podpore. Sarajevski kolegi so nam raz-kazali Sarajevo in bližnjo oko-lico, poleg tega pa smo se z njimi pomenili o delu njihove on?an;zacije. Ker smo bili na obisku v času njihovega prve. ga festivala, smo lahko videli tudi njihove uspehe na kultur. nem področju. Zaključna prire-ditev je bila naravnost odllčna; nastopajoči so želi navdušeno priznanje. V pregledu njihovega načina de!a in stanja bi se omejil v glavnem na stvari, ki so zanje značilne in v katerih so dosegli vidne uspehe. Fakultetna združenja imajo klubske prostore, kjer študen+.i igrajo šah, berejo časopise, po-glušajo radio in debatirajo, kajti za razliko od našega dela Sarajevčani dajejo močan po-udarek posameznim letnikom. (Potrebo po klubskih prostorih prav gotovo čuti tudi naša or-ganizacija.) Za celotno Univer. 20 pa imajo centralni klub, kjer prirejajo literarne, glasbe. r>e in zabavne večere. V tem k]ubu deluje tudi klub mladih piscev. Studenti imajo tudi svoj drarnski studio in v ta namen posebno dvorano s 300 s^fleži in 4 sobarni. Za pož-ivi. tev družabnega življenja grade planinski dom na Bukoviku. Predvsem so nas in njih za-nimali ekonomski problemi štu-dentov. Studira jih okoli 3000, od tega jih prejema približno 35% štipendije, 55% pa otroške doklade. Stipendije prejemajo od Sveta za prosveto in kultu-ro ter znašajo od 2850 do 3000 din. Uspeli so že, da Sti. p?ndirajo tudi okraji in pod. jetja, medtem ko je Crna gora že v eeloti prenesla štipendi-rsnje na okraje pred pctimi m^seci. Stipendije iz okrajev in po Siroka obojestranslka tiuiristi njithovo ponudibo »preielj ter bo-mo vsdkaikor omoigocSili spozna- Ekonomisti so se vrnili Pretekli teden so se vrnili z ekskurzije po Zahodni Nemčiji naSi ekonornisti. Na svoiem 00- Miinchen: mestna JiiSa in kate-drala tovanju so obiskali š*tevilna nem-ška mesta in si ogledali n-ajvaž-nejša podjetja. Najdalj časa so se mudili v Porurju. Naši študenti so nost zaiueva precej deviznih izdaakov. Zanimiva, a za nas precej tež-ka je naioga, Lzmenjati nogomet-ni možtvl študentov FLRJ in Zaip. Neinčije. To je oreh, ki za siovenske nogomeuše prav goto vo ni prebavijiv ter se bomo mo-rali nedvamno zateči na pomoč k tavariscm v Zagreb in Beograd. SVI bo že letos organiizirala. tiidi polkični somiinair z medna^ rodno udeležbo, na katerem bodo lahk0 pod ugodnimi pogoji sode-! lovaili tudi Jugo&lovani. Kikor je razvidno iz skromne-i ga protgrama, se nam odpirajo no* ve tnožnosti mednarodnega sode^ lovanja z organLzacijo ki sicer ni visokošolskega zna^čaja, nudi pa našim praiktakantom, sportni-kom in turistom iste motžnosti kot druge organizacije, s katerimi smo v stiku. Od naše podjetnoiti in dejavnosti je torej odvisno, kaJišen bo nadaljnji razvoj sode-uovanja. Po končani slkupščini in prisrč-* nem slovesu sva dala cudi izjavo za časopis arganiizacije SVI-Nach-riohten, v katerem sva iizrazila upanje naših študentov, da ne de:lovanjc med mladino wden poroik krqjiit-» ve miru v svetu. S strani priredi-j teljev pa sva biila ponovno delež-na tkte pozornosti, kot je ni manjkalo za dasa skujpšoine, ter mnogoštevilnih zaihval za našo udeležbo. V nadaijevanju pooi sva ohit skala visokošoiske kolege v StutM gartu iin Miinchemu. Pogovori s pred*ravn|:iki mednarodnuh odbo-« rov VDS (Verband Deutscher Studenteiiichaiften) *o bili prav ta.ko plodui ter so naim omogočili zamenjavo nekaj mest za praktii kante. nas informiral; o naimera-; vani turisrični aiktivnoisti in na.m omogočili predvsem navezavo te* snejših. delovnih stilkov med temi orgiuiLzacijami in nami. Sp!osna ocena od.nosa do naj kot Jugoslovamov je prav ugod-< na; recl moraim, da kaj takega nisva pričakovala. Vsekakor je ta odno^ posledica ugleda, ki ga ima v svetu FLRJ, nesporno pa rudi trezne, napredne medna.rod-ne aktivnosti, ki jo V imernu naše mladinc že ves čas po osivoiboditvi vodi CK NOJ in CO SSJ v Beogradu. Predno zaiklju^im, imarn za 8vojo dolžnosit, da se v svojem in fovansevem imenu z.a.hvalim UO ZŠJ ter vsem, ki so nama poto-vanje omogooili, za izkaizano za-upanje; saj najino srečanje z incw zemskhni tov&riši tii bilo ie kt>-> r.stno za vsq organizacijo, temvcč tud.i lepo in korbtno o^ebno do>. iivetje. P. St M e df ak u S ie tm konferenca gratSlae- nikov v Liublfani Na iniciativo ljubljanskih grad-benikov je bilo 20. maja v Ljub-Ijani medfakultetno posvetovanje študentov gradbenikov. Na dnev-nem redu so bila študijska vpra-ianja ter resnejše sodelovanje v bodoče. Sprejeti sklepi koordini-rajo skupne napore vseh Zdru-ženj gradbenikov v državi v smislu ureditve perečih študij-skih problsmov. Predvideno pa je tesnejše sodelovanje tudi na osta-lih področjih dela v Zvezi. Bralcem in naročnikom! Tovariše naro^čnike in bralce obveiščaimo, da bo nekaj številk »TTibune« v poletnih mesecih izšlo le na štirih, namesto na šestih straneh. Za zmanjšanje obs&ga lista so krive tehničr.e ovire, ki jih bomo skušali čim prej odstraniti. Uredništvo. Iz dnevnika brigadirke padla. Zdaj pa nas je v brlga. di 2^0 in dramatska sekcija je številnejša od ljubljanske. Pri-stopili so celo »ponosni« tehn-i-ki in se uklonili režiserju, ki je »samo« slavist. Ko je teme-ljito preizkusil njih recitator-ske in igralske sposobnosti^ je pred nami razvil tudi načrt celotnega dela, ki je bil aeka-terim znan že od prvega se. stanka sekcije v Ljubljani. Za. to smo začeh kar z branjem »Zupanove Micke«. Popoldne smo jo prvič mah-nili na delo na gradbišču. Po-novno isto doživetje: »Si kakor kapljica v morju, si roka sredi med tisoči stisnjenih rok.