Glasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava In uredniištvo Ptuj. Lacko- va ul. 8. — Telefon 156, NB Ptuj štev 643-T-206 Stev. 7. — Letnik IX. Ptuj, 17. februarja 1956 Urejuje uredniški odboi — Odgovorni urednik Jaoez Petrovič — Ro- kopisov ne vračamo — Tiska Mariborska ti- skarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din, polletna 250 din NEKAJ MISLI IN PODATKOV k spremenibam^v obdavčevaniu Privatna kmečka gospodar stva so doslej plačevala davek na katastrski dohodek v obliki enotne 6% temeljne dohodnine, dopolnilne dohodnine po pro- gresivni lestvici od 3 do 50% in občinske doklade po odstot- kih, ki so jih določili posame- zni občinski ljudski odbori. Tak način obračunavanja davka je bil vsekakor boljši in pravilnejši, predvsem pa eno- stavnejši od odmere po davč- nih komisijah, vendar so se tu- di tu že od vsega začetka po- kazalo določene slabosti, ki so nujno zahtevale spremembe in dopolnitve obstoječih predpi- sov, zato je Zvezni izvršni svet sprejel nove predpise za obdav- čevanje kmetov, po katerih se dohodnina ne bo več delila na temeljno in dopolnilno, temveč se uvaja enotni progresivni da- vek na katastrski dohodek, ki se začenja s stopnjo 10% in končuje s stopnjo 44%. Poleg tega se uvajata še obvezna (ob- činska) davčna doklada z naj- nižjo stopnjo 3% in taksa na imovino. približno isti ra\-ni. Za osebno potrošnjo so od tega porabili 74 milijard dinarjev, za nalož- be za razvoj kmetijstva pa le okrog 10 milijard dinarjev. V letu 1956 bo v vsej državi na račun davka, doklad in taks od kmečkih proizvajalcev po- branih predvidoma 43,5 mili- jarde dinarjev. Ta obremenitev dohodka iz kmetijstva bo torej znesla 11,2 odstotka, kar je še vedno sorazmerno nižja obre- menitev kot v letu 1952 (12%). Enakomernejša davčna obremenitev posameznih gospodarstev Izvršni svet je že predpisal za davek na katastrski doho- dek minimalne in maksimalne stopnje po kategorijah gospo- darstev, republiški izvršni sve- ti pa bodo za posamezne ka- tastrske okraje ali skupine okrajev, v okviru teh razponov, predpisali konkretne davčne stopnje. Za najmanjše posestne skupine so določene nekoliko višje davčne stopnje kot doslej, za velike posestne skupine pa se dosedanje stopnje nekoliko znižajo. S tem se progresija stopenj davka na zemljo oziro- ma na katastrski dohodek zožu- je, ker je treba za obdavčenje katastrskega dohodka od zem- lje jemati enako merilo. Večje dohodke, ki jih imajo pretežno premožnejša gospodarstva od imovine, kateri doslej, zaradi zastarelosti in pomanjkljivosti katastra, niso bili obdavčeni, se bo po novih predpisih obdavče- valo z davkom (takso) na imo- vino. S tem se bo uveljavilo načelo enakomernejše davčne obremenitve posameznih gospo- darstev. Davek na imovino ki ga bo- do plačevala privatna kmeč- ka gospodarstva, bo obse- gal takse na vprežno živino (kravja vprega ne), in sicer za lažje vole po 300 din na leto, za težje vole pa 500 din, za ko- nje od 300 do 1000 din, dalje takso za obvezno registracijo vseh vrst vozil, vključno vse kmečke vozove in sicer od 1600 do 2400 din (po nosilnosti vo- zil), takso na traktorje od 10.000 do 15.000 din na leto, na mlatilnice od 2000 do 10.000 din, na vodne mline po 1500 din na vsak par kamnov, na mline z motornim pogonom po 3000 din na vsak par kamnov oziroma po 6000 din na vsak valj, na kotle za žganje od 2000 do 5000 din (po litraži) in na hibridne vinograde po 5 din na en trs hibridne trte letno. Navedene spremembe v ob- davčevanju privatnih kmečkih gospodarstev so narekovali do- cela utemeljeni ekonomski ra- zlogi: uravnovešenje tržnih razmer, pravilnejša razdelitev dohodka med kmečkim in ne- kmečkim prebivalstvom, po- sebno pa so te spremembe po- trebne za nadaljnji razvoj in napredek kmetijstva samega. Kmetijstvo bo porabilo več, kot bo samo prispe- valo Posebno pomembno je dej- stvo, da bo v letu 1956 dano iz družbenih sred.^tev za kmetij- stvo 54 milijard dinarjev, kar pomeni, da se kmetijstvu ne bo vrnili samo ves davek, doklade in takse, temveč bo prejelo še 10,5 milijarde dinarjev več:, za dvig kmetijske proizvodnje. Ta sredstva se bodo nalagala v posebne sklade pri občinah, okrajih in republikah, iz kate- rih se bo finansiral napredek pasameznih kmetijskih panog. Tako se bodo sredstva od taks na delovno živino stekala v sklad za napredek živinoreje in veterinarslce službe, sred- stva od taks na hibridne vino- grade v sklad za obnovo vino- gradov itd. Na novo bodo usta- novljeni občinski skladi za po- speševanje kmetijstva, pa tudi v okrajnih skladih bodo na razpolago večja sredstva, kot doslej. Občinski ljudski odbori in sredstva za kmetijstvo z največjim delom teh sred- stev bodo razpolagali občinski in okrajni ljudski odbori, to se pravi, da se bodo ta sredstva v glavnem uporabila za napredek kmetijske proizvodnje na tistih področjih, kjer so bila pobra- na. Teh sredstev se bo v raznih namenskih skladih našega okraja v letu 1956 zbralo po približni cenitvi okrog 80 mili- jonov dinarjev Glavna značilnost spreme- njenega davčnega sistema torej ni v povečanju davčnih bre- men, katera bodo z uvedbo no- vih davčnih oblik ostala pri- bližno enaka, ampak je osnov- ni namen novih ukrepov pred- vsem v tem, da se zagotovi bolj sorazmerna davčna obre- menitev med posameznimi po- sestnimi kategorijami in ^ se z ekonomskimi ukrepi doseže večje investiranje za dvig kme- tijske proizvodnje in omogoči hitrejši razvoj socialističnih odnosov na naši vasi. Za boljši pridelek moramo dati samo kvalitetno semenje Po naročilu Kmetijsikega in- štituta Slovenije bo kmetijsika inšpekcija do marca t 1. pri Kmetijskih zadrugah v okraju ugotovila, kje so Kmetijske za- druge izločile iz prodaje razno semenje staro nad 8 mesecev in semenje, ki je brez potrdil o kakovosti. Ta inštitut je namreč pri analizi 9 vzorcev semen privat- nih prodajalcev semenja na ptujskem trgu in 38 vzorcev semenja iz zadružnih trgovin ugotovil, da je bilo po Kmetij- skih zadrugah četrt raznih se- men, ki ne ustrezajo zakonitim normam za semenje in jih KZ ne bi več smele prodajati, ker gre v teh primerih za stara se- mena, ki ne vzklijejo.' Ugotov- ljeno je bilo ob zbiranju nor- cev za pregled, da nekatere za- druge ne vedo pojai5miti. kje so seme nabavile in od koga ter katere vrste semenja prodajajo. Z boljšo evidenco nad seme- njem bodo onemogočene razne pritožbe pridelovalcev kmetij- sikih pridelkov glede na slabo kupljeno semenje in bi bilo prav, da bi se za to pozanimali povsod, kjer imajo semenje na prodaj. Tudi v Pršetincih ima odbor SZDL veliko dela Na letni skupSčini SZDL je bilo po poročilu o lanskem delu največ razprave o delu KZ To- maž, o vaških cestah, o škrop- ljenju sadnega drevja, davkih in drugem. Po razpravi o usta- novitvi krajevnega odbora RK je nanesla razprava tudi na gasilsko društvo, asanacije va- ških vodnjakov, gasilski prapor, krajevno kroniko, mladinsko or- ganizacijo ter njej potrebno po- moč. Na vsa ta področja bo v bodoče posegalo delo organiza- cije SZDL. Potrebno bo prido- biti toliko članov RK, da bo lahko izvoljen samostojen od- bor, zbrati denar za gasilski prapor, ki bi ga dobilo gasilsko društvo avgusta ob gasilski slo- vesnosti. Veliko dela bo zahte- vala krajevna kronika — ali spominska knjiga ki bo zaje- mala važnejže dogodke v kraju in seveda tudi podatke o sode- lovanju v NOV. Po razpravah in sklepih se je videlo na skupščini, da je odbor in članstvo pripravljeno resno prijeti za delo in do kon- ca letošnjega leta doseči pri- memo uspehe. Porast dchodkcv kmeukih gospodarstev in obdav- čitev Od leta 1952 opažamo stalni porast dohodkov kmečkih go- spodarstev, vendar se davki ne le niso sorazmerno večali, tem- več so bili iz leta v leto so- razmerno nižji. Od celokupne- ga dohodka so kmečka gospo- darstva plačala na račun dav- ka (v državnem merilu) leta 1952 12%, leta 1955 pa le 7,7%, v LRS leta 1952 13,7%. leta 1955 po 10,3 odst. v ptujskem okraju pf\ so plačali kmetje od svojih dohodkov leta 1952 18,7% dav- ka, v letu 1955 pa 16,6%. (Ptuj- ski okraj plačuje višji odstotek zaradi ugodne strukture gospo- darstev). Denarni dohodki kme- tovalcev našega okraja pri pro- daji kmetijskih pridelkov so se od leta 1952 povečali za 129%, med tem pa se je davek v pri- merjavi z letom 1952 povečal le za 12%. Porast dohodkov v tem raz- merju je v glavnem povzročil znaten dvig cen kmetijskih pridelkov in le v zelo mali me- ri večja proizvodnja. Vendar pa po dosedanjem načinu ob- davčevanja po katastru ni bilo mogoče povečanih dohodkov obdavčevati v pravilnem raz- merju, ker temelji izračun ka- tastrskega dohodka na po- vprečnih cenah iz leta 1952-53 in na enotah zemljiških povr- šin, poleg tega pa ne zajema dohodkov kmetov iz nekmetij- ske dejavnosti, ki so iz leta v leto naraščali. Iz teh razlogov zlaa*i niso bili sorazmerno ob- davčeni dohodki iz živinoreje, ki predstavlja v našem okraju 42% vseh dohodkov v gospo- darstvu, kakor tudi ne dohod- ki