■ .'/X 33 St/15. v Trstu, v sredo 21. fcbruvarja 1883. Tečaj Vili. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »▼ rtiDMti J« m«9«. • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo in ««boto o poludne. Gena za vse leto je tt gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. 50 kr. ~ Posamezne številke se dobivajo nri opravniStvu in v trafikah v Trata po & kr., v Gorlol in v Ajdovščini poOkr. — tiaro&ntne, reklamacije in inserate prejema Opravniftvo «vla Zonta 5«. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vla Torrente« Nuova tipografija;vsak mora biti frankiran. Rokopisi bre/ posebne vrednosti se na vračajo. — Interatt (razne vrste naznanila in poslanice) «e zaračunljo po pogodbi — prav can6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Časnikarstvo in njega poklic. Odgovor grofa Taaffeja na interpelacijo naših nemških liberalcev v zadevi prodaje dveh dunajskih listov (giej politični pregled^, daje nam povoljni povod, da napišemo par vrstic o poklicu časnikarstva. Taaffrt je mej drugim rekel, da vlada nema le pravice, teinuč tudi sveto dolžnost, da take liste, ki Žirijo nemoralnost, kaznuje in zatira, in v tem obziru je menda govoril iz srca vsakemu poštenjaku, kateri je imel priliko Čitati v dunajskih židovskih listih opolzle članke in cel6 naznanila, po katerih se javno pospešuje prostitucija. Žalostno, da smo sploh v Avstriji tako daleč prišli, da se morejo naše razmere, posebno v glavnem mestu, meriti z dobami tistih narodov, ki so propali prav zarad prevelike nenravnosti in pizdavosti. Ali uže v starem času, namreč pod Pimljani so bili židje oni, ki so širili nemoralnost ter največ intrigovali proti' nauku našega Zve-ličarja, in kar je bilo uže v starej dobi, to se ponavlja baš zdaj in se je s posebno previlegijo kaj nesramno ponavljalo za časa vladanja ustavovercev. Naj torej rečejo ustavoverci v svojo obrambo, kar hočejo: vsak nepristransk zgodovinar bode moral dobo ustavovercev zaznamovati, kakor dobo največje korupcije, kakor dobo, vkaterej je posebno časopisje one stranke zgubilo vso sramežljivost, opravičevaje najnenravnejše ■čine kakor sveto pravico, in najgršo laž kakor resnico. In kedo ima v rokeb vse to časopisje? Ali niso zopet židje, ki so čisnikarstvo stiraii iz svetišča Klione na ulico in iz njega napravili akcijska podjetja, tako sicer, da se je v Avstriji delalo javno menenje na ~ akcije. Da, in načelniki pa odborniki takih podjetij denes nesramno z farizejskim hinavstvom terjajo preiskave in naprave proti korupciji zarad Kaminskega, katerega bi bili oni v svojem taboru gotovo zakrivali, mej tem ko ga je poštena desnica javno spoznala nevrednega, da še dalje sedi v parlamentu in to le na sumu, Še predno je stvar dokazana. Te strašne razmere, ta v nebo kričeča spačenost nemško-liberalne stranke potiska nam v roke pero, da napišemo svoje menenje o poklicu časnikarstva. Časnikarstvo ima gotovo najlepši poklic v svo-bodnej državi; ono ima nalogo braniti ljudstvo pred nepostavnostmi, dramiti ga iz letargije ter ga pripravljati za višje človečanske cilje s tem, da ga uči vsega tega, kar more povzdignoti njega politično in etično veljajo in njega boljšo gmotno bodočnost; ono mora o pravične) in brezobzirnej, a vendar očividnej do-rohotnej graji odpravljati razne napake, po iučevati, buditi, navduševati ljudstvo za vse lepo in dobro; s kratka: namen pravega plemenitega časnikarstva je braniti zatirance in šibati zatiralce; potezati se za pravice ljudstva, ker zatiralcem ljudskih pravic ni treba časnikarstva, oni se boje javnosti. Časnikarstvo Podlistek. Denar in kredit. V C—, govoril doktor Bister, Slovencem pa ta govor pri-občuje' Juri Čič. {Dalje.) »Zgodovina nas uči,« omeni gospod učitelj, »da so vladarji dostikrat devali manj čiste kovine v novec, da si tako pridobć nov dohodek, ter si pripravijo po-močkov za svoje lastne ali državne potrebe. Ali je bilo to koristno? ■ Ni bilo, t« so pokazali zli nastopiti, ki so iz tega nastali. Svet, ki so ga hoteli preslepiti z denarjem, ovi&anim po vsebini ali teži, opazi k rnalu, da se tu uje in izdaja slab denar. Zato se je takemu novcu manj vere dajalo, ni imel več take vrednosti, vse druge stvari pa so se za toliko podražile, kolikor manj je bil novec vreden. Tako krivo napravljanje novcev se je vršilo v minolih stoletjih, ko še niso poznali lastnosti novca in njegove naloge v prometu (t. j. v kupčiji in trgovini). Pohlep in neznanje sta zavela vlade na taka občno Škodljiva dela. Zdaj se ne godć več taka poškodovanja privatnega (posameznega) in občnega interesa (blagostanja); zdaj nare-jajo poslanci, ki jili volimo, sami v državnem zboru postave, koliko Ima vsak novec tehtati (težina), in koliko mora biti v vsakem čiste kovine (vsebina, zadržaj novca). V drobnem novcu (drobiži) moram vendar opaziti, da se njegova vrednost ustanovljuje po dogovoru neodvisno od vrednosti njegove kovine, in sicer se mu daje sploh večja vrednost, nego bi jo imel po množini in dobroti kovine.« na tak način dela javno tnenenje, katero pa veliko upliva na vse javni razmere, pospešuje torej moralnost, postavnost in vsakovrsten napredek, ako je v resnici tako, kakoršno mora biti; spriduje in uničuje pa vse, ako mu je podlaga samopridnost in gizdavost, kakor se to kaže pri ustavoverskem časopisju. S tem je rečeno, da vse časnikarstvo ne zadoščuje svojemu poklicu. Mej časniki je dosti takih, ki služijo le posebnim interesom ki ljudi le slepe ter se s pri-liznenimi besedami potezajo samo za koristi enega stanu, ene koterije, za razne predpravice, za neopravičene avtoritete, sploh za neke pravice, katere k malu imenujejo zgodovinske, k malu naravske in še Bog ve kako, ki pa so v resnici le zgodovinske krivice nad ljudstvom, ki zbog nevednosti še prerado sili v jarem in Še celo večkrat podpira nakane proti njemu obrnene. Zgodovina nas uči, da se ljudstvo le prerado daje zapeljevati po zunajnosti, da gleda le na hipovne uspehe ter da pada na kolena pred mogotci in poveličuje vsacega, kedor mu more imponirati