« Tu se ti odvije poosebljeni refren vojne pesml »Hej, tovariši«: Brnenje strojev^ napete mišice kot lok, rastoče zgradbe, živ. ljenja neutrudni tok . . .« Naša brigada, ki se čuti na cesti ve-lika in močna, je utonila kakor kaplja v morju. Ker je oprav. ljal.% vsaka četa svoje delo, smo ie bolj občutili svojo neznat-nost, ki je uton'ila med ljudmi vseh narodnosti Jugoslavije. Eni 50 se spravili k betonira-nju, drugi k žaganju drv, tretji (pravzaprav tretje), pa k puljenju žebljev. Ko je minilo sedem ur dela, smo odkorakali na veČerjo. In spet taborišče! Med 12.000 Ijudmi s-no se spet izgubili in bi se zelo težko na_ ili, če začasno ne bi obdržali še svojh oblek, ki so kot otoci strmele iz morja modrih delov-nih uniform. Pa še nekaj ne-primerno vzvišenejšega ima na-ša brigada: iantje so obdržali svoje kodre in ker so zato bele vrane med jato črnih, si jih vsak hip ponosno pogladijo. Trudr.1 danes nismo nič, vsaj večina ne. Zato se je po ve-čerji oglasila harmonika in so brigadne žoge frčale še v poz-nem mraku. Kljub zavesti, da bo jutri treba zgodaj na noge, so brigadirji skušali nocoj pro. dreti v vse skrivnosti taborne-ga življenja. Poslušali so kri-čavi zvo^nik pred kuhinjo, se zbirali pod filmskim nlatnom Vitja Rode in Jože Mušič — dva naša komandanta in uživali zabavno večerno lah-ko glasbo lastnega orkestra pred barako. Končno pa je zu-naj in znotraj barake vse utih-nilo in globoko dihanje bi mi. moidočega prepričalo, da so tudi nekateri razvajenčki, ki pa jih najbrž ni dosti, pozabili, da so trde deske pogradov zelo malo po-dobne njihovim meh-kim posteljam. Ce ležiš v baraki saim, ko drugi molče ali so se v študij-skem času razgubili po plano. tici nad barako, vidiš pred se-boj samo dvoje: nebo, ki ]e modro kot Hsti jetrnika, m rumeno-belo zemljo nasipa. Včasih ti ta, samo v dva ele-menta razpadli svet prekriža dežurni, ki se pa takoj spet izgubi za okenskim okvirom. Naše brigadno življenje Je prav tako razdeljeno v dva dela: fizično in kulturno delo, k1 se spajata v naši dnevni za. povedi. Zdi se, da nam ta za-poved že ni vei zapoved in da nam je vsaka njena točka sa-ma po sebi urnljiva, Delo teče v okviru, ki smo si ga začrtali spočetka, in se dobro razvija. Kazalec na grafikonu, ki so ga naši aranžerji umetno zložili v obliki velike ure, kaže delovni efekt za danes 128%. Peta četa se je trdovratno zagrizla v mi-sel, da ji prehodne zastavice ne sme nihče iztrgati. Prekoračila je normo kar za 50% in s tem nadkrilila tretjo četo. Peto če-to sestavljajo elefctrotehniki. Zvečer smo imeli prvič politič. no predavanje. Referat je bii sicer zelo izčrpen, a ljudje trudni in tako se je oboje umi. rilo v sveti tišini, ki so jo tr-gali le monotoni glasovi preda-vateljice in tu in tam skriv-nostno smrčanje, ki pa ga je na mestu ustavila prijateljeva roka. Dnevni red se skoro nič vei ne izpreminja, pri branju dnev-ne zapovedi bi mogli koman-dantu kar mi sami našteti na-daljnjo razporeditev, Nebo je od vročine kar oranžno in vijo. ličasto. Brigadirji so črni in rjavi in rdeči, le k belokožcem ne spada nihče več. Nekateri dobivajo že tretjo in črtrto ko. žo. Dušan, sanitejec, ima ne. prestano polne roke dela. Ce ga ne kliče ranjenec, ki se mu je na noge zavalila opeka ali ga je pobožal betonsk-i nosilec, mora opravljati posle starih rimskih sužnjev, ki so masirali atletske ude svojih patricijev. A kljub vsemu ljudje hite. Norma je ostala zadaj za 50 do 60%. Uničili bonio teorijo, da vročina jemlje delovni polet Naši lasje so zlepljeni v drobne s\*aljke, a vendar stroji komnj nax>ravijo dovolj betona in nihče ne utegne obrisati potn, ki se rnu cedi po obrazu. Tretia četa si je končno le osvojila prehodno zastavico. V peti pa po vseh graiikonih v veži ra-čtinajo, kako za vraga so jo mogli izgubiti. Zvečer je bila zabava ob ob-letnici vstaje v Crni gori. Naš neutrudni orkester je prišel spet na svoj račun, pa tudi ne-utrudni brigadirji so se z vese-ljem zavrteli. Zdi se mi, da smo pozabili na telo ali, da je vsaj Sparta Novega' Beograda že precej storila. Tu prvič ob-čutimo tistp, kar je položeno v recitacijo, ki smo jo med zbor. nim petjem Pesmi mladinskih delovnih brigad že tolikokrat slišali: »Dvigni se, če čvrst si, zdrav in rnlad Kdor ne gane, zaostane, brate — čas je »lati« I Btev. 10 »TRIBUNA« STRAN S 0 WJiiamsa Termssseea v dram! STEKLENA MENEŽERIJA Ni dolgo tega, kar je ljubljan. ska Drama postavila na oder Ivtillerjevo »Smrt trgovskega pot-nika«. Mestno gledališče pa ja s t©m, da nam je uprizorilo »Stekleno menažerijo« Tennes. seea Williamsa dalo priliko spo. znati še enega predstavnika so. dobne ameriške drame. V mnogih naših dnevni'kih in kulturnih revijah so izšli kri- vendar pa delo, ki je aastalo na osnovi takega humanizma, izpodbuja sam0 k neaktivnosti, h grozi, pa čeprav proti inten-cijam avtorja. (Williams sam pravi: »Kako dolgo bodo i*e ljudje morali ostati tako mehki in časobni?