od raznih uslug (prevozni- štvo, oranje, mlačev itd.). Pomanjkljivosti katastra in davek na imovino Uvajanje davka na imovino omogoča v določeni meri od- stranjevanje pomanjkljivosti katastra, ker zajema doslej ne- obdavčene dohodke. Z uvedbo tega davka bomo zagotovili pravilnejšo davčno obremeni- tev, kajti to irrovino, ki bo ob- davčena, posedujejo predvsem večji kmetje in jo uporabljajo tudi za storitve drugim kmeč- kim gospodarstvom kar jim donaša dodatne dohodke Tudi tisti kmetje ki uporabljajo proizvajalna sredstva le za lastno proizvodnjo, so v ugod- nejšem gospodarskem položaju kot kmetje, ki teh sredstev ni- majo. Večji kmetje, ki vrše. usluge tudi drugim gospodarstvom, so bili doslej v ugodnejšem polo- žaju, kakor socialistične kme- tijske organizacije, ker od kme- tijskih strojev in opreme niso plačevali davkov, dočim so Kmetijske zadruge in Kmetij- ska gospodarstva bila obreme- njena z razmeroma večjimi družbenimi dajatvami. Z ob- davčitvijo imovine privatnih kmetov pa bodo gospodarstva socialističnega sektorja v bolj izenačenem položaju s privat- nim kmetijstvom Vetji dohodki in male vloge za povečanje proizvodnje Večje dohodke ki so jih pri- vatni kmečki proizvajalci do- segli predvsem zaradi višjih cen kmetijskih proizvodov in nesorazmerne obdavčitve, so le v neznatni meri vlagali za po- večanje kmetijske proizvodnje ter jih v pretežni meri porabili za povečanje osebne potrošnje V letu 1955 so se v vsej državi, v primerjavi z letom 1953, de- narni dohodki privatnih pro- izvajalcev povečali za 84 mili- jard dinarjev čeprav je ostal tvutni obseg proizvodnje na POSESTNIKI GOZDOV, POZOR! Gozdne posestnike na pod- ročju Okraja Ptuj obveščamo, da je rok vlaganja prošenj za sečna dovoljenja od 1. februar- ja do 31. marc>a 1956. Predvidite vse potrebe teh- ničnega lesa za dom in drv za kurjavo v letu 1956'57 kakor tud- '-e. '-flt^ro . te podariti, in pa razumljivo tudi količine lesa, katere name- ravate prodati. Sečnjo dovoljenje se izda sa- tno enkrat letno. Prošnje za sečna dovoljenja vlagajte na predpisanih obraz- cih. na tistem Občinskem ljud- skem odboru, na katerega pod- ročju leži gozd. Vloge so v naved«iem roku kolkovine proste OLO PTUJ — Uprava za gozdarstvo fe nesreča Scžalja in pomoč z vseh strani naše domovine Skoplje, 16. febr (Tanjug). Vest o hudi nesreči v Ma- vrovu je prizadela vso našo državo. Mnogi so ponudili svojo pomoč v reševanju ponesrečencev v dolini Radike. Skupina slovenskih gorskih reševalcev s šolanimi psi za iskanje po- grešanih, okrog 100 študentov skopske mcdicinske fakultete in okrog 40 študentov Državnega inštituta za telesno vzgojo se je prijavilo, da bi pomagali pri reševanju ponesrečenih. Prizadetim v dolini Radike so poslali včeraj dva heli- kopterja s hrano. Po poročilih štaba *a reševanje in pomoč žrtvam snežnih plazov na področju gradbišča hidrocentrale Mavrovo — Sti- rovica, Strezimir in Torbeški most. kakor tudi na območju obmejne karavle Zežnje so reševalne ekipe, v katerih je nujno potrebno sanitetno osebje ter 12 vojaških in civilnih zdravnikov, prispele v ponedeljek ponoči in v torek na vse kraje nesreče. Takoj zatem so pripadniki JLA, delavci z gradbišča in kmetje iz bližnjih vasi začeli izkopavati ponesrečene iz snež- nih plazov, ranjenim pa so nudili prvo kirurško in drugo zdravniško pomoč. V vasi Ribnica še traja neurje. Ker nevarnost plazov še ni minila, so odredili evakuacijo prebivalstva z ogroženega področja. Ob hudi nesreči so poslali svoje sožalne brzojavke pred- sednik republike Turčije Djelal Bajar, predsednik turške tkade Adnan Menderes in turški zu- nanji minister Fuad Kdprulu. Sožalno brzojavko je poslala tudi francoska Generalna kon- federacija dela. Državnemu tajniku za zuna- nje zadeve Koči Popoviču so izrekli sožalje britanski velepo- slanik v Beogradu sir Frank Roherts, italijanski veleposla- nik g. Gastone Guidotti, izrael- ski poslanik Arye Levavi in švedski odpravnik poslov g. MYrsten. Predsedstvo Zveznega odbora SZDL Jugoslavije je poslalo predsedstvu Glavnega odbora SZDL Makedonije naslednje pismo: »Ob strašni nesreči, ki je do- letela grad?telj> makedonske hidrocentrale in okoliško pre- bivalstvo, izraža predsedstvo Zveznega odbon Socialistične zveze svojo globoko bolest in iskreno sočustvovanje.« Predsednik Narodnega sobra- nja Makedonije Lazar Kolišev- ski je prejel veliko število tele- gramov. v katerih delovni ko- lektivi, družbene organizacije in ustanove iz vse države izra- žajo sožalje ob težki nesreči, ki je zadela graditelje hidrocen- trale in graničarje v dolini Ra dike ob Mavrovem. "Novica o tragediji, ki je za dela graditelje hidrocentr ' Mavrovo in ljudstvo tega ja,' je rečeno v telegramu 1 lektiva ,Rade Končar", »nas globoko pretresla. Prosimo Voi da sprejmete naše globoko so- žalje.* Brzojavke so Lazarju Koli- ševskemu poslali še mnogi dru- gi delovni kolektivi in ustano- ve, med njimi kolektiv tovarne motorjev v Sarajevu, Okrajni sindikalni svet v Prištini, Okrajni odbof SZDL iz Reke, zvezni ljudski poslanec Vicko Krstulovič in mnogi drugi. Predsednik Centralnega sve- ta Zveze sindikatov Jugoslavije Djurb Salaj je v telegramu izrazil sožalje sindikalnemu od- boru gradbenih delavcev na gradbišču Mavrovo. V telegra- mu je med drugim rečeno: »V imenu Centralnega sveta ZSJ in v mojem osebnem ime- nu sprejmite najgloblje sožalje ob težki nesreči, ki je zadela vaš delovni kolektiv, vojne enote in prebivalstvo tega kra- ja. Prosim Vas, da družinam ponesrečenih tovarišev izročite sožalje delavskegi razreda, ki deli z njimi boli ki jih je tako tragično zadela.* Upravni odbor železarne v Zenici je poslal graditeljem hi- drocentrale v Mavrovem brzo- javko, v kateri izraža sožalje kolektivom in drtižinam pone- srečencev. Hkrati je delavski svet železarne sklenil dodeliti milijon dinarjev pomoči druži- nam ponesrečencev v Mavro- vem. Zveza vojaških vojnih invali- dov Jugoslavije je poslala La- zarju Koliševskemu brzojavko, v kateri med drugim pravi: -Vest o elementarni nesreči, ki ■ iela graničarje in gradite- lje hidrocentral v Mavrovem in prebivalstvo, in ki le ugrabila toliko dragocenih življenj, je pretresla vse državljane na^ie dežele in nas, vojaške vojne invalide. Iskreno sočustvujemo z bolestjo makedonskega ljud- stva.« Ranjence so včeraj popoldne ob dveh prepel-ali v Gostivar in Tetovo. V Mavrovu so jih pričakali in jim zaželeli hitro okrevanje predsednik Narodne- ga Sobranja Makedonije Lazar Koliševski, podpredsednik So- branja Vidoje Smilevski in ge- neralni polkovnik Rade Hamo- vič. Mnogi reševalci so se odliko- vali pri reševanju s herojskimi podvigi. Direktor gradbenega podjetja Mavrovo Grno Cupič in major Ivej sta štiri dni in noči brez oddiha in spanja s skupino smučarjev in vojakov odkopavala ponesrečence. Velik podvig je napravil tudi zdravnik- mavrovske hidrocen- trale Vanče Cipev, ki je odšel v petek peš v Gostivar. da bi pomagal nekemu svojemu tova- ri šu. Ko se je v soboto \'Tnil peš 50 km v Mavrovo, je takoj od- šel v hudem neurju na kraj ne- sreče, od koder se še ni vrnil. Takih herojskih podvigov bi lahko našteli še veliko. ★ Izvršni svet Makedonije j« sporočil, da bodo danes pre- nesli posmrtne ostanke žrte\ snežnih plazov na področju Mavrova in Gornje Radike v rojstne kraje ponesrečenih, V zvezi s tem Je bil 16. fe- bruar proglašen za dan ža- losti v vsej Makedoniji. * Iz Mavrova so sinoči z voja- škimi častmi odpeljali tmpla dvanajstih graničarjev, ki so se smrtno ponesrečili v obmej- ni stražnici žužnje. Od mrtvih graničarjev se je v Mavrovem poslovi! sekretar Izvršnega sve- ta Makedonije Kiro Gerogijev- ski. Trupla graničarjev bodo prepeljali v njihove kraje. ..OM OBČINSKEGA LJUDSKEGA Sklicujem občinsko redno sejo za četrtek, dne 23. •• / -rja 1956, ob 15. uri v sejni dvorani občinskega odbora. Predlog dnevnega reda na vabilih. JANKO VOGRINEC, 1. r. Predsednik: Zadnje vesti Pariz, 16. febr {Tanjug-A FP). V zadnjih 24 urah j« v franco- skih severnoafriških pokrajinah padlo 76 oseb, število ranjenih pa je precej večje Največje bitke se bijejo v Alžiru, v ob- močju Constantine in v obmor- skem pasu, kjer so zabeležili 34 mrtvih. Francosko poveljstvo sporoča, da so gverilci postali vse bolj živahni. To velja tudi za tuniške felagc in maroške nacionaliste. Po najnovejših vesteh so se francoske čete spoprijele z al- žirskimi gverilci v vzhodnem Alžiru. Borbe so trajale ves dan. Uradno francosko poročilo govori o 42 mrtvih »upornikiha in o 8 mrtvih francoskih voja- kih. Tuniški felagi napadajo fran- cos!