ne le z navideznimi uspehi, terauč tudi z ošabnim zakrivanjem človeških slabosti. Da, človeški rod je znašel mnogo zunanjih nečimurnih formalnostij, ki vse nič dru-zega ne namerjavajo, nego da vporabijo ljudsko domišljijo za sebične namene ter mu vcepljajo bojazen, strah pred neopravičenimi avtoritetami in nezaupnost v samega sebe. Primerjali bi te formalnosti opiatom, katere zdravniki daiejo bolnikom, da ne čutijo, kako jim režejo meso iz živega trupla. Ubogo ljudstvo, kateremu je namenjeno čisnikarstvo, pije torej s čitanjem časnikov strup, ali pa balsam kreposti, odvisno je to od časnikarstva, kako je urejeno in kakim ciljem je namenjeno. Da bi bilo v Avstriji vse Časnikarstvo tako, kakoršno je ono Židovsko-liberalno v Beču in drugod, proračunati bi se dalo, v koliko letih mora tako človeško društvo razpasti. Toda tem časnikom stoje nasproti pošteni listi v raznih avstrijskih jezikih, ki pobijajo v enomer načela spridenosti in ljudstvo svare pred onimi volkovi v ovčjej koži. In to pošteno Časnikarstvo je mirno in z uma svitlim mečem po pošte nej poti toliko časa delalo, da je denes v Avstriji zmagalo se svojimi načeli, katera sicer le počasi postajajo kri in meso. a uprav poštena njegova načela mu daj6 gotovost, da postanejo istina in dejanje na vsej Črti. Mej to pošteno časnikarstvo moramo Šleti tudi našo slovensko, katero budi in navdušuje slovensko ljudstvo za narodno neodvisnost in za narodni napredek. Ne bomo sicer trdili, da pri nas ni nikder osobnih namer, da pri nas ni tudi osobne politike, ki dela na korist koterij, ali osob; a to se le tu pa tam pokaže le bolj zakrito; javno menenje pa pri nas ne pušča takim pojavom preveč na površje, in ako jim pušča, godi se to le izjemoma. Da se tu in tam v naših listih pojavi tudi kako sumničenje, temu je uzrok osobnost in socijalna okornost, posebno pa so nas v tem obziru pokvarili naši tlačitelji, ki sov nas vcepili nezaupnost tako globoko, da je postala manj ali več last narodnega značaja. Kar je nam posebno na srci, tega ne moremo i ne smemo zamolčati, sicer bi se vdeležili tujih grehov; zgodilo se je namreč nekolikekrat — tudi v »Edinosti« —, da noroČevalci niso pisali resnice. To je velik grel)! Človeka, ki ne govori resnice, ne spoštuje nobeden, in slovenski pregovor pravi: kdor laže, ta tudi krade! Stokrat večji greh pa je neresnico pisati in tiskati, nego govoriti, to je tako ja-no, da ni treba nobenega dokaza. Čujte! Na Kitajskem, v Pekingu, izhaja najstarši časnik na svetu. Izhajal je uže nad tisoč (IOUO) let, a ni stopil iz meje resnice. Potem pa se je pripetilo, da je objavil nekaj, kar ni bilo resnično. In ko se je to dokazalo, zaukazala je kitajska vlada občno žalovanje po vsem ogromnem cesarstvu. Glejte, kako javno resnico celo pogani spoštujejo! V obče pa je mej Slovenci časnikarstvo svesto si svoje vzvišene naloge in jo spolnjuje škrupnlozno in je pred vsem narodnost ona svetinja, za katero se poteza; glede drugih svobodnjaških ali nazadnjašnih načel vlada mej našimi časniki razen nekoliko izjem še precejšnja toleranca. Mi pa pravimo, da se more baš pol načeli, katere je učil naš Zveličar, razvijati ljudska svoboda do najvišje stopinje, ona načela se strinjajo z največjo svobodo i u največjim napredkom« poleg tega pa brzdajo Človeško slabost, ki mnogokrat zlorabi in popači najlepša načela iz zgole samoljubnosti. — Liberalni Nemci slovenskemu časopisju kaj radi očitajo, da je mračnjaško, nazadnjaško; mi to očitavanje odbijamo odločno. Na Slovenskem je mej onimi, kateri delajo za javno menenje, največ odkritosrčnih naprednj ikov, kateri pri vsakej priliki poularjajo in se potezajo za napredek, omiko in svobodo. Tudi mi smo si to postavili za svoj cilj in naša načela so primerna pravej svobodi, nikoli pa ne nazovi liberalizmu. Poklic pravega slovenskega časnikarstva je tedaj jako lep in kaj ne bi bil lep, ko gre pravemu slovenskemu časnikarju le za vzvišene cilje, da osreči, povzdigne, osvobodi svoj rod, ki je zadosti, časa zdihoval v rob-stvu tujcev. Naše časopisje mora pa prav zaradi te prelepe naloge pisati jako zmerno, vabljivo, prepričevalno, da k sebi vabi in ne odbija. Priliznjenost, 8ervilizem, sebičnost, zagovarjanje predpravic, službovanje svojatim — to vse naj bode daleč od časnika. ki je v ljudskej službi; zatorej pa mora tak ljudski časnik, kder je potrebno in koristno, z laj previdno, i z-laj tudi odločno in brezobzirno postopati, vedno pa gledati na to, da pride prava resnica na dan, ne sine gledati na to, da se komu zameri, aH komu prikupi, sploh se mora otresti nečimurnih ob- »To ni dobro « de Mlakar; »ako drobni novec nema vrednosti, ki se mu nadeva, čemu ga pa kujejo? Bi li ne bilo dovolj samo zlatega ali samo srebrnega denarja? »Ne bilo bi,« odgovori doktor Bister. V prometu je treba drobnega in debelejega denarja. Posebno v prometu na drobno, t. j. če se kupujejo in prodajajo stvari v malem, na krajcarje in desetice, tedaj je drobiž zelo potreben, brez njega ne bi se mogli taki opravki dognati. Drobiž pa se ne more kovati iz srebra in Še manj iz zlata, ker bi bil tako majhen, da bi se človek moral zmiraj bati, da ga izgubi. Pomislite, kak krajcar (novčić) bi bil to iz srebra ali celo zlata? Videl bi ga pač komaj s prostimi očmi. Res je, drobni novec dobiva svojo vrednost po dogovoru. Ali zato ni nobeden dolžan sprejemati veče svote v drobnem denarji; vlade pa s« obvezavajo, da hočejo nakovati samo toliko drobiža, kolikor ga je treba. Ti so tudi poglavitni vzroki, da se drobiž sprejema povsodi brez ugovarjanja.