«) Tako delo moremo gledati prvikrat iz preprostega intere-sa, da bi videli nek^j novega, Prizor jz »Steblene menažerije« tični članki o obeh dramah. Tu so se bralci imogli dovolj de-tajlno informirati o življenjskih poteh obeh piscev, o njunetn delu in uspehu. Zato bi te po-datke v svojem članku izpaistil. 2elel bi ga usmeriti k analizi Williajnsa v giršem okviru, pre-gledati njegovo delo predvsem z idejnega stališča, pri tem pa ne zanemariti estetske str.ani dela. Poskusil bi delo kategoru zirati; t. j. doloditi mesto, ki mu po njegovih kvalitetah pri. pada, ali pisec pretendira, da bi mu pripadalo v današnji umet-nosti in njenem iskanju. V kritičnih člankih ob Miller. jevem Potniku in Williamsovi Menažeriji zavzemajo mnogo pror-tora pasusi, ki govore o »tragediji malega človeka«, nje. govih mukah in trpljenju, o brezperspektivnosti tega malegs čioveka, o nečem »občečlove. &kem«( in vsem kar mj bi bilo s tem v ozki zvezi. M:islim, da ti pojmi prav zaradi pretenzije na neko splošno veljavnost ne povedo ničesar, ali vsaj nučesar doloeenega. Bedasto in banalno bi bilo kakami Williamsu odrekati hu-manistične tandence. Njegovo delo je brez dvoma plod umet-nikovega sočusivovanja z ]jud-mi, razumnevanja za trpljenje teh ljudi, njegove groze nad njihovo brezperspektivnostjo itd. Toda kakšen je ta Williamsov humanizeni? V čem se manife-stira v teh mših burnih časih, v tej dobi, ki se duši v masi nerešenih problemov, bodisi soci2lnih, bodisi političnih, etičnih itd. To je sentimenta!-ni humanizem. Sicer zelo iskren in topel, ali kakor pra. vimo »človaško zainteresiran«, drugič pa, da se prepričamo, ali nismo na krivi poti, t. j. ali se ni&mo pustili zavesti nekemu preveč subjektivnemu mamen. tu; tretjič ne bo šel gledat nibče več. Zakaj? Iz preproste-ga razloga, da stmo proti tej sleri življenja (čeprav jemlje ljudem danes mnogo živcev in časa) vseeno — povejmo iskre-no — indiferentni. Od nje ne rnoremo pričakovati ničesar, ničesar ne moremo črpati iz nje za svoje življenje. Ta sferi življenja je zelo vsiljiva, stal. no »e bori za pravico, da bi govorili o njej (dianes so ljud-je občutljivi za vsako trplje-nje), in zahteva, <3a bi govorili o njej sentiimentalno, ker ni-kakor drugače niti mogoče ni. A kaj je ta sentimentalizem drugega kakor želja, da bl prepričali sočloveka samo s čustvom (kar »zključuje vse druge miselne, logične itd. mo. mente). V tem svojstvu senti-mentalizem uničuje čisto 6u_ stvo in v najboljšem primeru ponneni greh, če nad ničemer drugim, nad dobrim okusom. Umetniški vtis Williamsove drame mislim, da je v glav-nem te narave. Po liniji podobnosti sižeja je naša kultura že imela tako dramo. To je frila drama Ibsena, Cehova, Tolstoja, Gorkega itd. (družina in njeno razpadanje, razpadanje njene morale itd.). Toda razlika. je ogromna in niti Williams niti Miller se ne moreta vzporejati s to veliko plejado. Kajti ta velika pleja-da je našla sebi adekvaten si-že, ki je kot tak, t. j. ne pode-dovan, temveč ustvarjen, iz-najden, resnično mogel obseci vse subjektivne motive umet-nika in je resni6no mogel biti fokus, skozi katerega se je umetniško dalo odraziti čas in bistvene probleme družbe. Da. nes predstavlja t» siže pri Millerju in Williamsu (videtl je, da gre v njunem primieru za preprosto prevzemanje siže-ja Ibsena ali Gorkega) zelo ozko sfero, ki kljub največjim intencijam avtorjev r.e more obseči taikih epitetov, kakor so to »občečloveško«, »trage-dija sodobnega človeka«. Ce pa jih obsega, jih more obseči sa. mo na sentimentalni osnovi. G. ED ŠTUDENTI PO SVETU OTANIE NASEIJE ŠIUDKMOV NA F.NSKEM Bela krajina: rojstna Otona Zupančiča biša Slavisti v Beli krajini Konec preteklega tedna so sla-visti s prof. dr. Antonom Slod-njakom spoznavali lepote Bele krajine Ln prisrčno gostoljubnost belokrajiinskega ljudstva. Upaj-mo, da bo odslej povezava med narni in to »oddaljeno deželico« trajna in plodna. Za vso pokazano požrtvovalnost in prijaznost najtoplejša zahvala! Štipcndije UNESCO UNESCO je razdedila 42 šti. tnect; dolsirjev.jxlrd'go o dig d'g peindiij v skuipaii vredmosti 34 ti-soč dolarjev. Deiiar je bil raiz« dcljen 12 nvednarodnim mladin-skim orgafnizacijam. S štipendd-jami so se v letu 1952 pripad-niki 35 drržav ud&ležili 15 med-narodmiih Akadetnska izobrnzba v svetu Org. UNESCO je objavila statistiko o stamjiu aka. i-zx>braže-vanja od 