-e vojaške utrdbe in kmečka posestva doseljencev. V spopadu na tuniško-alžirski meji je padlo 20 felagov. Maroški nacionalisti so v območju Riffa tako živahni, da je francosko poveljstvo mo- ralo poslati novih moči Poro- čajo o »več tisoč vojakih«. Francoska vlada je sklenila, da bo izvedla »vojno reformo« v Severni Afriki. Ogromna fran- coska armada (več kot 400.000 vojakov) v tem delu Afrike se bo v prihodnje morala prilago- diti gverilskemu bojevanju. No- vih moči ne bodo več pošiljali. VVashington, 16 febr. (AFP- AP). Druga seja predstavnikov ZDA. Velike Britanije in Fran- cije o vprašanjih srednjega Vzhoda je trajala dve uri. Ni znano, kdaj bo naslednja, Po- ročajo, da so v glavnem raz- pravljali o sovjetski spomenici v tem delu sveta Predstavniki omenjenih treh držav se bodo pomenili o ukrepih, ki jih je treba storiti v OZN ali izven nje, če bo pri- šlo do resnih spopadov na srednjem Vzhodu. Bangkok, 16. febr. (AP). V Siamskem zalivu so se včeraj pričeli prvi vojni manevri pak- ta za Jugovzhodno Azijo (SEATO), na katerih sodeluje- jo ameriške britanske, avstral- ske, novozelandske in siamske letalske in mornariške sile. Po mnenju kitajskega lista »2en Min 2: Pao« gre za na- vadno provokacijo, ki naj po- veča mednarodne napetost ZDA žele deželam kakor Indi- ji in Burmi, ki nista članici te- ga pakta, »vsiliti vtis o ameri- ški politiki sile« ZDA so izbra- le ta trenutek iz več razlogov, predvsem pa zaradi razširjene protiblokovske politike v Aziji ter odločne bcrbe azijskih držav proti kolonializmu. Džakarta, 16 febr (AFP). In- donezijska vlada je uradno obvestila Nizozemsko da Je razveljavila nizozemsko-indo- nezijsko zvezo iz leta 1949. So- dijo, da je indonezijska vlada tudi predložila, naj bi visoko komisarje, ki so doslej zasto- pali vladi, zamenjali z velepo- slaniki. Minister za informacije .ic pred dnevi izjavil, da si Indo- nezija želi diplomatskih stikov z Nizozemsko, četudi bo razvrr- dosedani« rvez' rtek, 23. febr.. ob 20. uri: ' lino de Filippo: »NI RES — PA LE VERJAMEM«, ko- iiia v treh dejanjih. Pre- miera. Režija Jože Tiran kot gost. scena M. Butina. Abon- red premierski in izven. a. 9iufmiedruK Ptuj. 17. februaTja 1156 V Plu u bomo med 20. IL in LIII. volili delegate v potrošniške svete Se nekaj dni nas loči od iz- volitve prvih potrošniških sve- tov. Vzlic vsem pomislekom in nasprotujočim si mnenjem, ki so spremljali priprave za nji- hovo ustanavljanje si je pre- pričanje o potrebi teh svetov vendarle utrlo svojo pot. Zato je napočil čas, ko je treba o potrošniških svetih — teh no- vih oblikah družbenega uprav- ljanja v trgovini — spregovori- li bolj določene in razmišljati, kako bodo sveti zaživeli in za- čeli koristno delati. Marsikaj je se nejasnega, vendar pa je gotovo da bodo naloge potrošraških svetov po- membne, če upoštevamo, da bo- do prek njih državljani sode- lovali v upravljanju tako po- membne gospodarske dejavno- sti, kot je to trgovina. Podrob- nih predpisov o pristojnosti svetov potrošnikov še nimamo. Toda že določila, ki jih vsebu- je Uredba o trgovanju, povedo precej. Med drugim je zlasti poudar- jeno, da so potrošniški sveti or- gani družVene kontrole. Imajo pravico dajati soglasje k skle- pom organov podjetja oz. trgo- vine o porabi rezervnega skla- da, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o porabi sredstev za investicije, o zahtevi investicij- skega kredita in o spremembah pravil podjetja ali trgovine. Nadalje imajo sveti potrošni- kov pravico vpogleda v poslov- ne knjige in pravico pregledo- vati poslovne prostore in blago. Dolžni so, da o ugotovljenih nepravilnostih ob veste pristoj- ne državne organe (tržno in- špekcijo itd.). Pristojnost oz. delokrog sve- tov potrošnikov pa ni omejena samo na navedene pravice in dolžnosti. Uredba sama ne go- vori o tem, kako naj sveti vpli- vajo na dobro in pravilno po- slovanje trgovine o odnosih med svetom in kolektivom tr- govine itd. Nedvomno bo prva naloga izvoljenih svetov da se dobro seznanijo s poslovanjem trgovi- ne, če bodo hoteli koristno vplivati na njeno delo, saj ne gre samo za to, da dobi trgovina novo kontrolo, marveč, pred- vsem za to, da dobi pomoč po- trošnikov s tem da ji le-ti sve- tujejo in pomagajo poslovati tako, da bo njim najbolje slu- žila. Treba bo torej dati ko- lektivom trgovin predloge in pobude, kako naj poslujejo, da bo potrošnikom najbolj ustre- ženo. Seveda ob upoštevanju, da je trgovina oz. podjetje go- spodarska organizacija, ki mora tudi dosledno izpolnjevati vse svoje materialne obveznosti, da je kolektiv trgovine odgovoren za gospodarski uspeh poslova- nja. Zato ni misliti, da bi sveti lahko konkretno odrejali ceno blagu ali kako drugače postali izvajalci določenih operativnih gospodarskih ali drugih poslov v trgovini. Ce bi šli po tej po- ti, bi lahko nakopali sami se- bi še bolj pa podjetjem stotere težave. Z vso ostrino bodo mo- rali sveti grajati nepravilnosti v trgovini, kjer so oz. se bodo pojavile. Ce neka trgovina slab- šo dela od druge bo treba po- iskati vzroke takemu stanju in dati pobudo za njihovo odpra- vo. Treba bo razumeti tudi to. kaj je trgovini potrebno in s kakšnimi težavami se bori ta ali oni obrat, pri čemer ne bo dovolj samo ugotavljati, marveč tudi razmišljati o tem, kako stvari spremeniti na bolje. Sveti bodo morali skrbeti tu- di za okrepitev discipline po- trošnikov, nastopati proti zelo nelepim pojavom ob takoimeno- vanih »potrošniških mrzlicah«, jih preprečevati in v takih pri- merih vplivati na pravilno pro- dajo blaga. Predvsem pa bodo morali paziti, da ne bi sami kdaj postali povzročitelji take- ga stanja. Prav tako bodo opo- zarjali kolektive trgovine na morebitne pomanjkljivosti v higienskem pogledu, kontroli- rali bodo, če se blago ne kvari, ali je izbira blaga v skladu z nabavnimi možnostmi itd. Mnogo je odvisno, kako bodo novi sveti prijeli za svoje de- lo. Nikakor si ni mogoče za- mišljati, da bo delo res dobro opravljeno, če ne bo svet delo- val kot celota in v pravilnih odnosih s kolektivom prodajal- ne oz. podjetja. Vsak svet bo poseben organ prodajalne ali podjetja, ki bo svoje funkcije izvrševal na sejah, medtem ko kolektiv oz. izvoljeni organi upravljanja v trgovini ostane- jo še naprej tako kot doslej z vsemi svojimi pravicami in dolžnostmi Razlika bo le v tem, da bo poslej moral poslovodja podajati obračun svojega dela tudi svetu in ne samo kolek- tivu. Kot že povedano, bo za nekatere sklepe kolektiva po- trebno tudi soglasje sveta. Se- veda pa bo mcral kolektiv tu- di upoštevati upravičene želje in zahteve sveta Poslovodja ne bo član sveta, pač pa mu bo moral na sejah poročati in da- jati pojasnila. Moral bo torej z njim tesno sodelovati. Delo sveta bo vodil predsed- nik, ki bo v primeru, da je prodajalna obra<^ podjetja, že po svojem položaju član po- trošniškega sveta podjetja. S tem bo zagotovljen stik ^svetov pri prodajalnah tudi z upravo podjetja, kar bo nudilo šele polno jamstvo za Izvajanje sklepov vseh svetov pri poslo- valnicah določenega podjetja. Svet bo lahko veljavno sklepal le kolektivno. V času med se- jami ne bo mogel posamezni član odločati o kateri koli za- devi, ker bi sicer lahko nastal v poslanstvu trgovine nered, kolektiv bi izgubil zaupanje v pravilnost svojega dela itd. S tem pa še nI rečeno, da tudi posamezni član sveta ne bi smel izven seje dati svojih predlogov osebju trgovine ali kritizirati pomanjkljivosti, kar lahko vselej stori prav vsak dr- žavljan. Osebje trgovine nikakor ne bo smelo svetov potrošnikov smatrati kot nepotrebno nadlo- go in kontrol več. Obratno, vsak kolektiv trgovine mora vedeti, da lahko svet potrošni- kov koristi njegovemu uspehu in da je prav, če se vsakdo spozna s problemi sodobne tr- govine, ki res niso majhni. Ta- ko bodo lahko odpadli večkrat upravičeni prigovori trg. delav- cev in uslužbencev, da se jih zelo rado kritizira, .da pa je javnost zelo slabo seznanjena z težkočami, s katerimi se mora- jo pri svojem delu boriti. Delo svetov bo urejeno s po- slovniki, katere bodo izdali ob- činski ljudski odbori. Poudari- ti pa je treba še to. S samo u- stanovitvijo svetov še ne bo ve- liko narejenega. Svetom bo tre- ba nuditi pomoč za njihovo pravilno uveljavljanje. Toda ne pomoč na papirju, kar se mno- gokrat prerado zgodi, marveč z živo razlago in prepričeva- njem. I. S. RAZGLAS Sklicujem sestanke za izvolitev delegatov v potrošniške svete, ki jih bo imenoval Gospodarski svet Občinskega ljud- skega odbora Ptuj, po sledečem redu: 1. Za trgovino »NA-MA« Ptuj dne 20. februarja ob 17. uri 2. Za trgovino »SPECERIJA« Ptuj dne 21. febr. ob 17. uri. 3. Za trgovino »DELIKATESA« Ptuj dne 22. febr. ob 17. uri. 4. Za trgovino »POTROŠNIK« Ptuj dne 23. febr. ob 17. uri. 5. Za trgovino »JELEN« Pti^ dne 24. februarja ob 17. uri. 6. Za trgovino »PRI SEJMIŠČU« Ptuj 27. februarja ob 17. uri. 7. Za trgovino »2IVILA« Ptuj dne 28. februarja ob 17. uri. S. Za trgovino »KOLONIALE« Ptuj 29. februarja ob 17. uri. 9. Za trgovino »PRI MOSTU« Ptuj dne 1. marca ob 17. uri Vsi sestanki bodo v veliki dvorani Okrajnega komiteja ZKS v Ptuju, Titov trg. Predlog dnevnega reda: 1. Referat o vlogi in pomenu potrošniških svetov. 2 Predlaganje članov v svet potrošnikov. 