« • Ali vendar kuj6 tudi srebrn drobiž«, obregnejo se Ciuojev oče. »Prav imate, toda v vsakem takem novci je manj srebra, nego bi ga moralo biti gled6 pridane mu vrednosti, kar pa zopet ni zapreka, da ne bi hoteli sprejemati drobiža. Razlog temu je tisti, ki sem ga omenil malo prej o drobiži sploh. Sicer se vrednost denarja tudi menja, kakor vrednost druzih reči. Znano vam je, da se iz zlata in srebra ne delajo le novci, teinuč tuli različna roba: uhani, prstani, bucike, posodje, žline, noži, čaše itd.; a mnogo srebra in zlata se potrosi na posrebravanje in pozla-čevanje raznih predmetov. Za vsa taka dela se mora zlato in srebro kupiti, kakor se kupujejo druge ko- vine, njuno ceno pa določujejo troški pridobivanja, t. j. troški kopanja, čiščenja, topljenja itd., kakor pri drugih kovinah. Srebra najdeš malo nepomešanega, ampak največ pomešanega z drugimi tvarinariii, od katerih «a treba ločiti, kar zopet stane mnogo troška. Srebrne rude treba dolgo iskati, navadno se nahaja globoko v osredji gor, od koder dobivajo srebro se silnim trudom in z ogromnimi troški. Zlata se nahaja pač več čistega, t. j. nepomešanega z drugimi stvarmi, ali je zlata sploh-manj, ono je redkeje, zato pa je mnogo več vredno od srebra. Zlato se dobiva na dva načina, po izpiranji iz peska, potem pa iz takozvanih (imenovanih) zlatih žil, kise nahajajo navadno v sredini zelo trdnega kamenja. Ako je prvo, to se narede posebne priprave kraj zlato-nosnih rek, tu se pesek izpira in tako dobivajo se majhna zrnca zlata. Mej našimi rekami je znana Drava kot zlatonosna, v njej je namreč zlati pesek, ki se izpira posebno pri Drnji na Hrvatskem. V Bosni se omenjajo reke Bosna, Vrbas in Lasva kot zlatonosne. A doslej se je iz teh rek tako malo zlata dobilo, da se delo ni izplačevalo. Več zlata pa nakopljejo. Trdi kamen se namreč z veliko t-ž ivo in pomočjo predrazih strojev ali mašin drobi, zlata zrnca pa, ki so v njem, pobirajo se. »Čita! sem,« pristavi gospod učitelj, • a ima dežela Kalifornija v Ameriki toliko zlata, da ga rudar najde letiko v enem dnevu za petdeset in več goldinarjev, da dobe cele kose zlata po več funtov teške in vredne po dvajset in še več tisoč goldinarjev.« (Dalje prihodnjič.) 7irov ter le tam postopati obširno, kder bi mogl1 zarad brezobzirnosti ti peti občni interesi. To so naši pojmi o pravem časnikarstvu, teh načel se mi držimo in se bomo držali tudi v bodoče, ne brigaje se žito, da smo komu trn v peti, in da nas prav zato o i neke strani pikro gledajo in celo obreknjejo. Naša vest nam pravi, da vestno spolnu-jemo svojo dolžnost in to nam zadoščtije. Da bi pa vsi časniki v našej državi hrepeneli le za tem, kar zahteva o.l njih vzvišeni poklic, da bi vsi le vestno branili ljudske pravic.1, ne prišlo bi bilo nikoli v Avstriji «io tako žalostnih razmer, kakorŠne je moral grajati minister Taaffe v parlamentu, kar ostane pomenljiv zgodovinski čin in znak našega Časa. Prav ono časnikarstvo pa, ki se vedno bolj sk i-cuje na svobodo tiska, naj bi pomislilo, da je denar v rokah zapravljivoev prava nesreča, še večja nesreća pa jrf svonoda v rokah židovskega časnikarstva, vsled česar je v resnici dolžnost dižavi: kakor zapravljivca devlje pod varuštvo, da tudi sptidenega časnikarstva ne opozoruje le in brzda, temuč, kdev le mogoče, tudi zatre, kajti država nema le paziti na to, da državljani plačujejo svoje davke, ona ima tudi skrbeti zato, da se mej nje ne vkorcnini spridenost in meh-kužnost, vsled katerih pogine država satna. Politični pregled. Notranje dežele. V držav nozborskej seji dne 16. t. m. je vlada predložila pre llo^o zastran državne podpore za Tirolsko. Grof Taatfe je odgovoril na interpelacijo, zakaj se je časnikoma »Wiener Tagblatt« in »Vorstadtzei-tung« prepovedala razprodaja v trafikah. — Ta odgovor je sicer kratek, pa tako odločen in jasen, da vsacemu poštenemu človeku dobro dene, interpelanti pa bi si morali obraz zakriti, ako jih je še kaj sram. Graf Taaffe je rekel: »Temeljna državna postava jamči v 13. členu tiskovno svobodo z ozirotn na postavne meje, te pa določa tiskovni in kazenski zakon. Po g. o tiskovnega zakona sme politična deželna gosposka prodajo penjodičnih tiskovin gotovim oso-bam dovoliti, to dovolitev pa tudi preklicati, in ta dovolitev se ne naslanja na nikak pogoj. Pristojna gosposka ima tedaj določevati, ali je iz javnih ozlrov opravičena taka razprodaja. Ni tedaj dvoma, da je bila vlada opravičena o zadevi, o katerej se je stavila interpelacija. In vlada je morala, delati tako, kakor je delala, ker so javni oziri to neobhodno zahtevali. Ako časniki uže dalj časa v javnih in zasebnih krogih bude strasti mej ljudstvom, ako ti časniki žalijo nravne čute ljudstva ter delajo javno pohujšanje; tedaj v tacih primerljajih vlada nema le pravice, temuč ona ima dolžnost rabiti svojo oblast, in ona bi si nakopala na vest veliko odgovornost, ako ne bi se uprla nevarnostim, katere bi izvirale iz tacih časnikov javnemu blagostanju. — Vlada ne dela razlike mej strankami, ampak ozira se na potrebe. — Državnega zbora desnica je temu govoru, kateri smo tu le okrajšani priobčili, burno pritrjevala, levica pa je mrmrala, česar se ni čuditi, če se pomisli, da se je ta, ko je bila še na krmilu, pasla iz žuljev in krvi uhozega ljudstva i da so nje časniki varali in pohujševali ves svet, tako celo, da jih celo v zunanjih državah najostreje sodijo. — Grof Taaffe naj dela tako, kakor dozdaj; njegovo poštenje mu pridobiva srca od dne do dn6, in taka srca imajo veliko veljavo in moč; — ustavoverci pa niso pridobili nobenega srca, zato pa je tudi propadla vsa njihova moč, £e prav so jo podpirali bajoneti. Gosposka zbornica je v seji 17. t. m. sprejela zakon o kazensko-pravnih določbah zoper oviranje posilnih izvršb po vladnej predlogi. Obrtni odsek je sprejel §. 