1930—1950. Ceprav »e težko primorja številke in v sta-tiisttki nti vključena ZSSR, je veradair razvidmo, da je v zad" njih letah narastln števulo ?tka-demikov v kolonialsnih deželah. PreračiuiriiEino na celokupmo šte" vilo študientov je narastel prc-cetnit Azije (brez ZSSR) od 16 na 24 *l\ Amerika kaže nazadcr vanje: od 56 na 50»/.. Nespreme-nj«ni oetajata Evropa s 24*/o in Afrika z ent:m odistirtkom. (Schwe>izeriscbe Hochscfruil-zeiitmg, ZUrich) Tako} po vojni Je bila na FLn-skem bitda stanovanjslca kriza. Tudi v Helsinkih so raccrali štu-denti preurejati bivša zakloni-si:er stanuie 750 tehnikov. Ko bo načrt izsveden do konca, bo tukaj prostora za 2000 ljudi. Iz mesta se bo preselila na Ota-niemi ludi Tehnična visoka i&-ga in državni inštitut za tetinič-na raziskavanja. — Za iz"ved4>o pro)ekta bo potrebnih 15 let. Leta 1950 so pričeli z deiom. Statnovamjski blok tvorijo tri hi. še. Danes stoje trije bioki. Za časa olimpijskih iger so prebi-vale v njih športnice. Dograje-po \f t^di šport. isrišče, te!o-vadnica in menza za 250 oseb, ki s« trtnutito upcrabJja tudi k.ot dvorsna. Kdior se ne hrani v menzi, lahko kuha tudi v svo-jem stanovanju, ki ga deli s $s. stirai ali sedmimi kolegi. V vsa-kem nadstropju teh 4—6 nad-stropinih »stolpov« so tri stano-vanja. Eno stan&vanje sesioji fz veli?toku Ota-niemi. Dobro je vidno vseh & stavb \n športno igrišče v kateriih stanuje eden ali dva študonta. Vodilna itteja pri tak*. ni razdelitvi stanovrnj j« bila: ne drug cb tfrugem, vrata na vrata, temveč drug z drugim naj stanujejo prebivslci roesta. Otanicmi je ix študientskega postal pravi nacionaJoi p-rciblsm ln to ne samo v raaterialneni pogledu. Skupni napori za ta veličastni projokt so prispevali tuci k ublažitvi povo>ne depre-sij«. Nekoč bodo lahko rekli: na Otaniem« jo Mli najprej študtem-t\, nato še5e lciborstoriji in pre-dsavalnice — in na to de^stvo so ponosni finski študenti Politel-. nike. (Po Collociuiuin) Stanovanjska stiska v Parizu Pa.riški študemtski stsmovanj-skj uo-ad je uvedel po vseh pa»« riš'kih ktmcma-togrsifih predvaja" n.je kratkega filma na ozkem traku, v k&terem prikazuje sta-ncvamjske razimere 5000 parišikih študeintoiv, ki nimajo lastoe sor be. Film so vrteLi pred tedlni-ko«n. Sitamovaaj»ki! urad upa, da bo ta način zbotljšal po-goje vsaj študieniom. (St udentonspiegel) Odfbor za mednarcdne zveze UO ZSJ je doibil iz Aten zahval-no pismo sledeče vsebine: »Dragi prijatelji! Glcboko nas >e ganil spre- jem, ki ga je doživela grška študentska delegacija v času svCeca krstkeea obisV^. v Dobra predstava Rigoletta v imblianski Operi V ljulbljanskl Drami in Operi močno napenjati, da razume do-je v zadnjem času čutiti težnje, gajanja na odru. da bi se osvobodili vsega tistega, kar lahko imenujemo negativne tradicije, in da bi našli nov for-malni izraž, ki bo novi gledališki umetoosti dal več dinamike in mladostne sveiine. Predstavnik teh smeri v naši Operi je režiser Hinko Leskov-šek, ki jedo danes postavljal na sceno samo dela, ki ne sodijo v tsko imen-ov-aai železni repertoar, ali pa novitete, ki že kot take zahtevajo popolnoma samonikle, nove izdelave. Izraz Leskovško-vih teženj je tudi najnovejša predstava Rigoletta. Leskovšek je nastopil proti ša-blonski tradiciji. V tem smislu je vsekakor največ dosegel v sceno-grafski rešitvi (inscenator ing. arh. Molka), ki je v prvem in tretjem dejanju nekoliko simbo-listična, medtem ko je posebno v drugem dejanju čut.ti primesi ku-bizma. V tem dejanju .prihaja zaradi zelo irealnega scenskega prostora in komplicirar.ega dvoj-nega dramskega dogajanja na ulici in obenem na Rigolettovem doonu do &:tuacij, spričo katerih se mora gledaldeva fantazija Cetrto dejanje je dokaj blizu tradiciji, tretje pa, z marmornim kipom v centru, uspelim stilnim polvštvom v okviru elipsasto po-stavljenih visokih stebrov in ku-pola»tega stropa, je zainimivo in originalno ter deluje resnično monumentalno. Ves ta dekor je postavljen v kupolast portal, ki daje s tem, da je rahlo fragnjen proti horizontu, iluzijo velike scene. To pa je v akustičnem po-gledu nekoliko nepraktično. Tudi v mizansceni je režiser v svojem konceptu prekinil s tra-dicijo. Z vojvodovega dvora je odstraail vsak ceremonial, bale-ta skoraj ni, vojvoda pa je že od začetka na sceni. Vojvodova raz-vratnost je predstavljena že v za-četku simbolično — v skladu z dekorom. Režiserjev namen je torej bil dvigniti v prvi plan glavne osebe, nosilce konfLkta, medtem ko so ostali dvorjani (Marullo, Borsa, Ceprano, balet, zibor) ostali po-vsem neizdifereticirani v ozadju. Ceprav pa se je Leskovšek od-ločil za simboliko, v tej smeri rd ostal dosledem. Njegov Sparafucile v drugein dejanju preveč kaže bodalo, v če-trtem dejanju pa tako pripravlja orožje, da učinkuje naturalistič-no. Poleg tega je mizanscena če-sto polna gibov in akc:j, ki so povsem formalne, niso z ničimer motivirane in ničesar ne izražajo (vojvoda po prvi strofi