186 Književna poročila.
Književna poročila.
Statuti primorskih gradova i opčina. Bibliografički načrt. Napisao dr. Ivan Streli al, član dopisnik jugoslavenskc akademije. -- Izdala jiigosla-venska akademija znanosti i umjetnosti potporom kralj hrv. slav. dalm. zemaljske vlade. U Zagrebu 1911. Knjižarnica jugoslavenske akademije. (Dioničkc tiskare) (Djuro Trpinac). Cena 2 K.
Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti u Zagrebu je že od svoje ustanovitve pod osobitim vplivom pokojnih znamenitih akademikov Vatroslava ' Bogišiča, Jaromira Hanela in Frana Račkega posvečala veliko pozornost izdavanju bogatega pravno-zgodovinskega gradiva hrvatskega. Predno se je pričelo z izdavanjem, smatralo se je potrebno v svrho pregleda bibliografično opisati »Spomenike i gradju za historiju prava na slavenskom jugu". Zato je akademija
Književna poročila. 187
že leta 1872. izdala bibliografični načrt Bogišiča: „Pisani zakoni na slovenskem jugu, I. zakoni, izdani najvišom zakonodavnom vlašču u samostalnim državam". Tu je Bogišič opisal samo dubrovničke in poljičke zakone. Po Bogišičevi osnovi naj bi šele v drugem zvezku sledil opis statutov v pojedinih mestih in občinah našega Primorja. Ta zvezek pa ni nikdar izšel.
Ko je 1. 1874. došel v Zagreb na ondotno vseučilišče znani pravni historik profesor Jaromir Hanel, poverila mu je jugoslovanska akademija nalogo, da sestavi načrt za izdavanje pravno-zgodovinskih spomenikov. Po njegovem predlogu je sklenila akademija I. 1875. za te spomenike zasnovati poseben zbornik .Monumenta historico-juridica Slavorum meridionalium", u kojem naj zavzemliejo „Statuta et leges" prvo serijo. Devet obsežnih knjig tega zbornika je doslej izšlo, od teh sedem knjig, obsegajočih večinoma dalmatinske statute.
L. 1905 je sklenila akademija pospešiti izdavanja starih domačih statutov. Posegla je nazaj na Bogišičevo osnovo, ustvariti najprvo za izdavanje prepotrebni pregled materijala, ki ga doslej pač nihče ni mogel imeti Treba je bilo najprvo ustanoviti, koliko je še teh spomenikov in kje se nahajajo shranjeni. Akademija je zaprosila v ta namen zlasti dalmatinske avtonomne in državne oblasti, arhive in knjižnice, da ji naznanijo, ako in kateri rokopisi ali tiskane izdaje statutov in zakonov se nahajajo v njihovi posesti. Na ta način se je posebnemu akademijskemu odboru, zlasti prizadevanju vseučiliških profesorjev dr. Milivoja Mauroviča in dr. Ivana Strohala posrečilo zaslediti posebnih statutov in zakonov za 60 (šestdeset) mest, odnosno otokov.
Profesor Strohal opisuje v pričujoči akademijski publikaciji po kratkem uvodu, v kratkem slika dosedanje stremljenje akademije v pogledu izdavanja statutov, teh 60 pravnih spomenikov bibliografično, to je označuje natančno vsak rokopis, oziroma tiskano izdanje, navaja knjižnico ali arhiv, kjer se rokopis ali zakon nahaja, ter navaja tudi vso dosedanjo morebitno literaturo o dotičnem zakonu. Razvrstitev je zasnovana večinoma po geografičnih kriterijih in sicer v sledečem redu: A. Statuti dalmatinskih kopnenih gradova. B. Statuti na otocima Jadranskega mora. C. Zakoni grada Dubrovnika i podredjenih mu mjesta. D. Statuti pisani hrvatskim jezikom. E. Riječki, senjski i karlovaški statut, f. Statuti istarskih gradova i gradova Trsta, Tržiča, Gradiške i Gorice; in slednjič G. Manje statutarne ustanove.
Za nas Slovence so zlasti statuti pod F v slovenskem ozemlju vredni prav posebnega zanimanja in pozornosti ter moremo biti jugoslavanski akademiji le hvaležni, da je tudi izdanje teh statutov vsprejela v svoj program.
Publikacija je izredno trudaljubivo, natančno in zelo pregledno znanstveno delo. Seveda se bo našel še tu in tam kak nov statut ali neznan popis. Tako moramo n. pr. omeniti, da se nahaja v arhivu kranjskega deželnega muzeja „Rudolfinuma" izborno ohranjen popis statuta mesta Reke, kar Strohalu očividno ni bilo znano. Take malenkosti pa ne jemljo temu velezaslužnemu delu znaka popolnosti.
Delo ne bo služilo le bodočim izdavateljem statutov, marveč vsakemu, ki se zanima za krajevni obseg statutarnega zakonodajstva, osobito pa znanstvenikom, ki bi hoteli registrovati bogato, vse pravne panoge obsegajoče
188 Razne vesti.
statutarno pravo, predno bo mogoče izdati vse statute. Avstrijska pravna zgodovina še docela molči o izredno zanimivem, deloma domačem, deloma romanskem (italijanskem) pravu celega avstrijskega Primorja in Dalmacije.
Mladim našim pravnikom se nudi tu obširno torišče in bogata žetev znanstvenega delovanja! Naj bi se ga poprijeli! P.