Zlata sv. meša v Stndenicah 1. 1886. (Dalje.) 2. Veseli den 2. avgusta. Staro in mlado je tega srečnega dne dolgo časa že željno pričakovalo. Sto in sto urnih rok se je gibalo, da bi se vse takšnenm prazniku primerno pripravilo. Omenil sem že, kako da se je bil ves Studeniški trg praznično oblekel, posebno ukusno pa so bili skromno stanovanje svojega toliko ljubljenega dušnega pa-stirja z yenci in zelenjem prepletli. Cč. nune storile so vse, kar so v tem kratkem času storiti zamogle, da bi farno cerkev za takšno svečanost dostojno okinčale. Že zvečer pred tem praznikom (bila je nedelja večer) zbrali so se v trgu poleg tržanov tudi kmetje, da so spremljani od godbe v znamenje posebnega veselja z raznobarvnimi lučicami v rokah ohhodili ves trg, potem pa se pod okuom preč. gosp. zlatomešnika vstavili ter jim za drugi den in še na mnoga leta sreče voščili. Nepopisljiva radost napolaila je množico, ko so preč. gosp. slavljenec iz okna doli jo zagotovili, da bočejo ostati v njeni sredi, dokler jim bo le mogoče še duhovsko službo opravljati. Umetalni ogenj, ki se je sedaj zažigal, kakor topičev streljanje, oznanjevalo je veselje Studeničanov tudi njibovim sosedom. Cerkvena svečanost 2. avgusta bila je na deseto uro napovedaua. Od devete ure počenši drdral je voz za vozom proti Studenicam, ceste pa so bile pešcev tako napolnjene, da je resčudno. da se ni nobena posebna nesreča zgo-dila. Proti 10. uri pripeljajo se Njih ekscelen-cija naš premil. knezoškof Jakob Haksimilijan kot sošolec gosp. zlatomešaika iz Maribora — apremljani od preč. g. stolnega župnika in ko- rarja Kandutha, ki so bili več let oskrbnik Slov. Bistriške dekanije. V župnijski _iši našli so Njih prevzvišenost okoli gosp. zlatomešnika zbranih blizo 30 čč. duhovnikov iz 11 dekanij; svetovnih p. n. gostov pa ne samo iz Stajarskega, nego tudi iz Koroškega in še od dalje. — Iz Zagreba prihitel je k tej redkej svečanosti g. dr. Kosirnik, prvi zdravnik v bolnišnici čč. usmiljenih sester, Studeniški rojak in bivši učenec g. zlatomešnika. Po kratkem oddibljeji dajo premil. knezoškof znamenje, da naj se sestavi slovesni obhod v cerkev. Takoj za križem vvrsti se šolska ml. dina, za njo kmetje in tržani. Pred duhovščino videl si lepo vrsto belo oblečenih in z venci okinčanih družic, izmed katerih ena je v slovenskem a druga v nemškem jeziku na cerkvenem trgu nagovorila preč. g. zlatomešnika ter njim, kakor Njib prevzv. mil. knezoškofu lepih šopkov poklonila. Za zlatomešnikom stopali so njihovi bližnji p. n. sorodniki, ki so pa komaj pririli v cerkev, ki je bila vernikov že pred začetkom božje službe prenapolnjena. Zavolj posebnih okolišcin vršila se je cerkvena svečanost nekoliko drugače, kakor je sploh običajno. Najpoprej naglasili so preč. g. zlatomešnik pred oltarjem bimno: ,,Veni s. Spiritus", katero so potem čč. nune na koru do konca izborno pole. Po dotični molitvi na čast tolažniku sv. Dubu podelili so g. zlatomešnik sv. blagoslov s presv. R. Telesom v monštranciji. Na to izročijo prevzvišeni višji pastir štolo s svojim blagoslovom Slovenobistriškemu dekann, preč. g. Antonu Hajšeku, naj bi tej svečanosti primernih besedi raz pridežnice povedali. Ne samo preo. zlatomešnika, tudi marsikateremu drugemu izmed poslušalcev privabili so pridigar solz iz oči, ko so z živimi barvami slikali križe in težave. katere je dandanes vsakemu goreeemn dušnemu pastirju prenašati. Sklenili so govor s prisrčno željo, naj bi večni Bog, ki je g. zlatomešniku pred letom po prestanib strašnih bolečinah dal v novič okrevati, dodelil včakati še lepo vrsto zdravib let v vsej sreči in zadovoljnosti tta večer njih trudapolnega življenja, jim pa v obilui meri prisodil plačilo, kakoršno je svojim zvestim služabnikom obljubil. Zdaj so pree. g. zlatomešnik peli svojo ,,zlato sv. mešo", pri katerej sta jim levitirala sosednja gg. župnika: Polieanski in Makoljski, ter sta jim stregla še dva druga duhovnika, oba njihova nekdanja učenca. Orgljanje in petje oskrbljevale so v pravem cerkvenem duhu čč. nune Magdalenke. Njih ekscelencija premil. kuezoškof blagovolili so razsoditi, da se takej priložnosti najbolj prilega slovesna sv. meša na čast presv. Trojici v zahvalo za vse prejete dobrote, ter da se zlatomešnik pri ,,zlati sv. meši" zlatomešniške palice smejo posluževati, kakor infulirani mešniki škoflje palice. Po skončani rzlati sv. meši" izpostavilo se je zopet presv. R. Telo in g. zlatomešnik zapeli so zahvalno pesen: nTe Deum laudamus", na kar so podelili sv. blagoslov s kazalnico, kakor v začetkn cerkvene slovesnosti. Pred razhodom podelili so g. zlatomešnik zbrani množici svoj ,,zlatomešniški blagoslov" z zlatomešniško palico v roki po onem obredu, katerega rimski pontifikal predpisuje pontifikantom ob koncu pontifikalnib. sv. meš. Zdajci odložili so zlatomešnik mešna oblačila in povrnili smo se po prejšnjem redu in potu nazaj na zlatom ešnikov dom. (Dalje prih.)