arije v IV. dejsnju prenaša stol od por-tala do šepetalčeve katoine saino zato, da ga po koncu arije znova postavi na prejšnje mesto). V vsakem primeru pa moramo po-zdraviti režiserjevo plemenito težnjo, da bi našel nove možnosti v predstavljanju standardnih oper. Muzikalno je predstavo pripra-vil dr. Danilo Svara. Osnovne kvalitete tega renomiranega glas-benika: izredna ritmična preciz-nost m absolutna oblast nad or-kestrom in življenjem na sceni, so prišle na tej predstavi do pol-nega izraza. Svara dobi iz orke-stra vselej zahtevani dinamičtii in agogični eiekt, ki pa sta često prežeta z akademsko preračuna-nostjo, kar deluje nekoliko trezno Vašem mestu, in se Vam zanj tellma najtopleje zar hvaliti. Močne prijateljske v»zi, ki so ofcstajale nied mla Van, da bomo vložili ves trud, (Ja ure*ni-Čirao vs3, o čemer srao $e v Ljubijaiii rszgovarjsli, saj im^mo zsigatovH«, (Ja tako sotte!ov?/n)e uitreza Vašitn kat tvtii naMm stvom in predjtRvIja cen doprinos k s naporcm naMh d€ŽM. posredujet© pczdra- so ču- Prosimo, da naše jp ve vs€m, ki pri^Pir-cii k te-TMi, c?» .te biio bivanje delegacije tzk'o p i ¦• ¦¦{) '1 P 'i""O •> 10 XV:CK - ne)še, in da lahko sprtj-mste Je enkrat zahvalo za tonli sprejem in sj>ominsko darilo. V dnevoi sobi pozdraivi ZVEZA STUDSNTOV ATENSKE UNIVERZE PTedisedaik: G. Sitratigos Za inoz. zveze: J. PRVI GLASBENI FESTIVAL (Nadaljevaaije s 1. strami) več glasbenega poustvarjanja in bi si ob svojem lastnem glasbe- e in ceuotin.8 kompozicijiske graidtije. Pred nem izrazu tudj čcmprej in čim vsam moram om-enitii l Aristofanova Lisistrata Kot svojo zadnjo premiero je ljubljansko Mestno gle-dališče u.prizorilo Ari?tofa-novo Lizistrato. S tem se je menda hotela uprava zavaro-vati p.red očitki javnosti, da v svoj reperioar ne sprejema de] kla-sičnih avtorjev, istočasno pa ugoditi okusu občinstva. S tem izborom ie uprava s.cer storila pogumno dejanje. Toda pogutn in »najboljši nam&n.i«, kot je ^a-beležil dramaturg MG v gledali-škem listu, še nista jamstvo za kvalitetno uprizor.Jtev. In uprizo-ritev Lizistrate res ni bila kva-litetna. Osnovr.a pomanjkljivost pred-stave je v scenski izvedb:. Pre-Bričan sem, da »stare« komedije prav kot tudi trsgedije ni mo-gočs uprizoriti drugače, kot s preorosto imtacijo starogrškega gl&dališča z orkestro in sceno. Vsaka dru^ačna rešitev prostora mora rujno izzvati nesoglasje med tekstom in prizoriščem. Se-na, kot si jo ie zamislil Milan Butina, pa ni samo nemrimerna, temveč do skrajne meje naivna ¦ter neokusna in toi jo vsaj po-klicno gledališče r.° smelo posta-viti; na oder. Neskladinost med Teslistično kvterpretacijo in ilu-zionističTiim razb:j?njem vrait sodi med grobe pomanikljivosti diletsntskpga značaja prav kot je situacija v predzadnjem pri-zoru (ženske za ta.noico) prei po-dobrna modni reviji kot pa gleda-lišk&mu prizoru. Izvedba ima vse dobre in slahe strani Mahničevega načina ref.i-r?mja. Prznati je treba, da reži-serjeva naloga ni bila lahka in da je uspeh marsikaterega pri-zora stare komedije danes koč- ljiva zsdeva. Posebej velja to za zborovske vložke. Ko bi režiser smel in mogel na oder postavit: filiaške figure (zbor starcev), bi mu bilo delo v marsičem olajša-no, Tako pa je moral reševati problem z melodiko recitat vov in stranskimi domisleki, da je tako vsaj deloma ohranil svežino in zanimilvost zbora. 2al pa je celotno predstavo prisilil v kriča-vo skrajnost, ki je na eni strani docela zabrisala idejo dela, na druigii pa udušila duhovičenja, k'i ob vsesplošnetn kričanju sploh niso prišla do veljave. Načiii iz-vedbe, kct ga je diktiral režiser, je iz jedke in še danes aktualne satire dzoblikoval grcbo in pre-glasno burko, ki sicer še labko zafcava, ne pove pa ničesar. Medtem ko režija in scena nrkakor nista mogli zadovoljiti, je presenetlla dobra igra nekate-rih igralcev, med katerimi je prav gotovo najbolj uspela Nika Jtivanova v naslovni vlogi. Odlo^no :in samozavestr.o Grki-njo, na kateri sloni potek dejanja, je zaigrala prepričevalno in z razumevanjeim nadarjenega isralca, ki zmore tudč v komediji prikazati karakierno figuro s pri-merno labkoto in vedrostjo, ne da bi s slednjim škodoval plastič-nosti L.ka. Od ostalih sodelujočih so se prav gotovo izkazali Vla-doša Simčičeva kot Mirina, Ruša Bojčeva kot Laimpito, Jože Gale kot Kinesias in France Presetn^k kot at&nski svetovalec. Splošna raven igre je bila zadovoljiva in dokazuje, da Mestnemu gledali-šeu v Ljubljani predvsern pri-manjkuje dobrega rea serja, ki bi zmogel ustvariti zigralci resni^no kvalitetno gledališče z lastaim stilom in lastnLm dzrazorn. POPRAVBK- V zadnji številki Tribune se nam je primerila nepri>eitna na-paJca, ki jo zdaj popravljamo. Podpis pod ilustracijo »Iz albuma naših mladih umetnikov« na če-trti starani se pravilno glasi: Bojan Golia: Akt Ob »Almanahu« Z velikim zanimanjem smo prebrali poziv na sodelovanje pri Univerzitetnem almanahu, le da je pripravljalni odbor