1 zakona o obrtnih nadzornikih, po katerem ima vlada pravico, imenovati potrebno število nadzornikov in enega generalnega nadzornika. Gosposka zbornica je 19. t. m. začela obravnavati šolski zakon. Minister Conrad je obžaloval, da se je io prašanje preneslo v politično prašanje i da je provzročilo nezdravo nemirnost. Ono nema nazadnjaških namenov, kakoršni sploh niso v programu sedanje vlade. Šola mora biti z državljansko družbo v vednej dotiki, zato so promembe potrebne. Minister zakon priporoča. V generalnej debati so govorili levičarji proti zakonu, posebno proti 21 in 48, desnica pa je zakon zagovarjala. Kardiral Schwarzenberg je opomnil, da se škofje ne vdeležnjejo pri šolskem postavodajstvu in da so se večkrat proti temu izrekli. On je prepričan, da šolski zakoni ne ugajajo krščanskemu prebivalstvu. Škofi pripoznavajo, da nov zakon marsikaj zboljša in bodo zato zanj glasovali, sicer pa šolskih zakonov ne odobravajo. Oni ne bodo stavili daljših predlogov, da ne bodo zavirali sprejetja zakona. Škofi si pridržujejo za svoj čas potrebne predloge. Za zakon so govorili še Toggenburg, Leon Thun in Beloredi. Včeraj se je obravnava nadaljevala. Iz Dalmacije je došla vest, da je deželni namestnik Jovanovič šel na Dunaj, da se izvrše nekatere politične in administrativne preuredbe. — Tržaška pomorska gosposka naj bi se odpravila ter nje opravila izročila namestništvoma v Trstu in Zadru; v trgovinskem ministerstvu pa naj bi se osnoval nov pomorski oddelek, kateremu bi načelnik bil poslanec dr. Klaič. Kvarnerski otoki bi se združili z Dalmacijo. Gosposka zbornica v Budapeštu je sprejela zakon zoper oderuŠtvu po sklepih poslanske zbornice. Vnanje dežele. Brodarstvo po Donavi dela uže mnogo i mnogo Jet Evropi veliko preglavico. Vse velevlasti i druge manjše države, mej katerimi teče ta mogočna reka, jako se brigajo za to reko, ker je v trgovini zelo važna. Zdaj ji? o tsm prašanji zopet zbor v Londonu; v tem zboiu pa imajo le poslanci velesil določevalni, drugih manjših držav, skoz katerih ozemlje teče Donava, pa le posvetovalni glas. To pa manjšim državam, ki so v tej zadevi najbolj vd^ležene, po vsej pravici ni prav. Vzlasti bolgarska država se je strogo nprla temu praŠanju. Ona zase nema nobenega zastopnika, če tudi teče Donava skoz njeno zemljo, ampak tur Hi poslanec je njej zastopnik! — Zato je bolgarski minister zunanjih zadev v državnem zboru, opirajoč na sklenene pogodbe izrekel, da se bolgarski poslanec mora pripustiti k tej konferenci, da je poslal v London poslanci, ki bode protestiral zoper to, da zastopa turški poslanec Bolgarijo in da zarad tega Bolgarija ne more pritrditi sklepom podonavske komisije, — Bolgarski deželni zbor je to potrdil in — gotovo z vso pravico. Albanija postaje Turčiji Ahilova p6ta; zadnjič so Miriditi napadli Skodlo ter turške vojake dobro naklestili, zadnji petek pa je 600 Maliforov pričelo boj s četo (bataljonom) turških vojakov; bojevali so se tri ure, i na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih in mrtvih. Ponoči od 9. na 10. t. m. je napadlo okoli 70 mož rodov Žala in Šoši Oddelek varstvene straže v Skodri ter 19 stražnikov usmrtilo. Gorski napadniki so zgubili le enega moža. Ta napad je bil maščevanje, ker je varstvena straža meseca januvarja dva gorjanca usmrtila. Oberdankovima tovarišema Ragosi in Giordaniju, kakor poročajo videmski časniki, naznanilo se je zadnji teden, da generalni prokurator v Benetkah zahteva, naj se postavita pred videmsko porotno sodbo zarad hudodelstva zunanje varnosti države, ker sta delala zaroto zoper živenje načelnika tuje države. Za zagovornika ima Rago*a odvetnika Ernesta D'Agos-tini in Giordani odvetnika Alojzija Schiavi. — Pravda se bo vršila pri prvih prihodnjih'porotnih sodbah. Irredentovski glavar lmbriani in založnik časnika «Pro Patria« v Napolji sta postavljena pred porotno sodbo zarad 11 člankov, v katerih se je oberdan-kovalo. Nemiki državni zbor je bil odložen do 3. aprila, potem ko je sprejel proračun za leto 1883. Načelnik francoske republike je 18. t. m. sprejel odpoved ministerstva. Trdi se, da dobi nalogo Ferry, da sestavi novo ministerstvo. To bo težek porod, i če se stvari ne obrnd na bolje, pač tudi novo ministerstvo ne bo mnogo dni Štelo, Dopisi. V Itojanu, 17. februvarja. (Nekaj zgodovinskega; napisal A. B.) Imenitna rimska obitelj Lucijev (Luciusj pridevnikom BASSVS je bila nastanjena v Trstu. Naše mesto je bilo v dobi Rimcev kot glavna rimska kolonija po Ogleju in Pulji, Gaput R. P. (ljudovlade) nomine Tergestina, katera se je na daleč razprostirala po Krasu in Istri. Začetniki gore imenovane obitelji so prišli iz Rima, ali Italije s prvimi koloni (naselniki) došliini na te morske obali. Bile so te zgolj obitelji prostih rimskih meščanov in državljanov, dosluŽenih legijonarjev (vojakov veteranov), da brane nove naselbine l mejne tvrdnjave pred severnimi surovimi" narodi, i tudi, da Rim s takimi sredstvi lažje spoji pridobljene krono-vine, dežele z Italijo, ali svojo svetovno državo, in, da mu je lažje krotiti prvotnih stanovnikov. Take naselbine, da se v novej, tujej zemlji morejo hraniti, vzdrževati, dobivale so od senata najboljših zemljišč, katerih pa niso one obdelovale, ampak podjarmljeni narod, ki je iz svobodnega pod Rimci postal rob. Vsaka rimska obitelj je nekoliko tega kolo-nijskega zemljišča dobila za svoje uživanje. Ti prišleci, rekli bi posta v.ii naseljenci, imeli so v rokah i upravo dotične pokrajine, mesta. Obitej Lucijev Bassov vbraja mej svoje članove več imenitnih osob, ki so državi visoke službe opravljale. Obitelj se je brojila k plemenu (kolenu) imenovanemu tribus Publicia. Najbolje se je proslavil Lucij Arnij Bas, kakor se čita na spotnenskej ka-menitej plošči najdenej v Trstu. Plošča slove: MERGVRIO. AVG. SACI..... L. ARNIVS. L. F. BASSVS MIL. LEG. XV. A POL. MIL. GOH. I. PRAE. COH. II. G. R. LEG. XIV. GEM. LEG. II. AVG. LEG. VI. VIG. T. TI. LOG V S. DA TVS. D. D. Kakor se iz napisa vidi, bil je ta Lucij A. Bas vojak XV. legije Apolinarjeve; tedaj je bil Tržačan, ker ta legija se je sestavljala iz zgoli G. R. P. T. (Tržačanov/. Rekli bi dandenes, da so TržaČani rimske dobe spadali k XIV. polku Apolinarjevemu. Ta Bas je bil i vojak prve pretorijanske ko'no/te i druge kohorte rimskih C. R. meščanov; potem je bil centurijo ali stotnik načelnik 110 možem XIV. legije zvane Gemina*) i centurijo drutie avgustove legije in ko« nečno stotnik VI, legije zvane VIG £trix) zmagujoča *) Pred letom dni. ako me spomin ne vara, prijavila je naša »Edinost« nek dopis govoreč o nekem spominskem kamenu iz rimske dobe, najdenem v Ajdovščini (Haidovium) — ali tam v bližini. Napisa od besede do besede se več ne spominjam; ali temu /tapopadek je nekako tak: Nek