3. Razno. Sestankov naj se udeležijo vsi ®talni potrošniki posa- mez-nih trgovin. Predsednik ljudskega odbora Janke Vogrinec 1. r. Kako bo letos z gradnjo silosov In gnopšč? Prizadevanje za napredek v kmetijstvu je jiajožje povezano z razširjanjem krmske baze za živino, ta pa z gradnjami silo- sov in gnojišč. Obojega imamo v ptujskem okraju zelo malo, saj ima le 7,2 "/o kmetijskih go- spodarstev urejena betonirana gnojišča in le 1,09 «/o silose. V preteklem letu je bila s po- močjo Iz okrajnega sklada za ix)speševanjc kmetijstva regre- sirana gradnja 62 silosov kapa- citete 1260 kub. metrov in grad- nja 27 betoniranih gnojišč. Ta- ko je sedaj na okrajnem pod- ročju zgrajenih 184 silosov ka- pacitete 4912 kub metrov in 1226 betoniranih gnojišč skupne ka- pacitete 29.424 kub metrov. Znano je, da je zadnja leta okrajni sklad za pospeševanje kmetijstva prispeval h gradnji silosov in betonskih gnojišč pK>- lovico stroškov za cement. Lan- sko leto bi bilo zgrajenega pre- cej več, če bi bilo na razpolago več cementa. Tudi za letos je predvideno, da bodo na razpolago sredstva iz sklada za regresiranje cemen- ta kmetovalcem, ki se bodo od- ločili za gradnio silosov, in si- cer prav tako kakor lansko le- to, do polovične višine stroškov za cement. Kmetovalci, ki bodo gradili silose ali gnojišča, se bodo mo- rali prijaviti svoji kmetijski zadrugi, ta Pa bo dala o name- ravani gradnji svoje mnenje. Tu bo uveljavljen gotov krite- rij In uspostevani v prvi vrsti Icmetovald, ki so se že izkazali kot proizvajalci kmetijskih pro- izvodov za trg (taki. ki na pri- mer redno prcKiajajo mleko mle- karni) ali pa taki, ki se bodo v tem pogledu pogodbeno obve- zali prodajati svoje proizvode. Sr^stev za gradnjo silosov in gnojišč bo letos precej več na razpolago, kakor jih je bilo lan- sko leto. ko vsa zaradi pomanj- kanja cementa niso bila izl^ori- ščena. Na Okrajni zadružni zvezi predvidevajo, da bo letos mo- goče zgraditi s pomočjo sred- stev iz sklada naimanj 150 silo- sov (vsak po 20 kub. metrov prostora), 100 do 150 gnojišč ter okrog 50 curtem za vodo. Napredni kmetovalci bodo le- tos imeli torej mnogo več mož- nosti na področju ptujskega okraja za gradnio za nanredek v živinoreji nuino potrebnih kmetijskih objektov. Sadni cepiči Sadne cepiče je najbolje re- zati v zimskem času v januar- ju in februarju. Pozneje dobav- ljeni cepiči so za požlahtnjeva- nje manj vredni. Priporočam vsakemu sadjarju, ki ima v na- črt« v spomladi precepi jeva ti svoja sadna drevesa, da je se- daj zadnji čas za rezanje cepd- čev. Za cepiče nam služijo enolet- ne dobro razvite mladike z go- stimi in čvrstimi očesi. Cepiče režemo le iz zdravih, za mraz, škodljivce tn bolezni neobčut- ljivih sadnih dreves. Iz mladih sadnih dreves, ki že niso ro- dila kakor tudi iz stvega sla- borodečega sadnega drevja vzgajamo nerodovitno sadno drevje. Za cepiče režemo one mladike, ki se nahajajo v zunanjem delu krone, kjer so bili najugodnejši življenjski po- goji. Šibke dolge mladice z red- kimi slabo razvitimi očesi in tako imenovani vodni poganjki ali roparji za cepiče niso pri- merni. Ce imamo v svojem sadonos- nilku sorte, ki ne odgovarjajo našim zahtevam glede sorte, plodov, rodovitosti itd. in če hočemo z novimi cepiči vse to doseči, moramo pri iskanju ce- pičev gledati tudi na primemo odbiro ali selekcijo. Tudi v sad- jarstvu je potrebna selekcija iti to ne le masovna, temveč in- dividualna, to se pravi odbira sorte že od odbranih sort, ki so nam že rodile in so se glede rodovitnosti in kvaliteto sadja izkazale najboljše že leta in leta. Narezane cepiče shranimo v hladni kleti zvezane največ do 20 kom. skupaj (ene sorie), m- dostno etiketirane in jih pvosta- vimo do 5 cm globoko v zmer- no vlažen pesek ali jih pa po- taknemo posamezne po sortah v isto globino v pesek. Klet ne sme biti pretopla, prevlažna in zatohla, ker bi v prvem slučaju cepiči začeli odganjati, v dru- gem pa bi trpeli vsled plesno- be odnosno gnitja očes. V pri- merni kleti cepiči dobro p<^a- kajo do časa cepljenja sadnega drevja in to je najprimernejši čas. ko začne cveteti črešnja. Zapomnimo si za vselej, da za- visi uspeh ceDlienia sadnega drevja predvsem od zdravih ceplčev. Kupčič Anton. Iz naših novih občin Strelci ptufskega okra a so zborovali v nedeljo, 12. febr. 1956 so se zbrali delegati strelskih dru- žin iz ptujskega okraja zaradi obraičuna dela v minulem po- slovnem letu. Zboru so priso- stvovali poleg delegatov iz ve- čine SD; pi-edsednik OLO Ptuj tov. Tramšek, predsednik MLO tov. Vogrinec, predstavnik Me- stnega komiteja tov. Sotlar, predstavniki UROJ, TVD Par- tizana, Ofcr. strelskega odbora Maribor in SZS, predstavmika JLA in drugi. Predsednik OSO tov. Preda- nlč je po pozdravu prešel na dnevni red. V delovno predsed- stvo so bili izvoljeni najzasluž- nejši člani strelci s tov. Preda- ničem na čelu. Predsednik OSO je v svojem TX>ročilu podrobno analiziral delo OSO in SD. Do ustanovit- ve OSO so nekatere družine le životarile, obstajale eo le na papirju. OSO jih je dvignil, da so se začele Samiti, v jesen- skem tekmovanju pa so se po- kazali uspehi. Strelski šport v okraju se je zelo dvignil in se še dviga, tako da bo vsaka ob- čina imela svojo SD. Da se je strelstvo dvignilo, gre v prvi vrsti zahvala tukajš- njim oblastem, ki so s svojo veliko podporo omogočile zgra- ditev novega strelišča. Ker se je ix>kazala potreba razširitve strelišča, prosi navzoče pred- stavnike še za nadaljnjo pomoč. Želeti je, da se strelstvo oma- sovi, da pridobimo čimveč mla- dine, pritegnemo pa tudi člani- ce in mladinke. Izčipna poročila o delu OSO so dali sekretar, predsedniki komisij tov. Koželj, Zoreč, Hoj- nik, Ciglar in Zega. Vsa poro- čila so bila 2 odobravanjem sprejeta. V imenu nadzornega odbora je predlagal tov. Ceh OSO razrešnico s pohvalo, ker je le ta mnogo Izvršil v minu- lem letu. Po poročilih je sledila uspeš- na debata, na kateri so disku- tantje razpravljali o minulem delu. Dane so bile smernice za bodoče delo. Predsednik OLO, tov. Tram- šek kakotr tudi predsednik ob- čine tov. Vogrinec, ki je zasto- pai Lovsko družino, sta oblju- bila še nadaljnjo pomoč strel- cem. Oba sta poudarila važnost strelstva za očuvanje pridobitev NOB. 2:astopnik TVD Partizana je izročil pozdrave Partizana in poudaril potrebo po medseboj- nem sodelovanju v procvit na- še domovine. V Imenu UROJ je tov. Ver- lič naglasil, da so rez. oficirji dolžni pomagati strelskim dru- žinam na vaisi, ker leti imajo obilo izkušenj na tem polju. Kapetan tov. 2igman je kri- tiziral stanje orožja pri SD, po- hvalil pa je SD Kidričevo, ki vzdržuje orožje v odličnem sta- nju, zato so tudi uspehi te dru- žine lepi. Strelstvo naij pomaga mladini posebno na taborjenjih predvojaške vzgoje. Iz teh ta- bornikov bomo dobili kader za ustanovitev novih družin. Po tehničnih vprašanjih je govoril tov. Geč iz Maribora, o splošnih pa tov. Mam iz Ljub- ljane. Kandidacijska komisija je predlagala v novi odbor člane, ki so v mdnulem letu pokazali največ delavnosti s predsedni- kom tov. Predaničem na čelu. Predsednik je nato razdelil tov. Voljču. Tramaeku in Vo- grincu v spomin v usnje vezan letnik »Strelca« v zahvalo za njihovo pomoč. Z. J. Strelca, ki eo imeli največ zaslug za dvig strtstva je raz- delil primerna darila oz. priznri- nja. To so tov.: Hojnik, Koželj, Seka, Skok, Antonič, Benkovič, Brumon, Donaj, Lah. Mohorič, Lovrec, Soštar, Topolovec, Ze- ga in Zoreč. Na kocnu se je predsednik zahvalil vsem navzočim za so- delovanje, poziva i oč k še v z traj- nejšemu delu za dvig strelsrtva. Propag. komisija pa sc je zii- hvallla predstavnikom oblasti in SZS za vso pomoč. Z vzklikom »Vse za dvig strelstva« je bil zaključen uspe- SoTJ občni T^bor. (Z) V KidriPevem zooet prometna nesreča 5. februarja t. 1. okrog 15.30 popoldne je bila cesta Ptuj— Pragersko v Kidričevem prizo- rišče prometne nesreče, katere žrtev je bil Fiat 1100 trgovskega potnika Posel Andreja Iz Ljub- ljane. Avto je namreč zaradi prevelike hitrosti zdrvel s ceste v gozd ter se ustavil med bo- rovimi drevesi, potem ko se je seveda temeljito razbil. Posel Andrej, neprevidni vozač, je iz nesreče odnesel sicer zdravo ko- žo, s tem pa se ni mogla pohva- liti njegova žena, ki so jo težje poškodovano morali odpeljati v ptujsko bolnišnico. OKRAJNO GLEDAU8CE PTUJ Nedelja, 19. februarja 1956, 16. uri: Maurice Maeterlinck: »STILMONDSKI ZUPAN«, — drama v treh dejanjih. Štiri- najstič. Abonma in Izven. Go- stovanje v Majšperku (Sindi- kalna dvorana Tovarne volne- nih Izdelkov). Novi občinski odbor in komisije ZB NOV Občinski odbor ZB NOV Or- mož sestavljajo: komandant gamizlje JLA v Ormožu (pred- sednik), Celestln Sedmak (se- kretar), Jože Romih (blagajnik), Milan Senaja (preds. nadz. od- bora) in še pet članov odbora, ki so obenem predsedniki novo- izvoljenih petih komisij, in sicer komisije za štipendije, za počit- niške kolonije, za prošnje in pritožbe, za izvenarmadno vzgo- jo ter zgodovinsko komisijo. Kulturno življenje pri Tomažu se razvija Lani januarja je dobil Tomaž kinoprojektor in zadnjo nedeljo januarja je bila krstna pred- stava, ki