žal pozabil povedati, v katerem je. ziku naj bodo prispevki. Sestaneic z maturanti v Kranju Kranjsko Akademsko druStvo je priredilo sestanek za vse rciiaturante kranjske gimnazije, ki se pripravljajo za žtudij na Univerzi in Visokih šolah. Vsako fakulteto je zastopal po en študent, ki je kandida. tom razložil vse značilnosti Stu-dija in življenja na UniverzH. Poleg tega je društvo organi-ziralo instrumeTitalni koncert 7.n Kraničane. Koncert jo bii kvaliteten in dobro obiskan. T AV? Kakor smo izvedeli, priprav-lja r.aš mednarodni odbor pri UO 2SJ izdajo študentskega biltena v tujih jezikih. Bilten bo predvidoma nosil naslov TAU (Tehnika — Univerza).. (Zakaj manjl;a M?). ž.vljenje na odru polno razmah-nilo. Zbor je zvenel lepo in iz-enačeno po zaslugi solidnega dela ziborovodje Hanca. Pri večini nosilcev glavnih vlog razen Francla je bilo čufti veliko spoštovanje do teh izred-no hvaležnih, a tudi zelo težkih pevskih partij. S. Smerkolj, ki poje Rigoletta, in N. V.dmarje-va (Gilda) sta upoštevajoč svoje moči preveč oprezno odpela pr-va tri dejanja. Sele pred kata-strofo v IV. dejaniu sta polno zaživela. Finalni duet sta muzi-kalno in po čustvu izvedla tako subt.lno, da sta opravičila reži-serja in dirigenta, ki sta se od-ločila ne črtati te scene. Iste karakteristike je imela tudi Gil-da M. Patkove, ki ji ta vloga glasovno m po pojavi odgovarja: drugo dejanje previdno, tretje mainj, a četrto izvrstno. Vojvodo je na premieri pel s polnim po-letom muzikalno izvrstni Rudolf Francl. Lahkotna pevska tehni-ka in ležemost sta mu omogočili, da nam je lik tega lahkoživega renesančnega ljubimca in avan-turista pri'čaral v celoti. G. Dermota je v isti vlogi na prvi predstavi v močni treini napravil nekaj muzikalnih na-pak (balada I. dejanje, kvartet IV. dejaaije), kar bi lahko izzva-lo katastrofo, da ni situacije re-šila velika izkušenost dirigenta. Glasovno irj pevsko je povsem zadovoljil, dal je celo mnogo več, kot smo pričakovali. Nje-gove višine so bile polne, lepe in vsebinske. Igralsko je Dermo-tova vloga ne.zdelana, posebno v II. dejanju, zaito je treba, da temu delu svoje vloge posveti rrmogo koncentriranega truda. Ko si bo pridobil dovolj izku-šenj, bo gotovo resen tekmec najiboljšim pevcem svoiega žan-ra pri nas. Reprize vseh so bile mnogo boljse, kar dokazuje, da bo kvaliteta od predštave do predstave rastla. Rigoletto F. Langusa je bil po-sebno dramatičen v visokih to-r.ih svojega registra, globlji toni (Nadaljevanj^ n_a zadnji strani.) popolneje približali sodobni ev-ropski glasbi. Ni.majo sicer tiste traddcije kot Zagreb in Ljutr ljana, zato pa kaiejo izreden polet, poscbno v P'rod.Uiktivir>.i (kompomcisti), pa tudi reprodiuik-tivnj (iinstrumemtaliiSti), pedagc ški in miuzikološfk; dejavnosti. Prpravili so zelo pester spored, ki je vseboval pretežno sodoto-ne skladfoe za klaivir, flavto, so« lopc^tje, violiiino in klarinet. Od izvajalcev moranio na porve-m mestu omeniti dovršenega kJa-rinetLsita Ennesta Ačkuna. ki je dosti prtjpcimogeil k lepemu uepe-hu bemgraj&kega pihalnega Tnia. PresenetiJa pa je taorkočutaa igra beograjskih knirepetitorjev. Zinano W©brovo »Oberon« uver-turo in Simetanovo »Vllavo« je dirigiral Dragoljuib Erii:, kj je težil za čim jasnej§i:m obliikova-njem zvooncsti orkestra. Kon' cert skladto študento-\ -kompon\* stov, predtvsem Zlartana Vainde, Dejane Derpiče in Enrika Sos;-fa je pokazaj dobro obvla,daa Suleka, študienta — lcoeniponista Ni,kole Giaislia, J. Brateisa m Chopir,a, nam to drtk-aizuje, zla«ti Brahm^ _ Hand-love Vaxiacij<>, ki jiTn je pogla-viitmi smoteir či:m papolnejša in brezihibna izvedfca brez poseb-nih 'čiusfcveniih vzponov i-n doži-vetnj. Vse je- biilo odlično pri-pravljemo, tod-a velikokrat tipič-no »akademsko« — to se pravi, včaisih skoraj brez toplega pri&t-nega uroetmišlkega presnsivljanna iitii ož;"vi"J-ainja. Talko je 17 letai Miiloš Radoševič dirokitjno d?a-ral puibliko s svojo dovršeno, žal le tetmičsno d'ovršeno inter-pretacijio Obapiiina. I-n Ljutoljana? Festivaj je imel kljiib vsemu vendErle tuidi zaia-čaj neikaikšnega te-kmovan>ja in minno uigotaivljaim, dia je Ijub-ljanska Aikademiia zavzela res *?stai-> mesio. Sp-lošno s» pri-•'naiva-V. — tsJ? pian.istko Verbič, ki je poleg odlič- !•: zio odigraniih Lisztovih Var''acij je in Bacbovi) temo tudi dovršemo vi korepetirala zelo zahteven L. M. Sk€rja»nčev Intermezzo ro-mantique in K. Szym3novskega La fontaine d'Arethuse, obe skladbi za vioJino io klavir. Volinski part j^ z vso potrebno zavestostjo in b-arvita&tjo izvrst-n.o podai Rok Ktopčič. Prav ta-ko je pokazala neverjetno listvpirialn^ rvr^ in d klavirske igre Darinka Berne-tič v d-veh preludajih C. De-buis-sy-ja. Zancsljnv n-astop in lepo m-uizikalmo obli-ikovanje je v s»kia-ib-ah Silirjaibina, Skerjanca Ln. Smetane podala Breda Str-K.iša. Na kcamoraem kouioertu je T.ji:ib'j".