centurijo (stotnik) ali kali od XIV. legije zvane Gemina je bil napaden od razbojnikov v Julskih Alpah, ko se je na dom vračal v Ajdovščino in zavratno umorjen na kraju zvanem «Scellcrata«. Kakor sem pozveilel, ta kraj dandenes narod imenuje »Vražji dol« — poimenovanje, ki se z latinskim do dobra ujema — i ta »Vražji dol« se nahaja tam pod bendvidsko goro, v Alpah. V času tega umora je oddelek legije XIV. Gemina čuval na obzidju Haidoviuma (Ajdovščine) i na nasipu (valu), ki se je razprostiral od Hai. do rečice Arse (Raše) v Istri. Ta legija je bila sestavljena iz vojakov veteranov, prav tem je bilo odkazano čuvati na mejah Italije pred napadi severnih ljudstev. Lucij Bas, kakor svedoči napis, bil je pobožen človek in moral biti i imovit mož, ker je on Merku-riju na čast velel napraviti Žrtvenik (oltar) — če ne posebno majhno svetišče. Mogoče, da se je teinu ro-dovin a, če uže ne on, s trgovino pečala in s to celo obogatela — ker Merkurij nazivan »brzonogi*, bil je zaštitnik trgovstva, prometa. O tem možu govore v svojih knjigah mej drugimi Fra Ireneo pg. 113; C uli T. II. p<. 134, in Stan-covich. Biografi« etc. T. I. nag. 120—121. Povedali sino u ž«, da seje bila familija Bassov tu naselila iz Rima (i kot takej so bile odprte vse službe v rimskej državi — i kot obitelj tržaške kolonije (naselbine) je dobila od države i zemljišč. Kakor priča napis najden v Rodiku (Rundictes), dal je 1. 46 po Kr. cesar KI ivdij popraviti opuščeno pot (cesto) od Rodika (Rondictibus) do mej G. L. Basa, kakor neki mislijo do Bazovice") Potem takem je ta rimsko-tržaška familija iruela svoja posestva tam, kder se sedaj nahaja vas Bazovica v tržaškej okolici — v bližini mesta, kder je stolovala. 1. Obitelj Lucijev Bassov iz plemena Publicijev se je iz Rima nastanila v Trstu; nova kolonija in kot priseljena iz Rima je lahko postigla do najveČih državnih služeb, kakor vidimo iz napisa Amiju Bassu. Rimske obitelji so vdobivale od senata, kesneje od cesarjev najboljših zemljišč v pokrajinah, kamor so se naseljevale, ali kder so naseljene bile. 2. Rodiški spomenik ima G. (aiu3) L. (ucius) Bassus; rodninsko ime Lucius in pridevek Bassus — kar priča, da pripada gospodar omenjenih zemljišč pri Bazovici rodovini enakega imena v Trstu. 3. Slovensko poimenovanje kriju je prav lahko izišlo iz imena gospodarjev omenjenega kraja — po Bassu, ali Basu, Bazovica, posestvo Bassa ali Basa; kakor se i drugodi nahaja več krajev, ki nosijo imena dotičnih gospodarjev. N. pi\: Nad lesnim trgom, (Piazza delle legna) kder se nahaja samostan očetov kapuci nov, temu kraju pravijo naši Puntarec, Vlahi pa za ta kraj rabijo v pisavi spačeno ime Pćndares. Niš Puntarec pa ni drugo, nego okrajšano Pnntarovec — menda po nekem posestniku, ki je nekdaj na tem griču bival. Cesto se sliši ob naših Puntarovc. Te laj Pondares ni nobeno keltsko, ali karnsko ime, ampak pravo pravcato slovensko. Z Notranjskega, 17. februvarja. Ne vemo, kaj je uzrok, da se županje zavedne Notranjske do sedaj še niso ganoli, da bi sklicali skupni shod, dočim so to županje ljubljanske okolice uže pred časom nčinoli. Sicer ni o tej zadevi še nič zamujenega, vendar — ker je naloga zelo važna — ne bilo bi na pravem mestu, niti koristno, ako bi se tak skupni žnpanski shod Še dalje odlagal. NajvaŽneje točke, kakve naj bi se v prvem zboru obravnavale, bile bi po naših mislih te le: 1. Posvetovalo naj bi se o promembi nekaterih občinskega zakona za Kranjsko o i 31. mar- cija 1866. V prvej vrsti naj bi se posvetovalo o 73, obfi. reda, kateri določuje pobiranje priklad k pravim davkom in k užitnini za pokritje občinskih troškov. Znano je pa, da ubogi kmet in davkoplačevalec je uŽe itak z vsemi mogočimi davki in prikladami silno preobložen, a po zgoraj citiranem 8. ga zadevajo še v večini občinski doneski, dočim tudi go=>tači in kajžarji z kmetovalci vred (velikokrat še v večej meri) dobrote občinskih naprav enako uživajo. Natanjko naj bi se tedaj v tej zadevi pretresalo ter sklenolo, kaj bi bilo ukrenoti, da se navedeni spremeni tako, da ne bi edino davkoplačevalci, kateri morajo uŽe itak drugih davkovskih bremen dovolj nositi, bili tudi v občinskih stvareh preveč zadeti, ampak naj bi breme občinskih davkov pomagali nositi tudi taki, kateri imajo sicer manj premoženja, dobrote občinskih naprav pa vse enako uživajo, enako bi želeti bilo nekojih sprememb v kateri določujejo, da mora izvoljeni odbornik izstopiti z občinskega odbora, ako se mu zemljišče proda, ako je kaznovan itd. Nahajajo se pa v poslednjem času vzlasti po kmetiških občinah odborniki, kiiteri koristnim predlogom županovim naravnost kljubujejo, ter velikokrat izvršitev kake koristne stvari popolnoma onemogočijo. V enakih zadevah potrebuje župan izdatne postavne pomoči, katero pa po dozda-njib zakonih še vedno pogreša. Taka pomoč bi na priliko bila, sprememba dotičnih obč. reda v toliko, da bi imel župan pravico, take kljubujoče odbornike naznaniti c, kr. okr. glavarstvu, katero naj bi imelo oblast po dokončane) Sreiskavi krive spoznane odbornike odpustiti iz ob-inskega odbora, na katero mesto naj bi potem prišli namestnilf, ali pa na novo izvoljeni možje. 2. Znano je tudi, da pri sedanjih okoliščinah od občine nastavljeni poljski in gozdni čuvaji ne uživajo f»osebnega spoštovanja, vzlasti ako hočejo vsaj neko-iko svojo dolžnost spolnovati. Ker se ne manjka brezvestiiežev, za to je taistih cel6 lastno živenje večkrat v nevarnosti, zaradi česar i oni svojih postavnih dolžnosti gotovo ne morejo prav izpolnovati. Razvidno je tedaj, da so enake okoliščine splošnemu blagostanju in pravici na kvar, torej bi trebalo tudi o tej zadevi ozbiljnega posvetovanja, kako bi se enakim zaprekam v okom prišlo, ter se ljudstvo priučilo, kakor druge svoje predpostavljene, tudi občinske organe spoštovati. 3. Sploh je tudi znano, da hočejo nam Tržačanje vodo Reko vzeti, kar je gotovo neopravičeno. Tukaj ne pomaga delati protestov le posameznih in na svojo roko, ampak treba je v zabranjenje namerjavanega čina delovati z združenimi močmi. Da se pa to tem gotoveje in laglje zyodi, treba je tudi v to svrho skupnega posvetovanja. 