ji je potem tekom leta sledilo 49 predstav z 11.480 gle- dalci. Bivša ob^a Tomaž šteje okrog 2900 prebivalcev in bi lahko trdili, da so skoraj vsi bili na kinopredstavah. Prizna- nje zasluži odbor IZUD, ki upravlja kino in klnooperater, ki so bili lani tako varčni, da bodo letos lahko s prigospodar- jenimi 139.000 din nabavili, kar je potrebno za dvorano. Po programu filmskih pred- stav, številu teh in udeležbi se vidi, da opravlja kinoprojektor pri Tomažu svojo kultumo-pro- svetno nalogo. R. J. Svet ZA socialno skrbstvo pri Občinskem ljudskem odboru Ormož je razdelil na podlagi sklepa sveta za zdrastvo in so- cialno politiko pri občinskem odboru Ormož 100.000 din kot enkratno podporo 27 minimal- nim upokojencem po 1000 do 3000 dir- in 18 socialnih podpi- rancem iz \'seh predelov občine Ormož. LES JE Ustvarja se nova velika sadna drevesnica Kmetijsko gospodarstvo Ma- kole skrbno urejuje v Lešju drevesnico, ki je temu področju nujno potrebna. Za nabavo div- jakov, rigolanje, izstavitev ograje ter nabavo ostalega in- ventarja ter zaščitnih sredstev za drevesnico bo potrebnih nad 800.000 din iz sklada za pospe- ševanje kmetijstva. Najbolj znana in razširjena sadna drevesca so bila iz sadne drevesnice na Ptujski gori, kjer odgovarja zemlja za sadno dre- vesnico in klima. Ta drevesca sicer niso bohotne rafii:i, so pa prvovrstno ukoreiiičena z mno- gimi tankimi lasitnimi koreni- nami. Ta drevesca na stalnem mestu izborno uspevajo. Da j€ tako, je dokazal naš drevesni- čar pokojni Kupčič, ki je začel v tem kraju z drevesnico že pred 56 leti ter je ves čas sad- jarje pridno zalagal s prvovrst- nimi sadnimi sankami. On ni kril le krajevne potrebe, tem- več so njegova di^'esca pri- znana daleč naokrog. Sadna drevesnica je bila uki- njena na Ptujsiki gori že prc^ leti. predvsem zaradi kaparja Sam Jos6. Splošna želja sadjar- jev od blizu in daleč p>a je zo- p>et, da bi sadna drevesnica za- čela ponovno s svojim delom za napredek sadjarstva. In to že- ljo sedaj uresničuje v dogovo- ru z OLO Ptuj kmetijsito go- spodarstvo Makolc na svojem obratu v Majšperku, ki že ure- ja veliko sadno dre\'esnico na svojem posestvu v bližini, kjer je svoječasno že obstajali^ pri- znana drevesnica. V drevesnici bodo vzgajali v različnih obli- kah razne sorte jabolk, hrušk, sliv, češenj, višenj, orehov itd. z letno kapaciteto od 30 do 40 tisoč komadov po kvalificira- nem drevesničarju. Začetna de- la so že v teku. Nabavljenih je za to leto že veliko sadnih div- jakov. Prihodnjo leto jib bo predvidoma ie dovolj na pose- stvu, ki je zasejalo primemo površino zenUjišča za svoje po- trebe za prihodnjo leto, V ostalem se bo zraven dre- vesnice in sadjarstva pečalo tudi z živinorejo, s čisto odbrano pasmo, primemo za dvig mleč- nosti, ker inva posestvo dovolj pogoiev tudi za dvig živinoreje zraven sadjarstva. Zato po- dravljamo sadjarji in živinorej- ci zamisel Kmetijskega gospo- darstva Makole in mu želimo pri obnovi mnogo uspehov. Studenec v Podložah v Zg. Podložah, občina Lešje, ob cesti Pragersko—Ptuiska go- ra bo zgrajen vodnjaJc 2ia to vas, ki ima sedaj slabo pitno vodo. Vanj bo napeljana voda iz Grabe, ki je nad 500 metrov oddaljen od vasi. Za ta vodnjak v Podložah te že izde- lan projekt in predložen OLO v Ptuju. Slab dimnik — vzrok požara in velike škode 10. febmarja t. 1 je vpepelil nenaden požar domačijo Mlakar Alojzije v Varožu št. 1 pri Ma- kolah. Povzročena škoda znaša okrog 500 tisoč dinarjev. Kakor je ugotovila preiskava, je bil vzrok požara slab dimnik. Obuina Videm Kmetijsko gospodarstvo Pod- lehnik je prevzelo iz zemljiške- ga sklada v trajno upravo 13 parcel na Janikem vrhu, ki jih je do lani hajsnovala Stopfar Marija, por. Ix)rber Iz Planjske- ga št. 7, letos pa jih je prepu- stila zenujiškemu skladu. Ptuj, 17. februarja 1956 3 Več pozornosti delovni knjižici, ki je važen dokument Važno za podjetja in posameznike (Nadaljevanje in konec) Zadnjič smo v našem članku pod gornjim naslovom razprav- ljali o delovni knjižici kot do- kumentu in o tem, kako v ne- katerih podjetjih postopajo v tem pogledu Danes naj podjetja in posa- meznike" opozorimo na nekate- re stvari v zvezi z vpisovanjem podatkov v delovno knjižico in vsem ostalim, kar je v zvezi z delovno knjižico posebnega po- mena. Da bi torej v bodoče več ne prišlo do takšnih napak, kot smo jih zadnjič opisali, povze- mamo nekaj navodil iz temelj- ne Uredbe o delovnih knjižicah (Uradni list FLRJ, štev. 7/52) in navodil za izvajanje citirane uredbe (Uradni list FLRJ, štev. 30/52, 39/52, 43/54 in Uradni list LRS, štev. 48/45), ki naj bodO v pomoč predvsem tistim i>odjet- jem, ki nimajo uradnih listov. Poudarjamo, da podjetja niso pooblaščena karkoli vpisovati na straneh 1—5 delovne knjiži- co. Podatke v rubriki »Podatki o zaposlitvi« na straneh 6—25 delovne knjižice izpolnjujejo delodajalci pri ustanovitvi in prenehanju delovnega razmer- ja, in sicer: stolpce: »Številka matično l^njige«, »Ime in sedež podjetja« (urada, zavoda in dr.) in >sDatum zaposlitve« se izpol- ni takoj ob vstopu na delo, druge stolpce pa, ko delavcu ali uslužbencu preneha zaposli- tev. Z uredbo je tudi predpisa- no, da si morajo delodajalci priskrbeti pečate ustrezne veli- kosti za potrjevanje podatkov, ki Jih vpišejo v delovne knjiži- ce. Podatki o spremembah v poklicu (stroki) in podobno, se vpišejo le po spričevalu o po- loženem izpitu. V primeru pre- nehanja zaposlitve delavca ali uslužbenca, ki preje ni bil v delovnem razmerju in zato ni- ma delovne dcbe vpiše deloda- jalec v stolpec »Skupno traja- nje vseh zaposlitev« čas, ki ga je prebil na delu v tem pod- jetju in ki je že vpisan v stolpcu »Trajanje zaposlitve v podjetju«. V primeru preneha- nja zaposlitve delavca ali uslužbenca, ki je bil že prej v delovnem razmerju, mora delo- dajalec k trajan,iu zaposlitve v tem podjetju prišteti tudi de- lovno dobo, navedeno na strani 4, 5 in 26 delovne knjižice in seštevek (vso delovno dobo do dneva razrešitve) vpisati z be- sedami v stolpec »Skupno tra- janje vseh zaposlitev«. Drugo in vsako naslednje podjetje, pri katerem je delavec ali usluž- benec pozneje v delovnem raz- merju, mora trajati zaposlitev v podjetju, ob prenehanju de- lovnega razmerja v tem podjet- ju prišteti tud. dosedanjo de- lovno dobo iz zadnjega vpisa v stolpcu »Skupno trajanje vseh zaposlitev. Na straneh 27—31 se vpisuje v stolpec »Vrsta za- poslitve« za delavce kvalifika- cijo in poklic (na pr, polkvali- ficirani ključavničar) za usluž- benca stroko (službo in naziv), (na primer upravni — pristav). V stolpov »Znesek« se vpisuje pod »I« tarifno postavko za de- lovno mesto delavca oziroma uslužbenca, za uslužbence, ki so zaposleni pr' državnih orga- nih ali zavodih, pa plačo ustreznega plačilnega razreda po veljavnih predpisih o pla- čah. V stolpec »Znesek pod »II« se vpisuje povprečni zaslužek (plačo). Ta podatek se vpiše v začetku koledarskega leta za preteklo leto po obračunanih zaslužkih za zadevno leto. Ce delavec ali uslužbenec ni bil v podjetju vse leto tedaj se ugo- tovi in vpiše povprečni zaslu- žek za čas, ko je bil v podjetju — n. pr.: če je delavec ali uslužbenec nastopil delo 15. marca, zapustil pa 1. oktobra, tedaj zadevno podjetje ugotovi njegov povprečni zaslužek od dneva, ko je nastopil delo in do 30. septembra; naslednje podjetje, v katerem je potem nastopil delo in ostal do konca leta, pa ugotovi njegov po- vprečni zaslužek od dneva na- stopa in do 31. decembra. Za osebe, ki so zaposlene pri zasebnih delodajalcih, vpisuje podatke pristojni Zavod za soc zavarovanje, in sicer po svoji evidenci o zavarovancih. V ta namen morajo zasebni deloda- jalci pri vsaki spremembi pla- če ali napredovanja pri delu oziroma v službi, kakor tudi v primeru prenehanja delovnega razmerja, priložiti prijavo o prestanku delovnega razmerja tudi delovno knjižico osebe, za katero se predlaga prijava ozi- roma odjava. Organ socialnega zavarovanja vpisuje te podatke tudi za tiste osebe, ki so zapo- slene na več mestih in znaša celotna zaposlitev poln delovni čas. Vse ostale podatke ali spre- membe pa vpisuje Okrajna po- sredovalnica za delo oziroma referenti za delovne odnose pri Obč. LO. Tokrat naj še povemo, da od 1. septembra 1955 izdaja- jajo delovne knjižice občinski ljudski odbori, delovno dobo pa priznava posebna komisija za priznavanje delovne dobe pri okrajni posredovalnici za delo. Prešernova proslava na H^'dini Kakor vsako leto, je bila tudi letošnja Prešernova proslava na Hajdini dostojno izvedena. Go- vor je imela tov. učit. Jožica Iglar. Dijaki in dijakinje so re- citirali Prešernove pesmi. Pio- nirski pevski zbor p. v. Mance Terbučeve je zapel PreSemovo »Pod oknom« in »Zdravico«. Popoldne pa je imela osnov- na šola tudi prisrčno proslavo. O Preišemu je govorila tov. učit. Neja Bandur, nato so pio- nirji deklamirali Prešernove, Gregorčičeve in Aškerčeve do- moljubne pesmi. Ob koncu pa so pionirji še zapeli svojo hamno. Pri delu