-i ¦ pr&^s+sv^al trio, ki izoblikoval Brahmsov kla-viriui trio C-^I^r c^- 87 z mao-g"> poleta in smiv a za r©pro'd"uk-ttvno ustvarjanje. Mozartovo Siminnijo Eis-diur je zeto ui-ipi3š-no diiriairail Marko 2iJgon, ki si je mnogo priaadeval za muzi-kslino oblikovanje tega težkega dala. Predstavniiki ZSJ vseh treb Akadi3n-i:j go skilenili, da pirire-de v aprilu 1954 Drugi festival jugcs!ovLirj5ikib stuidciritov glasbe, ki naj bo> eino močnih sredrfev za dvig glasbone reirro.dUikcijs :n produkcijs mladiih rmj.zikov. IZ ALBUMA NAŠIH JILABIH IJIETMKOV Jane* ^ennik: DEČEBl S PA^IGO Stran 4. »TBIBDNA« Stev. 10 Naše prvenstvo v odbojki Po mnenju naših igralccv je bila orga- nizacija prvenstva #elo ponianjkljiva — kar je vplivalo tudi na reztdtate slednji teikmi je Beogra-d irgoifbil s Sarajevom 3:0. Taibela uirnLrja: 1. Zagreb 3 3 0 9:3 6 2. Sarajevo 3 2 1 6:5 4 3. Ljubljama 3 1 2 7:6 2 4. Beograd 3 0 3 1:9 0 Kar se ri^e organitzacije tekmo-vanja, smo videli v Sairajevu, ka-ko tekmova.nje ne sme biti organi-ziirano. Če abstrahiramo že ne-ugodno izbiro datiuitna tdkmova-nja, k| jc bilo istočasno z onim v Beogradu, je bi,lo ru samera tek-movanju že toliko poma.njikljivo-sti, da je bilo regularno odvijanje tekem nemoigo^e. Na tekmo-vanju je bil navzoč en sam kvalificiirain scndnik; pomožni sodniiki in zapis-nilkar pa niso imeli jasne predsta-ve o odfcojki, še ma.nj pa o pravi-i-ih igre. Ker teihničnega osebja ni bilo, sino mrežo in konistrukcije prenašal; iz telovadnice ven in zo-pet nazaj sami, sicer bi tekme za-&njale še z večjo zaimudo. Vede-nje publike ni bilo ravno Iportno. Da so intervencije kaipitana bille pri sodniku brezuspesne, ni treba posebej poudariti. Vse to pa sc organizatorju ni zdelo pomanjklji- ROKOMETNA TEKJflA Z IVEMŠKIMl ŠTUDEATI V Ljubljani je gostovala te dni študentska rokometna re-prezentanca iz Aachena. V tek-mi z rokometno ekipo naše Univerze so gostje zmagali z visokim rezultatom 12 :5. V Sara}evu je bilo v dneh 22. in 23. maja prvenstvo univerz v cdbojki. Turnirja se ]e udčležila tudi naša reprezentanca, ki pa je sla na pot okmjena. Istočasno se je namreč v Beogradu vrsila izbira za driavno reprezentanco in je bi-la zato elita študentske odbojke na tekmovanju v Beogradu. Našo univerzo so zastopali sledeči tovariH: Megusar, Pnn-loh, Turk, Dvoršak (vsi AOK), Mersnik in Pipan (Branlk) ter Medic (Partizan Novo mesto). E kipa se je na tekmovanju plasirala sele na tretje mesto, sele za Zag rebom in Sarajevom. Četrta je bila vrsta bcograjske univerze. V petek se je naiše delo začelo. Prvo tekmo smo slabo odigraili. Ker snio bili prvič sikupaj na igjri-&&u, siino se precej zaletavali. O kakŠnem si&teinu je bilo težko go-vordti. Tako je naš naisprotnik — Sarajevo, ki ni bil prav nič boljši od nas, po dveh uraih ,jin po.l težke tekme slavil prvo zmago. Rezul-tat je bil v korist Sarajeva. Pred tem so Sairajevčani izganbili teikmo z Zaigrebom 3:0. Po^poldan je Za-gireb prema.gal Beograjčane s 3:1. Kot najbolj vLgrano mostvo so se predistavili ZagrebčanL V njiho-v.i vrsti 50 igrali v glavncm članj Lokoirnotive im dva odbojkairja Mlaidosti. NajveČ srno bidi pora-za krivi saimi, nekaj krivde pa od-pade gotovo na sodnika in publi-ko, kakor tudi na to, da smo iigrali; v dvorani. Naslcdnji dan se je vreme iz-boljšalo. IgraLi smo zunaj. Izgle-dalo je, da nas je prvi poraz pod-učil, kako je treba igirati. V tok-jni z Beogradam smo zaigrali brez-hibno in Beograjčane premagali s 3:0, (15:4, 15:9, 15:2). Upali smo, da bomo proti Zagrebu podobno uspeli, kajti vodiJ:| simo v setih že 2:1. Zaradj utrujenosti smo v če-tirtem setu nekoiliko popustili, kar je zagrebška vrsta hitro iizkaristi-la in nam vzela ziaipovnstjo dva »eta in s tem tudi zmago. V po- Nov uspeh AŠK v Franciji V minulem tednu je moštvo ASK gostovalo v Mentonu (Francija), kjer je bil košar. karski turnir, na katerem so sodelovale najboljše ekipe iz Francije, Belgije in Italije. Z ztnago nad italijanskim prva-kom Borlettijem si Je ASK za-gotovil prvo mesto na turnirju. Mcdnarodnm hosarknrska tekma v Tjjubljani 17. junija fco v LJubljanl medtnarodna košarkarska tek ma med ITALO iz Gradiške in ASK. »Itala« je tretja v itali-janski zvezni ligi in ima v svo-jera moštvu 6 državnih repre zentantov. Tekme se udeležimo in podnrimo naše raoštvo na tem težkem srečanju. vo, kajti ob zaklju^iku so Sarajev-^fami smaitrali za poimanjkljivo edi-no to, da so bile tekme s strani publike slabo obiskane. Ali je takšno gledanje znak nezrelosti ali znak pamainjkanja ^Suta odgo-vorno&ti? "vi smo torej nezaidovoljni do- Nezadovoljni zaradi lastne- e^uspeha, pa tudi zairadi ne- L cha v organi^zaciji telkmovanja. Na tem primeru smo jasno videli, kaiko lahko poviržnost in malo-marnost organizacije vpliva na tekmovaike, na potek takmovanja pa tudi na renome ali ugJed pri-reditelja. Zato se bomo, v kolikor nas takšna čast doleti, pri organi-zaciji študentskega prvensfva izo-gibali takšnih napak in stremeli ra čim boljšo izvedbo. — K. R TROBOJ VETERlNARJEVj