4. To poletje Njeg. veličanstvo, presvetli cesar, obišče glavno mesto naše dežele. Gotovo ne bi odveč **) Matija Sila (Skalovič), Trst in Okolica na strani 43. Op. Pis. bilo, rta I j ■ jih razen mesta Ljubljane sprejela ludi dežela sploli. Umestno bi torej nilo, tudi v tej zadevi se posvetovati ter ukrenoti, kako se hočejo dnevi prihoda Nj. veličanstva v našo deželo, vsaj po zmožnostih, vredno praznovati. Naša misel v vseh omenjenih zadevah je ta: Okrajni glavar postojniŠki g. GloboČnik, kateri je znan kot izvrsten poznavalec vseh naših zadev, naj bi blagovolil o priličnem času vse Župane svojega okraji sklicati v za to primeren kraj, kder naj bi se pod njegovim vo istvom posvetovalo ter sklenolo, kako postopati v imenovanih in drugih zadevah, da se sploh prav ukrene, kar je v korist in blagostanje našim občinam. Gg. županje! na delo tedaj, in prepričani bodite, da se vam trud obilno izplača, saj — tega smo prepričani — g. Globočnik bode pripravljen vsak čas poslušati, na znanje jemati vaša menjenje, vam prav svetovati ter do zaželenega uspeha voditi vaših občin težnje. Domače in razne vesti. Dar »Edinosti*« Gospod Fran Smrdu, posestnik in trgovec v Bazovici, podaril je teinu društvu gotovine 30 gld., za kar se mu najtopleje za-h valju je ODBOR. Tržaške novosti. Vreme smo imeli do srede prošlega te.ina gorko, lepo, a kakih 6 dni sem imamo uurjo in nenavadni mraz. — Ustanovilo se je društvo za olepšanje Trsta, kateremu so na Čelu prvi bogatini Trsta, kakor so baron Sartorio, baron Morpurgo, baron Reinelt itd. — Prvo delo tega društva bode menda olepš mje šitali.šča proti Sv. Andreju, potem menda kopelj pri Sv. Andreju itd. — Mi voščimo društvu srečen uspeh. — Tržaški listi popisujejo v obče živenje Hermettovo, skoro vsi se u rže vestno načela; »de mortuis nii nisi bene«; a nekateri celo presezajo meje, tako na priliko nek list dokazuje, da Hermet ni bil Armenec, ampak Rimljan; a dostavlja da je morda njegova družina bila už<± popreje kedaj v Trstu in da se je iz Trsta izselila v Armenijo, potem pa se zop^t vrnola. — Take neumnosti jun roje po giavi; a recite jim in pokažite tudi dokumente v dokaz, do so Martelanci, Dolenci itd. uže nad 300 let stare tržaške rodbine, pa se vam bodo smijali. — Neka gospa je našla loterijsko pobotnico, na kateri so bile zapisane 3 številke, ki so bile vzdignene pri zadnjem izžrebanju tržaške loterije; torej je oni človek, ki je zgubil pobotnico (škontrin) donii temo in, kakor se sliši visok znesek. — Gospa je nesla dotično pobotnico na policijo, kder se lenko oglasi oni srečni. — V Via Malcanton je vstal predvčerajšnjem v nekej prodajalnici požar po neprevidnosti mladega trg. pomočnica, močni ogenj pa so zadušili še predno so došli gasilci. Hermetov pogreb je bil velikansk. Občina je dostojno »kazala zadnjo čast častnemu svojemu meščanu. Za pogrebom so šli: U dijaki mestne višje realke z učitelji; 2. dijaki mestne višje gimnazije s profesorji; 3. »Fratellanza artigiana» s praporom; 4. »Societft. corale degli alievi Siuico« s praporom; 5. Društvo tiskarjev s praporom; 6. Društvo brivcev s praporom; 7. »Societa operaia« s praporom; 3. Tržaško društvo za umetnost in obrtnijo s praporom; 9. banda zapuščene mladine; 10. mestna šola za akademično in cerkveno petje; 11. duhovščina; 12. Mrtvaški voz z rakvo, na obeh straneh pompjerji in mestni stražniki; 13. občinski svet, vodstvo za javno dobrodelnost in mestni uradniki; 14. civilne in vojaške gosposke; 15. konzularno osobje; 16. trgovinska in obrtna zbornica; 17. odvetniška zbornica; 18. notarjatska zbornica; 19. društvo Progresso, fllo Iramatično društvo in druga mestna društva; 20. Zastopniki zavarovalnih društev; 21. tržaško tramvajsko društvo i za vsemi temi velika množica ljudstva. — Hermet je bil o svojem času brez dvombe najboljši zastopnik v tržaškem mestnem in deželnem zboru; njegov vzgled je bil oktoberski diplom, zato so bila njegova načela strogo federalistična, potezal se je za zgodovinske pravice mesta Trsta gorko i navdušeno, bil je mož tudi previden, zato je večkrat svaril pred napetostjo; njemu je bilo to mogoče, ker je užival veliko popularnost, o prostej luki je v občinskem zboru rekel: da se je naiživeia, da je ni mogoče dolgo obraniti, da je treba skrbeti za to, da se tnestu nakloni nadomestila za svobodno luko. da Trst ne bo premnogo trpel. V zborih je vedno priporofieval varčnost, odločen nasprotnik je bil vsem sklepom, ki so mestu nakladali nepotrebne trošlce; mnogokrat je v zadnjih časih, ko je bil še v mestnem zboru, brezvspešno pobijal take skiepe ter vedno naglašal, naj se denar hrani za potrebno vodo. — Hermet je oče »Progres-sove stranke«, a ne oče onih načel, katere ta stranka zdaj goji, — Hermet ni bil irredentar, vendar je na niivi, katero je on razoral in obsejal, začela rasti lu-ljika, to je sam videl in odpovedal se javnemu delovanju. Mož je bil nam tržaškim Slovanom sovražen, imel je glede nas navadne predsodke in leta 1868 nam je škodoval, sicer je bil čist značaj. Spraznene službe. Pri okrajni sodniji v Bolci j* spraznena služha obhodnika z letno plačo 300 gld., oziroma 250 gl. in 25 odstotkov službene doklade. — Pri okrajni sodniji v Montoni v Istri je razpisana enaka služba z 250 gl. letne plače, s 25 odstotki doklade in s pravico do uradne obleke. — Pri c. k. pomorskem uradu v Trstu je sprazneno mesto uradnega sluge s 350 gld. plače, 87 gl. 50 kr. službene doklade, s stanovanjem in z obleko. Prosilci naj vložijo prošnjo za prvo mesto pri c.k. okrožni sodniji v Gorici do 16. marca, za dru<*o pri c k. okrožni sodniji v Rovinji do 15. marca, za tretje pri pomorskem uradu v l'rstu do 1. marca t. I. Kuzpis štipendij. Razpisane so stipendije, katere je usianovila trg. zbornica v častni spomin na rajneega njenega predsednika, viteza Vicco-ta. Stipendija za 150 gld. za dijaka tukajŠne trgovske akademije brez razločka narodnosti ali vere; druga štipendija za 150 