v gczdu se je smrtno ponesrečil 60-letni Pevec Karel iz Ja- strebca je v gozdu Novaka An- dreja pomagal podirati drevje. Pri tem delu pa ga je padajoče drevo tako p^kodovalo, da je poškodbam podlegel. freda ane prof. Siliha e bilo zelo ocučno za starše Naš znani slovenski pedagog profesor Gustav S i 11 h iz Ma- ribora se je v začetku tega me- seca odzval vabilu Društva pri- jateljev mladine in predaval v Ormožu o pravilni in nepravilni vzgoji v naši družini. Kljub mrazu se je v dvorani PartiMna zbralo precej ljudi, ki so po- zorno poslušali predavatelja. Takih predavanj bi moradi imeti pri nas več in bi ljudje na njih pridobljeno znanje s pridom uporabljali pri vzgajanju mla- dega rodu, Kulturne socialistič- ne odnose bo najbolj občutila naša mladina, ki bo vzrasla v zavestno socialistično osebnost in ji bo spoštovanje sočloveka osnovni zakon. Po predavanju so ljudje o tem vpražanju mnogo govorili in so bili s predavateljevim izvaja- njem res zadovoljni. Ko bomo prof. Siliha ponovno povabili, bo dvorana nedvomno polna poslušalcev zlasti iz Or- moža, ki jih morajo taka pre- davanja prav tako zanimati kot vaščane. Ns zlorabljajte sulfanidov starši, ki zasledujejo razvoj zdravstva, vedo že marsikaj, o boleznih in zdravilih. Mnogim so poznani sulfaimidi, zlasti ta- blete, bodisi v obliki sulfakom- bina. sulfatiazola, sufoguanidi- na ali podobnih preparatov. Ve- do, da delujejo pri vročinskih boleznih, ne pa na kak način in v kakšni količini. Zato jih ne- katere matere lahkomiselno da- jejo podobno kot na primer asipdrin pri vsaki temperaturi, v premajhnih količinah in pre- malo časa. Kako napačno in otroku škod- ljivo je tako ravnanje, bi rada razložila z naslednjim prime- rom, ki se je zgodil in se že vedno dogaja v ptujskem okraju. Materi je zbolel sint^. Do zdravnika je bilo daleč, pa se je domislila sulfamid tablet, ki so ji bile ostale po zdravljenju prvega otroka. Ker je bila po naravi previdna, si ni upala dati tako velike količine, kot jo je bil za prvega otroka pred- pisal zdravnik, temveč se je od- ločila le za dve polovički. Na- slednji dan je vročina res padla in mati tablet ni več dajala. Na tihem je bila zadovoljna, da je na tako enostaven način lahko pomagala otroku. Spet je minilo nekaj tednov. Sinček se je vnovič razbolel, takrat težje. Brez uspeha so bile tablete sulfamida, čeprav jih je bilo več in končno je morala z otrokom k zdravniku. Ko je povedala o sedanjem otrokovem stanju, prebolelih boleznih, uporabljenih zdravilih in tisti majhni vročini, ki jo je sama pozdravila z dvemi polo- vičkami sulfamid tablet, ji je zdravnik razložil, kako je z otrokom in zakaj sedaj sulfa- mid! ne morejo več pomagati. Sulfamid je zdravilo, ki de- luje le, če se daje v zadostni količini in dovolj dolgo, tako, da rastopina sulfamida preplavi kri ter v njej imiiči rast in raz- voj bolezenskih klic. 2^to pri dajanju tablet upoštevamo težo in starost otroka in za vsak primer posebej izračunamo šte- vilo tablet, ki naj bi tekom 24 ur prišle v otrokovo telo. V pri- meru, da damo le majhne doze- n. pr. dvakrat pol tablete (na- mesto šestkrat eno tableto te- kom dneva), smo dosegli samo to, da so klice, ki so bile v te- lesu, sicer prišle v dotik z 2xira- vllom, a ker je bilo to tako silno razredčeno, njegovo delo- vanje na klice ni bilo uniču- joče, temveč so nasprotno bole- zenske klice same postale od- porne napram zdravilu, ga pre- rasle in premagale. Sulfamid je tako izgubil svoje zdravilno de- lovanje. V primeru, da otrok, ki je do- bival nai>ačne, majhne doze sul- famida, zboli, je niegovo zdrav- ljenje teže in moramo seči po novem močnejšem sredstvu, ker mu sulfamid tudi v pravilni ko- ličini ne bo več pomagal. Pra- vimo, da so bolezenske klice otrokovega organizma postale rezictpntne, neobčutljive na sul- famide. Usodne male doze, ki jih je btla sicer v dobri veri dajala mati, so bile za zdravljenje premajhne (otrok bi bil sigurno ozdravel tudi brez dveh sulfa- midnih polovičk), ustvarile pa so drugo zlo — na sulfamide rezistentne bakterilne soje. Zato, dragi starši, ne bodite v stvareh, ki jih ne poznate do dna, preveč pogumni! Vsaka vročina še ni bolezen. Za vsako vročino sulfamidi niso ne potrebni, ne umestni. Zakaj se ne bi v dvomljivih primerih raje obrnili za svet na Otroški dispanzer ali k svojemu zdrav- niku. Kajti, le če bomo zdra- vila, zlasti pa sulfamide, pravil- no rabili in ne zlorabljali, nam bodo ostali še naprej zanesljiv pomočnik pn zdravljenju otrok in ljudi sploh. Dr. Del Linz Mariia Plu's^a krcni!«'a pripoveduie... 25. januarja 1898. Mestna kro- nika poroča, da je umrl upoko- jeni upravitelj Zg. Ptuja Ferdi- nand Raisp. v 80. letu starosti. Od leta 1873 do 1880 je vodil omenjeno kroniko in spisal med drugim zgodovino Ptuja. 15. januarja 1902. Tega dne so za^li zidati poslopje nekda- nje meščanske šole in Mladike, v bližini takratnega mestnega strelišča, ki pa je bilo porušeno med drugo s\'etovno vojno. 2. februarja 1906. Ob 6. uri zjutraj so občutili v Ptuju raz- meroma močan potres. Vsi ča- sopisi so poročali o različnih nesrečah, ki so se pripetile v avstrijskih pokrajinah, Italiji, Franciji in celo v Ameriki. 10. februarja 1861 se je rodil na Dr šteli pri Ptuju znameniti slavist in etnograf Matija Mur- ko. V knjigi spominov, kjer se zrcali njegovo bogato življenje, nam je ohranil tudi marsikatero zanimivost iz ptuj'sikc preteklo- sti. 10. februarja 1878. Ptujska mestna kronika poroča za ta dan, da je v Ptuju izšla prva številka prvega ptujskega Časni- ka »Pettauer Wochenblatt« (Ptujski tednik). List je tis'kal Jakob Schon, urejal pa ga je posojilnični knjigovodja Jožef Jacky. Tednik je zaradi pre- majhnega števila naročnikov prenehal izhajati že konec iste- ga leta. Ob izidu tega časnika je poiročal mariboir^ tednik »Slovenski gospodar«: »Staro- davni Ptuj štel bode skoro že svojih 3000 let, pa svojega čas- nika se nikoli ni imel; zdaj nam je izvoljeno ljudstvo izra- elsko prineslo tudi ta blagodar.« 23. februarja 1879. Na pustno nedeljo je v opoldanskem času nastala velika nevihta z moč- nim grmenjem, točo In snegom, nekaj nenavadnega za ta letni čas. Po ustanovitvi „Svobode" se v ^rmo.. rulturno-prosvetno delo lepo razvija Od decembra lani imamo tudi v Ormožu DPD »Svobodo« z raznimi sekcijami, ki so se lo- tile dela neglede na mraz in pomanjkanje kuriva. Mešani zbor je postal številčno moč- nejši, dramska sekcija priprav- lja Zupančičevo »Veroniko De- seniško«, tamburaši vadijo, iz- obraževalna sekcija pa skrbi za predavanja. Knjižnica bo kmalu urejena in čaka na primernejši prostor. Za bifejem ne bo nikdo žaloval, zlasti če bo v njem knjižnica, ki koristi večjemu številu uka in razvedrila želj- nih ljudi. Lepo urejena knjiž- nica bo za Ormož kulturen okras, preostale 4 gostilne pa bodo mimo lahko prevzele pri- jatelje bifeja pod svojo streho. Občinski odbor Ormož je po- kazal za kultumo-prosvetno delo v Ormožu vse razumevanje. Vodstvo mestnega kina bo pre- šlo v roke »Svobode«, ki bo skrbela za primeren program kinopredstav in morebitni pre- sežek porabila za napredek kul- tumo-prosvetne dejavnosti. Tudi občinski svet za kulturo in pro- sveto je zelo skrben, V pomla- danskih mesecih bo organiziral kulturni teden z nastopi vseh društev. Naj požrtvovalne jša dru- štva bodo nagrajena. Ljudje iz Ormoža in okolice radi obiskujejo predstave ptuj- skega gledališča. Prekinitev to- ka in mraz sta glede na udelež- bo vplivala le na obisk zadnje predstave. Z gostovanji pa so le vsi zadovoljni Zahvaljujejo se gledališkemu ansamblu za trud in prizadevnost in ga va- bijo, naj še le pride Prešernova proslava 8. II. ti. je pokazala prizadevnost mlade »Svobode«, žal pa je bilo pre- malo časa za obširnejšo prosla- vo, ker je bila pred prestavo ptujskega gledališča. Naglici primemo je bilo na proslavi tu- di razpoloženje. P. K. Dnevni spored za nedeljo, dne 19. februarja 1956 6,00—7.00 Vedre In poskočne melodi- je za prijetno nedeljsko iutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napoved 7.00—7 15 Napoved časa poro- čila. vremenska napoved in objava dnev- nega sporeda 7.15 Reklame 7.30 Radij- ski koledar !n prireditve dneva 7.35 Jtitranja serenada. 8.00 O športu te i.portnikth, 8,15 Pisan spored narodnih m domačih pesraf. 9.00 Otročka pred- stava — Marcel Ayme: Osel in konj. 9,30 Operetne melodfje. 10.00 Družinski po- govori. 10,10 Predstavljamo Vam na.še napovedovalke in napovedovalce. 11,15 Oddaja za Beneške Slovence- 11,35 La- hek opoldanski glasbeni spored — vn>es ob 12,00—12,10 Pogovor s poslušalci! 13,00 Napoved easa. poročila, vremen- ska napoved, pregled dnevnega sporeda m objave. 13,15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13,30 Pol ure za na.šo vas. 14,00—16,00 Želeli ste — poslušajte! — vmes ob 15,00—15,15 Napoved ča- sa. poročila, vremenska napoved in ob- jave. 16,00 Po naSi lepi deželi — Dušan Kralj: Bloški smučarji. 16 30 Popoldan- ski orkestralni spored. 