Zmagali so Beograjcani V Saa-ajevu je bii za,kljUičein pirvi troborj veterimarsikih fakul-tet Beograda., Zagretoa in Sara-jeva. Ekipa veterinarske fakiud-tete iz Beograda je osvojila pr-va meisto. Centrailini odtoor Zv€-ze študienitov Jugcsslavije je da* roval zrrnagovalcu lep pokal, vse efcip« pa so dobile diplome. Or» ganizaftoirjai t©ga trcboja veteri-narskih fafcuttet iz Sarajeva je treba dati vse priiznainje in po-bvailo za odttilžtao organizacijo troboija. Re>zuMati: 1. Beograd 86 točk, 2. Zagreb 76 točk, 3. Sarajeivo 53 točik. ATLETSKO PRVENSTVO DIF je osvojil prvo ntesto V Beogradu so priredili kva-liftetno študentsiko prvenstvo v atletiki. Na prvenstvu je sode-lovalo nad 100 atletov, elanav beoigrajiskih fakultet. Tekimova-nj€ je o.rganiziraila atletska zve-za Srbije. Na prvenstvu so na-stopali tudi državni reprezen« tamti kot Ilič, Milakov itd. V efcipnem pilasmaoiU je zimaga'l DIF z 24.256 točkami pred Uni-verzo z 21.788, MYS 18.648 in TVS 14.624. Univerzitetno prven-stvo v streljanju Spomladansko prvenstvo v streljanju še ni zakijučeno. Z zračno puško je doslej tekrao valo skoraj 200 študentov. Ne kaj novih rezultatov: Mirko Vrabelj 136 krogov, Miha Boij ta 134. Zdravstveni fond sporoča Nogomet visoke kvalitete Dopisnik našega lista, ki ]e bil na mednarodni tekmi Ju-goslavija : VValles v Beogradu, nam je poslal nekaj vtisov s te tekme, ki je navdušila 50.000 gledalcev na stadionu Jugoslo. vanske ljudske armade. Nogoimet, ki ga igrajo na Britanskem otoku, že od nekdaj sodi v najvišji evropski razred. Niti visok poraz proti Franciji nam ni mogel vzeti upanja, da bo reprezentanca Wallesa po-kazala dobro in tehnično dovr-šeno igro proti Jugoslaviji. Ogromna množica gledalcev je ugibala tudi o tem, kako bodo zaigraM naši, ki zadnje čase igrajo v zelo spremenljivi for-mi. Ni še zatonila v pozabo ne-slavna kvalifikacijska tekma z Grčijo. Začetni udarec je imela Ju-goslavija. Mladi Partizanov sred-nji napadalec M'ilutinovič, ki je tokrat oblekel prvič državni dress s številko 9t je žogo podal Mitiču in igra se je pričela. Igra je bila lepaf polna kom-binacij, lepih strelov na gol, uspešrrih intervencij našega vra- tarja in navdušujočih potez po-sameznih igralcev. Napadalni trio: Vukas^ Milutinovič, Mitič, je izkoristil vse možnosti za dosego gola in že v 15. nvinuti je naša ekipa vodila s tremi goli prednosti. S svojimi izred. nimi streli se je odlikoval po-sebno M'ifič. Tudi igralci z Oto-ka so pokazal nekaj prav lepih potez. Njihov najboljši igralec je bil Ford, katerega odlikuje močan in precizen strel z obe-ma nogama. Najboljš1: igralec v našem moštvu je bil brez dvoma Boškov. Ameriški sodnik Best je sodil dobro, :;ameriti mu moremo le to, da v nobenem primeru n mu podlegli. Prijateljstvo, skiletnijeino v gorah, je zivesto m trdmo — zato srrii0 se zbral} njihoivi stari plamiinsiki tovairiši m obujali Sipomine na vesele in žailostne drni, ki smo jih pireživeli v li smo se po strmih sne-žiščih do vhoda v steno Jailovca in se uisitavili ob s-poiminski p]o~ šči, ki so jo z veliko prizad©v» Izet PDU Ob spominski plosci v steni Jalovca nostjo in skrbjo postavrilli že pred tremi leti na tem mes>tu. Bromasti odlitek umetaiško do vršeno kaže zadmj0 borbo Ktrver ka v stenii. Vrv je še najpeta, roika se še krčcvito oprijema skaile, glava pa je že trudno oroaihnlla na nmrzel grušč. »Fram. ce, Slaivko, Igor! Taiko ste tudii vi omaihnili pred steno, ki je bi» la v viharju in snegu prevelifea preizikiušiij'a za vas. Nikolu ne boste pozabljeni, doMer naim bo mogoče, se bmmo vračali v te gore in se vas siponaiinijali koit dobrih alpiinistiičnih pTijateljev, kaikršmiih ne bomo več srečali v življervju.« Dušan je obmolkinil, položiil venec in vsi srno se zresrmli. hTRIBD.NA GLASILO LJUBLJANSKIH STUDENTOV * Odgovorn) urednik: Boria Mikoi, abs. tebn. UredBJlk: Primož Kozak, abs. fil. • Kulturao rubrlko ureja: Martntca Golouh, stud. Akad. za igr. umet. • Mednarodno rubriko ureja: Staaka Kranjc, stud. med. • Sportno rubriko oreja: Vlado Zla]pah, stud. fil. Tebnlčn) aredntic: Orago KralJ, stud. fiL Upravnlk: Karel Kuhar, stud. ekon. Naslov uredništva In uprave: Ljubljana, Trg revolucije št. 11/1, telefon 21-571 — Letna naročnina 200 din, pol-letna 105 din, četrtletna 55 din — Izhaja 3. in 18. v mesecu — Tisk Tiskarne Slovenskega poročevaica — Rokopisov n« vračamio — Naročnino nakazujte na tek. račun KB 606-T-841 Clanki, objarljeni r listu, labko wstop«jo mnenje, kl nl iden-tifrno t »taliJčem Zreze StudeotoT Ju^oslavije čpo$atjamo naie oiiatefje da je s 1. junijem začela ,Ljuoska pravica1 zopet dnevno izha jati kot slo venska izdaja >BORBE< Na 8 do 16 straneh bo prinašala zanimi-vosti iz dogodkov doma in po svetu Mesečna naročnina je 250 dinarjev ,. . ampak oddajte našemu najbližjemu odkupnemu podjetju, kl so po vsej Stovenijl Naročajte jo v upravi »Ljudske pravice" KOPITARJEVA 2 TELEFON 21-030 Dopisujte v nas list