gld. za dijaka pomorskega oddelka omenjene akademije brez razločka narodnosti ali vere; ena štipendija za 150 gld. za tržaškega dijaka katerega koli veroizpoznanja, kateri studira za inženirja na katerem koli avstrijskem tehničnem učilišču in Štipendija za 600 gld. za mladeniča, ki je dovršil z dobrim uspehom trg. akademijo tržaško, pa želi v svoje boljše izobraženj« nastopiti potovanje v čezat-lantske dežele ter ostati kaj časa v kakem daljnem kraju, da se seznani z ondotno trgovino. Prošnje za te štipendije se imajo izročiti v 4. tednih borsnej deputaciji. »Sokolski večer« V nedeljo je bil dobro obiskan ; zabava je hila v obČti domača, a prav vesela, ter je trajala skoro do polu noči; upamo, da bodo tudi v prihodnje vsi taki večeri dobro obiskani, posebno od noše slovenske mladine. Policijsko. V noči mej saboto in nedeljo so tatje skoz majhno okence prišli v cerkev sv. Jakopa in tam pokrali denarja iz Škrapcev, kolikor so ga našli, potem pa so našli ključ od cerkvenih vrat, skoz katera so zopet zapustili cerkev, katero so pustili odprto, vzeli so celo ključ ud vrat seboj. Kakor se sliši, ukradli so denarja okoli gld. 50. — V nedeljo je morala policija zapreti fakina, ker je botel iz ljubosumnosti zaklati svojo ljubico. V soboto popoludne so neznani tatje vlomili v magazin trgovca L. Finzi v Via Zaccaria in odnesli železen zabojček, v katerem je bilo gld. 27. — Blizo rudečega mosta je včeraj nek potepin nekej gospi iz žepa ukradel mošnjico, v katerej je bilo 25 gld. in 3 srečke razstavne loterije. — Nečemu davkarskemu uradniku je drzen lumpač ukradel suknjo v uradu, mej tem ko se je uradnik za nekoliko oddaljil iz svoje pisarne. — V soboto je policija zaprla tri nade-polne mladeniče, ker so na sumu, da so v magazinu firme Glanzman ukradli 2 zvezka raznega blaga. Nekej kuharici so ukradli te dni par uhanov, več obleke in 30 gld., katere je imela skrite v nogovici prav v dnu skrinje. —jNekega vratarja so zaprli zarad živinskega postopanja z majhno še le 6 letno deklico. Čudna bitja se nahajajo v Trstu. — 15 let. mornarja H. K. je zaprla policija, ker je hotel ukrasti na ribškem bregu žrd, prav tako je zaprla 35 letnega Franca M., ker je ukradel v novej luki verigo. — Predvčerajšnjem so nekateri busoloterji ukradli gosp. Vicentini v Via Nuova št. 22 zlato uro in verigo in bracelet, vse skupaj v vrednosti nad 70 gld. Nekej postrežniui v ulici Sv. Antona je nek prijatelj tujega blaga prav na lepem odnesel mošnjico, v katerej je bilo gld. 4.40. — 8 fakinov je vtaknola policija pod ključ zarad grdega vedenja in ustavljanja policiji. — V Via Torrente je ustavil včeraj nek fakin necega onih fantičev, ki v kuharskej opravi prodajajo takozvane frittole; pojedel vse, kar je našel v pdnvi; a ko ga fantič praša za plačilo, zavali mu fakin eno za komat, da fantič pade; k sreči je prišel stražnik na mesto, ter odpeljal fakina na policijo, da mu tam dokažejo, da v Avstriji nemajo zaušnice plačevalnega kurza. Pred sodnljo je stal te dni Miha Požar, pastir iz Sežane, kateri je bil zatožil 2 moža, da sta mu ukradla 3 ovce. Vsled tega sta bila omenjena mož i zatožena. A kesneje se je pokazalo, da je sam Požar ovce prodal in hudobijo na ona dva zvalil. Sodnija ga je zarad krive obtožbe in tatvine obsodila na 18 mesecev teške ječe. Žrebanje tržaške razstavne loterije. To .žrebanje se je pričelo zadnjo nedeljo ob 7. uri zvečer in utegne trajati kakih osem dni; prvi dan so bili izžrebani glavni dobitki, in sicer so dobile Številke: 1,612,223 gld. 50.000. 203.488 gld. 20.000. 427.579 gld. 10.000. 595.580 gld. 10,000. 1,325.123 gld. 5000. 1,821.121 gld. 5000. 1,045.783 gld. 5000. 287.348 gld. 3000. 1,753.138 gld. 3000. 346.189 gld. 3000. 346.189 gld. 3000. 1,481.851 gld. 300J. Prvi dobitek je zlata piramida, ki vaga 33.160 kilov; dobitniku je dano na izvolje, sprejeti to piramido, ali pa 50.000 gld. Drugi dobitek je tudi zlata piramida, ki tehta 12.596 kilov. Tretji dobitek, zopet zlata piramida tehta 6.388 kilov. Četrti dobitek je ovratnica, ki ima 46 demantov, par uhal z 18 brilantl in brilantne cvetice za lišp na glavi. Peti dobitek: ovratnica, uhala in zapestnica z brilanti in biserji. Sesti dobitek: ovratnica z biserji, dvojevrstna, s zaponko, hiserjern in brilanti. Sedmi dobitek: cvetica z 41 brilanti za lišp na glavi. Osmi dobitek: zapestnica, broš in uhala, brilanti in opali. Deveti dobitek: velik diadetn z brilanti. Deseti dobitek: dva svečnika, tri namizne oprave iz finega srebra za 24 osob. Enajsti dobitek: Popolna hišna oprava za obednico. Dvanajsti dobitek: ovratnica iz brilantov. Predvčerajšnjem je bilo vzdignenih 111 številk, na katere spadajo dobitki od 13 do 123. Te številke so: 19l>3004 516261 1361703 1392505 801060 397349 1006240 1584 {45 1599007 1056012 1254194481874 1420093 190147 1083059 191801 1344254 19869 1458398 1552718 176047 1759401 779674 623688 17287 120461 466183 613202 1018783 1978J09 755899 41958 1419014 089972 1794828 1099086 162611 143847* 1040334 1815632 1015425 476212 1575336 1631163 1302115 1312345 1445340 765548 748948 612862 227414 1962439 1760557 708319 24-4593 I85U005 122 !483 1 780622 109888 1562057 1530398 1324100 356103 1387007 1837196 1329129 81238 1021860 1422462 390978 797434 1592224 6999781042907 904918 847282 19992 1192060 1262777 1640087 312117 760206 040632 1496747 271176 1395548 1212442 1176594 1387343 1877332 1783595 350576 429320 226300 1865946 1776442 1157495 331516 915048 694778 1794432 158206 1411859 403361 387931 1942145 1823315 1474059 736205 311253 1138782. Trinajsti dobitek je vreden 3000 gid., od 14. do 28. so vredni po 10 >0 gld. od 29. do 58. po 500 gld. od 59 do 108 po 300 gld., od 109 do 123 po 20«» gld. Včeraj so bile i/žrebane te le številke : 1752546 0991)202 1374134 0358S60 0M6177 1943732 0927282 1622177 01M2607 11625:19 0062371 08936O2 1828207 1360555 0978156 1051944 1502579 170< »978 U954464 1568652 1308991 1050074 10408** 1368091 1946249 1838728 002)128 1031593 0592543 1700701 0506418 1365604 1920550 0499034 1107341. Te so dobile po 200 gld. vred. Te le pa po 100 gld. vred.: 1845180 080997!) 