17,30 Radijska igra — Ch. Dickens: Veliko pričakova- nje (ponovitev). 18,30 Melodije, ki Jih radi poslu.šajte. 19,00 Radijski dnevnik. 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20,00 Večerni operni koncert. 21,00 Kul- turni razgledi. 21,15 Posnetki II. Dela koncerta orkestra Erwina Lehna tn so- listov na festivalu lahke glasbe v Stmtt- gartu 1955. 22,00 Napoved časa, poro- dila. vremenska napoved In pregled spo- reda za naslednji dan. 22,15—23,00 Nočni koncert — Dane škerl: Serenada za godala Sergef Prokofjev: Poročnik Kije, sv'Aa. 22,15—23,00 UK\ program: Ple«na glasba. 23,00—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). V sredo, 15. februarja 1956 (za liter, kilogram ali kos) Čebula 40, česen 100, luščeni fižol 50, hren 100, krompir 15, peteršilj 50, rdeča pesa 30, red- kev 25, špinača 100, rdeče zelje 20, zelje v glavah 20, zelema 40, korenček 40, ohrovt 20, koruza 30, pšenica 35, oves 25, proso 35, koruzna moka 35, ajdova moka 50, kuruzni zdrob 50, aj- dova kaša 130. prosena kaša 80, surovo maslo 400, zaseka 300, mleko 28. smetana 130. sir 40 do 80, kokoši 400 pi.?čanci 400, purani 600 do 1000, jabolka 20, r^^r^h; 140 11 l-itrl-i p-oa 30, kislo zelje 40 radič 100, mo- tovileč 140, ječmenova kaša 140. MESTNI KINO predvaja od 17. do 19. februarja 1956 švedski film »TAT LJUBEZNI«, MESTNI KINO predvaja od 21. do 23. februarja 1956 ameriški film »OPICJE NORCIJE«. MESTNI KINO predvaja od 24. do 26. februarja 1956 ameri- ški barvni film »GENERAI.,- NI INŠPEKTOR«. ZA MLADINO Slovenski film »KEKEC« bo gledala naša mladina v dne- vih 20., 21. in 22. februarja 1956. Nasmehnil sem se, da se ne bi prestrašila, ko bi me zagledala, a dekle si je sa- mo potegnilo odejo nase nelcaj na kratko povedalo in obležalo negibno pod rdečkastim pokri- valom; ni odprlo oči. Zdrsel sem se bliže, še vedno s tistim bedastim nasmehom, a ko sem bil pri postelji, ko sem se je hotel dotakniti in tihoma pre- dramiti njo, Hano, da se sestra, Tunika, ne bi zbudila, sem ob- stal kakor vkopan — stisnilo mi je prsi, začelo mi je biti sr- co, da sem ga naenkrat zaslišal, in postalo mi je tesneje kot mi je bilo malo poprej na zvežnje- nih in razsušenih stopnicah, na tistem škripanju, a za Haninim hrbtom, v senci, ki jo ie metala lampa. sem zagledal razodeto Tunikino zizo. eno samo kako se je dvigala iz rokavcev, okrogla, rumenkasta kot mo- šančka. Zagledal sem se v to Tunikino zizo, kakor jo je od- krila Hana pri obračanju, za- gledal sem se v drobno, črni- Ivasto bradavčko. in znenada mi je bilo, ko da bi me pamet zapustila: bilo mi je. ko da so me lastne prsi zabolele; zadržal sem sapo, da ne bi dihal, da se ne bi slišalo dihanje, ves čas sem jo zadrževal, dokler nisem več vzdržal in sem izdihnil na dolgo, da so se mi prsi potre- sale. Zatem sem zaslišal zatišan Hanin vzklik. »Jezus! AL te mcscc nosi?« Zagledal sem Hanine zbegane, na veliko odprte oči, kako so me gledale — kdo ve, koliko časa že! Videl sem, kako je vrgla odejo čez Tuniko in upihnila svetilko, vse obenem. Odrinila me je proč od poste- lje, me jela za božjo voljo na- govarjati. »Pojdi' Ko boga te prosim, pojdi! Naj se Tunika prebu- di... I Cisto si ponorel... ! Ka- ko pa gledaš? Odmaknil sem se, se nasmeh- nil. čeprav je bila zdaj tema ter nisi po hiški ničesar več videl in zašepetnil proseče nekaj naj- bolj bedastega, kar mi je moglo priti na jezik; »Lahko bi prišla, veš . ..« Se zdaj ne vem. ali sem jo prosil ali sem ji očital — oboje je bilo več ko otročje; obnašal sem se ko pastir ki so ga zalo- tili pri kraji, ki pa ne bi bi' rad tepen, a bi vseeno rad pe- kel koruzo A kaj pomaga, tak nesrečen človek sem: nisem si mogel pomagati. Hana je zavzdihnila — trepe- tal sem, da se Tunika ne bi prebudila, potem pa sem se od- kradel iz hiše. Ne vem kako sem zlezel po stopnicah, kako sem prišel v kamro in legel na hrbet, ne da bi se razpravil Bila je zima, pred očmi pa so se mi pokazale kamenščnice, tako živo, kakor da bi bilo spomladi in kakor da bi Tunika davi po- drsela s črešnje po mojih prsih. »Kamenščnice, kamenščnice ...!« se mi je motalo po glavi, da me je Hana našla potlej oblečenega na ležišču in da je rekla: »Razpravil bi se pa že lahko. Te naj še slačim?« Začel sem se slačiti in se sle- kel, a vsevdilj sem čutil kako mi je vse to odveč, s Hano vred, ki se je medtem zrinila pod odejo. »Jezus, ali me je zazeblo!« Zavzdihovala je in se tresla ter me potegnila k sebi. da t>i se ogrela. Ogrela, to se najbrž je; jaz pa sem. ko sem isikal njene prsi, mislil na Tunikine; obje- mal sem jo. nanjo pa toliko mi- slil. da mi je lahko povedala: »Kaj se kisaš? Sama bom ro- dila. ne bo treba tebi. ubogi pubec!« Preden je šla — bilo je proti jutru, petelin je že zapel — je V7di>inila. »Eh, kakšna kislica si! Ce bi vedela, ne bi prišla blizu. Po kaj si le prilezel..,? Vseeno pa je strgana ljubezen znova oživela; bila je Hana, ki jo je po vsej sili zakrpala, jaz pa sem se vdal. In tako so bilj potem krivi samo ti zadegani zimski dnevi, so bile krive samo te dolge zimske noči, ko ni bilo pri hra- mu kaj več početi, kot da si se po malem redil, da sva se za- čela s Hano znova meniti. Za- čela je ona, o gnjntu — češ da bi prevzela doma^čijo, Topleko- vo, ona, ki je najstarejša pri hramu, in da bi se vzela. Skra- ja je zastran tega težko izvle- kla kakšno besedo iz mene, po- tem pa sem začel tudi jaz mi- sliti na Toplekovo Vdal sem se, dmgega mi ni kazalo že zavoljo drugega otroka — kaj bi drugače mislil svet o meni? Mislil sem si, prava me je do- bila v roke nič več se ne da pomagati. O takih ženitvah so Po fari večkrat govorili tako se je živelo, tu se ni dalo nič pomagati. Nazadnje je bila vsa reč po godu tudi zavoljo Mari- čine možitve. Da ni ostalo vse samo pri najinem naklepanju. zato ie posikrbela Hana sama. Svetki tiste dni — bilo je okoli novega leta — so ji prišli prekleto prav; ne na božič ne na Štefanovo, noben svetek do svetih treh kraljev je ni bilo doma Vrp^čala se je rv-i^-no ve- čerko, že v mraku, pa tudi v trdi temi — dnevov i^oraj ni bilo, bili so spotegnjeni ko na- rezani jabolčni klojci — in pri- hajala k meni, kakor da ji je malo mar, kaj kdo v hramu misli. Vedno bolj sem čutil, ka- ko se vdajam, čeprav mi nikoli ni šlo do konca v glavo, da se bo zgodilo tako, kakor je Hana sklenila in si vtrmoglavila. Neko tako noč, ko sem bil že v kamri in sem slišal, da je prišla od nekod, in ko sem jo potem pričakoval, sem se zne- nada zavedel, da na pol sedim na ležišču, da sem sj potegnil odejo čez glavo in da si zati- skam oči in ušesa; bil som ne- srečen, najraje bi se razjokal, a sam nisem vedel zakaj. Ni- sem jo čakal, a vseeno sem ve- del, da bo prišla... In ko je prišla, sem jo povprašal — po- časi, vsako misel sem zase izgo- govoril; od domačije se nisem mogel posloviti kar tako kakor se je na priliko njej zdelo. »Dobro, Marica se bo na dom omožila, ali, Hana, domačijo Hedlevo, bi moral dobiti jaz.« Najprvo je molčala, ko da bi hotela do kraja premisliti, od kod zdaj tak veter, zatem pa se je obregnila. »Bi se me rad znebil?« Zdaj sem lahko obmolknil laz. lahko da ie bilo nekaj res- nice na tem: vendar ničem ho- tel priznati, preveč sem se že vdal. »Znebil?« sem povprašal ena- ko obregljivo. »Lahko si misliš, kakšno bo Zefa zganjala. Ne gre mi v glavo, da bi sama od sebe pred^ grunt. Je nisi sli- šala?« Ali prav o tem ni hotela Ha- na besedice slišati; govorila je, kakor da matere, Toplečke, sploh ne bi bilo več na svetu, kar se grunta tiče. Niti šepe- tala ni več z mano, domala na glas se je zadirala Skraja mi ni bilo vseeno, Toplečka je bila vsega zmožna, na lepem bi se lahko prikazala v kamri; a sča- soma mi je bilo vseeno,, tudi če bi kaj slišala... — ch. še malo nisem vedel, kako bi se mi takšna brezskrbnost lahko že takrat strašno poveznila na glavo. Največ se je Hana zanašala na stričeve, na Rudla in na mate- rino sestrano. »Kaj pa misli,« — menila je mater, se jezila in suvala z no- gami pod odejo, »da jo bo kdo na kolenih prosil? Rudi je že govoril z Mihoričem in Mihorič mu je povedal, da se ta reč za- voljo grunta lahko kar spelje.« »Spelje . sem deial čez čas, ko je nehala s pobrcavanjem, in sem se za.sledal v trame nad sabo. Mislil sem na Zefo, na deklino ki ju zavoljo grun- ta. če bi ga hotel orevzeti. ne bi smelo biti, in sem se od- maknil. ObTiila se .je in se potegnila k meni. Ptuj. 17. februarja 19,56 Ošplo^ v ptujskem ukra.iu se je poja- \nla prava epid.