1703811 030622» 1741429 0567711 1832692 1230425 0130880 0759883 1128003 0214397 178n241 1006570 1024977 1147069 1435271 0416949 0557807 03496G0 1467810 046'i399 1182090 0187978 1608115 1854890 1385517 1813516 0039471 1231517 0383455 0209502 0209105 1519714 0457290 0992472 0579M1 1178873 005S717 0523691 1921470 0 2555141 1230732 0097590 12 >2171 0212612 1700910 1277939 0784125 0981522 149i >885 0461665 0932311 1574413 1404510 1518250 0866730 0705638 0531287 0910920 0941211 06988G1 1277593. 1630523 1175735 0330514 0911550 1508573 0980515 0698110 0004046 0490827 0376109 1184308 0349674 0147003 0041527 0915193 0580294 1982595 0580081 0155015 0467968 1985370 1085925 0016184 0890535 0643704 0338687 0859224 1332533 0025942 1339181 0011880 0040439 0415861 0:J84310 0409563 0457030 1293323. Te'so dobil po 50 gld. vred.: 1575519 0172368 1388508 040.1815 081)4337 1728072 0868924 0765722 0470171 0795473 1148545 0198681 0798799 0204325 0517396 0552458 1814025 0314720 1354466 1610222 1811311 1737033 1333915 1022527 1518308 0571570 0271546 1186530 1589066 0087012 0475178. Častno meščanstvo Novomeški mestni odbor je izvolil kranjskega deželnega načelnika g. A. Winklerja za Častnega meščana. Profesor II. Pleteršnik je dobil od mi-nisterstva za letošnje in prihodnje leto odpust, da zgotovi slovensko-nemSki del Wolfovega slovarja. Priprave za binkoštno slavno*! v korist »Narodnemu domu«« kakor poroča »Slov. Narod,« delajo se v Ljubljani uže z veliko marljivostjo, da oheča biti slavnost tako sijajna, da takošne še ni videla bela Ljubljana. Načelnik raznim podod-sekom je marljivi in previdni g. Iv. Murnik. Pri zadnjej volitvi odbora akade-mlčnega društva "Slovenije* 15. dan t. m. so bili izvoljeni ti le gg. predsednikom cand. jur. Radoslav Pukl, predsednikovim namestnikom stud. phil. Matija Murko, tajnikom stud. jur. Dragotin Triller, tajnikovim namestnikom stud. jur. Ivan Lončar, blagajnikom stud. med. Ivan Marolt, arhivarjem stud. jur. Emil Oroien in arhivarjevim namestnikom stud, phil. Ivan Avsenik, Banka «Slav|Ja» je sklenola v 4. četrtletji, t. j. v mesecih oktober, november in december 1882 13.397 novih zavarovalnih pogodeb za kapital 16,774.243 gld. 48 kr., za kar se jej je plačalo zavarovalnine in pristojbine 436.339 gld. 66 kr. Denarni promet glavne blagajnice je znašal 2,342.998 gld. 98 kr. in od ban-kinih kapitalov je bilo v tem času uloženih 197.837 gld. 6 kr. v česko-moravskih posojilnicah, 642.177 gld. 35 kr. pa izposojenih na zemljišča. Gasilne brizgalnice je oddala banka v tem času 4 občinam. Od 1. janu-varja 1882 do 31. decembra 1882 je bilo skleneno vseh zavarovanj 77.658 za kapital 78,424.408 gld. 30 kr. proti plačilu zavarovalnin in pristojbin 1,816.257 gld. 56 kr. za škode pa se je plačalo v tem času 803.274 gld. 68 kr. Samoupravna drultva ta zavarovanje užitka in pokojnin postajajo Če dalje bolj priljubljena. Pristopilo jim je namreč do konca decembra I. 1882 637 članov, ki so zavarovali užitkov in pokojnin za 117.199 gld. 67 kr, in upisali vlog za 470.155 gld. Zastopniška pokojninska zaloga je imela do konca decembra 1. 1882 3974 deležnikov in njeno premoženje je narastlo na 30.002 gld. 32 kr. v gotovini in vrednostnih papirjih. Goriški Gospodarski List, 1. Številka, S t i nesel je te le sestavke. 1. Cepljenje trt — 2. Mno-imo posebno zgodnjo namizno grojzdje — 3. Špalir sadnega drevja. — 4. Kako pospešiti, da kokoši mnogo in velikih jajc nanesejo. — 5. Pridelovanje semena raznih rastlin. — 6. Živinoreja podlaga denašnjim kmetijam. — 7. Kaj bo iz kmetij? — 8. Kmetijske drobnosti. — 9. Koliko travnega semena treba na hektar. — 10. Listnica uredništva. Popravek. Dopis iz Trnovega dne 8. febr. popravlja se tako, da so trije možje nosili vence pred rakvo, ne pa dva. Čitanje. Sedanji rod čita veliko, pa malo res dobrega, navadno je zadovoljin s tem, kar časniki poročajo, zato pa je njegovo izobraženje le površno ter nema samostojnega mišljenja. Preveč se bero take knjige, ki so le za kratek čas, premalo pa take, iz katerih se more človek res kaj naučiti. Časnike bero dan danes skoraj vsi ljudje, ki so se naučili brati, ker vsak rad kaj novega sliši. Zato pa imajo časnikarji tudi veliko svetovno nalogo, veljko odgovornost, ker so tako rekoč gojitelji ljudstva. Žal, da mnogim ta naloga ni sveta, da se za odgovornost m^lo brigajo i le za dobiček pišejo, poltnost, strasti in prepire bude; ljudstvo, ki čita take časnike, srka v se dušni strup, ki okuži cele diužbe, kakor je to storilo pri nas ustavoverno-judovsko časnikarstvo. Izvožnja in uvožnja na Angleškem- Skupna vrednost izvožnje in uvožnje na Angleškem je v letu 1881 znašala 694,105264 milijonov šterlinov; uvožnja je znašala 397,022.489 šterlinov, izvožnja pa 297.082.775 šterlinov. Ljudsko gibanje v letu 1882. Zi prvo polu let je 188Q je statistika v ministerstvu notranjih zadev u|e sestavljena. Roiilo se je v tej dobi 453.S70 otrok proti 425.501 v enakej dobi leta 1881. Najavo 1 niše so številke za Češko in Galicijo, na Grškem so se pomnožili porodi od 106.548 na 110.868, v Galiciji pa od 126.775 na 145987; v nekaterih kronovinah pa so se porodi e^lo zmanjšali, tako na Solnograškem od 2522 na 2197, v Trstu od 2791 na 2576, v Istri od 584o na 5781, na Tirolskem od 11.509 na 11.100. Mrljivost pa se je sploh zmanjšala in sicer je umrlo v letu 1881 ljudi 382.399, v letu 1882 pa le 366.454. Ako se primerjajo porodi z smrtnimi pripetljaji, vidi se. da se je ljudstvo v prvem polnietji 1882 pomnožilo za 87.416 duš; razmera mej deželami pa je zelo različna; tako n. pr. so se na zdolnjem Avstrijskem porodi pomnožili zav393, smrtni primerljajo pa tudi pomnožili za 2942. Še neugoiniše so razmere na Tirolskem, Solnograškem In Predarelskem, v katerih deželah je več ljudi umrlo, ne|ili.| ll^ l^jr i^^^jl \ i i i l 1 i l i i ■l Listaik. druUvo • EDLSJ S T«. — Izditelj in odgovorni urednik: JOSIP MIL ANIC. t-.1*' »v^J* »ijji Nova tiskarna pod vodstvom F.HUALA. v Trstu.