^mija ošpic Med otroc- po šolah, v otroškem vrt- cu in tudi r>o družinah so pri- meri vse pogosteiši. Ošpice so nalezljiva otroška bolezen, ki ne spadajo v bolni- co. Navadno jiti preboli vsak enkrat v življenju. Etojenčki. ki pijejo pri materah, ki so ošpice že prebolele praviloma ne obo- levajo. Bolezen povzroča nevidni vi- rus; čas od okužbe do izbruha bolezni, t. j. inkubacijska doba pa traja do 3 tedne. Bolezen je najbolj nalezljiva v začetku, ta- krat ko navadno še ne vemo, za kaj gre. Pravimo, da je to začetni kataralni stadij s tem- peraturo kalijem in občim ne- razpoloženjem. Oči so lahno vnete in občutljive na svetlobo. Šele dan ali dva za tem se po- javi tipičen rdeč. neenakomer- no lisast za u^psi in r>o obrazu, ki se kmalu razširi pre- ko prsnega koša naprej po tre- buhu in okončinah. Izpuščaj je izrazito rožnat grobo razsut in ostro omejen od bledejše zdra- ve kože. medtem ko je pri škr- latinki škrlatno rdeč, drobno zrnat in kot razpršen enako- merno po koži. Ošpice trajajo nekaj dni do enega tedna. V tem času naj bo otrok doma v postelji Za ubla- žitev dajemo sirup, sadne soko- ve in čaje. proti vročini pa eventuelno piramidon tablete. Ošpice So lažja otroška bole- zen in minejo same ix) sebi tudi brez zdravil. Bojimo pa se komplikacij, zlasti pljučnice in vnetja srednjega ušesa. Se bolj neugodne pa so. kadar sovpada- jo v škrlatinko oslovskim kaš- Ijem. zlasti pa s tuberkulozo V takih primerih je potrebno 7dravl1enie v bolnir^^h VABILO na četrti redni letni občni zbor »Partizana«, Okrajne zveze društev za telesno vzgojo, ki bo v nedeljo, dne 19. februarja 1956, ob 8, uri v igralnici Dijaškega doma v Ptuju, Prešer- nova ulica 29. i. nadstropje, desno, z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. Konstituiranje občnega zbora. 3. Podelitev plaket 4. Poročilo upravnega odbora 5. Poročilo nadzornega odbora. 6. Razgovor o poročilih. 7. Razrešnica. 8. Volitve nove uprave. 9. Predlogi. 10. Razno. Zdravo! Tainik- Vlasta Košar s. r. Predsednik: Slav" '^ornac s. r Esperanto v šole Od 24. Jan. 1956 se poučuje ESPERANTO kot predmet v tuk. Gimnaziji in Vajenski ioli, in sicer 2 uri tedensko. Na vrsto Se pride gimnazija na Hajdini, ostale nižje gimnazije v okraju Pa prihodnie šolsko leto, ko bomo imeli na razpolago nove učitelje esperantskega jezika. Esperantski listi Izražajo za- dovoT?stvo in veselje glede skle- nil Sveta za T>roozomost zlasti med par- lamentarci in diplomati, ker se je zgodilo prvič, da je bil ES- PERANTO uporabljen kot DI- PLOMATSKI jezik, V vzhodnih državah &e jezad- dnji čas razmahnila esperant- ščina in lahko pričakuiemo, da se bodo svetovnega kongresa delavskih esperantistov letos od 24. do 31. julija v Beogradu udeležili tudi esper^tisti pri- padniki teh držav. Prav tako so v teku velike priprave za Universa^i E-kon- gres, ki bo avgusta v Kopen- hagenu. Tudi Jugoslovani bodo med udeleženci. -o- Minil e vesel nustni cas Letošnje pustovanje je bilo dokaj skladno z zimo, ki je v teh dnevih pr;ano pritiskala V kinodvorani in v Narodnem do- mu ter po go&tilnih se je mla- do in odraslo zasukalo in zavr- telo v maskah in brez njih. Priznani godbeniki so žrtvovali za te dni svoje moči in sposob- nosti. Lepe. nove in stare ter zani- mive maske smo videli na otro- ški pustni zabavi v Titovem nem in Titovem domu ter pri Slonu m drugih gostilnah je bilo od sobote, 11. t. m., naprej kar živahno Prav posrečenih je bilo nekaj mask. ki so bile v Narodnem domu lepo nagra- jene Povsod je vladalo pravo veselje brez pijanosti. Več kot kdaj prej se je plesalo in pre- pevalo in le malo je bilo go- stov. ki so dvojno videli.. Se ni pustna garderoba po- spravljena in sf čuje da bo djnigo zimo še več plesa in pustnega veselja še več mask in prepevanja Enakega mne- nja so najbrž tudi po vaseh, kjer ni manjkalo kurentov, rus, picekov oiače^' in podob- nega. V. J. Siv. »Očka, kje sta bila z mamo?« Oče. »Povsod, kjer je bilo vse zastonj!* domu. ki jo je organiziralo Društvo prijateljev mladine za učence in dijake ter malčke v ponedeljek 13. t. m Rajanja ni hotelo biti konec Veliko gle- dalcev je obkrožalo mali ma- skirani in razgibani svet sredi katerc^ga .';mo videli predsedni- co Društva prijateljev mladine tov ?;epčevo :n druge funkcio- narke tega društva, tov Rojica kot dirigenta plesnega orkestra tn druge Bliskanje po dvorani ie kazalo da so matere želele spominček na maškarado od fotografa Mal, so bili prav ve- seli. Tudi odrasli so se na pustnih zabavah kar znašli V Narod- Drot^ne ŽA\MlHIVOSTi VEDNO VECJA NEVARNOST i OPIJA 1 Po podatkih zdravstene služ ' be OZN se uživanje opija v svetu vedno bolj širi ter sprav- lja v nevarnost vedno več ljudi in držav. V letu 1952 je bilo v raznih državah zaplenjenega 52,204.222 kg opija leta 1951 pa samo« 41,061 286 kg. Leta 1952 je bilo vrhu tega zaplenjenega 399.469 kg morfija. ČUDNA KAZEN Francoski finančni minister Moriac ob prehodu šestnajstega v sedemnajsto stoletje je bil obtožen zarote proti Richellieju. Preiskava je sodelovanje v za- roti dokazala in sodišče je Moriaca obsodilo na najbolj čudno kazen, kar jih je kdai- koli izreklo sodišče Moriac je bil obsojen, da mora do konca svojega življenja nositi narobe obrnjeno obleko Tega poniža- nja pa Moriac ni mogel prene- sti ter je od žalosti v zaporu raje umrl VAS BREZ 2ENA V Irski je vas, v kateri ni nobene ženske. Vas se imenuje Culbuj in je bila v njej zadnja poročna slovesnost pred 37 leti. Od takrat se tudi nobena žen- ska ni rodila Verjetno je to edina v£,<- na svetu, v kateri živijo samo moški TEKOČE STEKLO V Franciji so nedavno' izde- lali tekoče sintetično steklo, ki je velike vrednosti kot varo- valni lak. To steklo ima vse lastnosti navadnega stekla, je prozorno, se ne obrabi, odporno je proti vlagi, toploti in kisli- nam, ima pa še to dobro last- nost, da se ne lomi Steklo na- nesemo z navadnim čopičem preko predmeta, ki ga hočemo zavarovati. Kemični sestav te- kočega stekla je zelo enosta- ven: pridobivajo ga iz kalcija in ogljika, pridcbivanje pa je zelo poceni. AVSTRIJSKE ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE Od 800.000 Av.strijcev, ki so služili v nemški vojski, se jih 380.000 ni vrnilo na svoje do- move. Od teh jih je 280.000 padlo, za ostalih 100.000 pa ni- majo podatkov. In\'alidov ima- jo 305.000 Kako si Jankec zamišlja novo brv čez Studenčnico na Breffu pri Ptuju. , Tol ea er" Ho "oslova v Ptufu Popularni mariborski »Toti teater« bo v ponedeljek. 20. febru- arja, Kostova. v ptujskem fi;'edališču s svojim novim sporedom. Prcirtavi bosta ob 18. in 20. uri — Sode!u"ejo: Tijek Stef, Boso F-dkrsjšck. Z'atko Zei H^berl. Sameo. Brun^ko Brunč- ko\a, Jankova pri klavirju V'a'lo Go^ob — Vstopnice bodo v prodaji pri gled. blagajni. Take tekme še v Ptuju n lete: 1. Tridnevni izlet z avtobu^m na DUNAJSKI VELESE- JEM. ki bo od U. do 18. marca. Prijave do 20 febru- arja 1956. 2. Štiridnevni avtobusni izlet V MILANO na ogled spo- mladanskega velesema. k bo od 23. do 26. aprila Pri- jave do 31 marca 1956 3. Tridnevni avtobusni izjet preko TRSTA IN BENETK v VERONO na sprvmJ-dnn- ski velesejem od TO do 13. marca. Prijave do 15 febru- arja 1956. 4. Petdnevni izlet * vlakom v Rim v času od 7 do 12 aprila. Prijave do 15. marca 1956. 5. Tridnevni izet na mfsdna- rcdii veleeejem preko TR- STA In BENETK v PADO- VO od 5. do 7. junija. Pri- jave do 10. aprila 1956. 6. Vsakodnevni a\'tobusni izlet ra spomladanski velesc,tcm v Graz od 3. do 8. maja. Prijave do 10, aprila 1956. 7. Šestdnevni izlet v PARIZ k o.o;'edom BENETK, MILA- NA. TORINA in LYONA. Datum se ni točno določen. Prijave se že sprejemajo. 8. Od maja do oktobra več dvodnevnih izletov v CELO- VEC, VRB5KO JEZERO in BELJAK. Priporočamo tudi kolektivna potovanja. Prija- ve 1 mesec pred zaželenim odhodom. 9. Avtobusni izlet na nogomet- no tekmo Jugoslavija : Ma- džarska dne 28. aprila 195<» v BUT>!MPE§TO. z OJ?ledom BLATNEGA JEZERA In SZEKESFEHERVARA ter krožnim dnevnim in nočnim ogledom mesta. Prijave do 25. marca 1956. 10. Enodnevne a\'tobusne izlete na spomladanski velesejem v ZAGREB, ki bo od 30. marca do 8. aprila. Pri,poro- čamo kolektivne oglede. Pri- jave se že sprejemajo. 11. Tridnevni krožni prvomaj- ski avtobusni izlet na PLIT- VICKA JEZERA, CRIKVE- NICO, BAKAR, SUSAK, REKO. OPATIJO, POSTOJ- NO in LJUBLJANO. Prijave se sprejemajo do 15. aprila 1956. Prijave za vs« izlete sprejema Poslovalnica PUTNIK - SLO- VENIJA, PTUJ, KvedroT trg 1. kjer so na razpolago tozadevne informacije. ' Sah Brzotumir Šahovskega dru- štva Ptuj bo v torek, 21. febru- arja 1956. ob 19.30. Igra se v Sindikalnem domu železničar- jev. Tekma moštev SD Ptuj in SŠS Aluminij zaradi tehničnih ovir ni bilo odigrana ter je pre- ložena. VABILO N.^ otečEii iKljor Fitin sisbeor drultua u ^i bo v ponedeljek, 20. februrarja 1956, ob 19. uri v dvora- ni sindikalnega doma železničarjev z običajnim dnevnim redom. člane PD je udeležba obvezna. Prijatelji planin vljudno vabljeni, ODBOR K^jiharski receMi OCVRTE BLAZINICE Potrebujemo 1 liter bele mo- ke, kavno žličko soli, i ali 2 jajci, in toliko mleka ali vode, da lahko zamesimo testo, malce mehkejše kot za kruh. Ko je testo dobro zgneteno, napravi- mo iz njega dva hlebčka. Prve- ga za val jamo na približno H cm debelo krpo in jo tanko prema- žemo z raztopljeno mastjo ali maslom. Nato krpo upognemo tako. da najprej H položimo na drugo %, potem pa še tretjo Va čez prvo, to znova pre- mažemo in še prepognemo. Na- to ta hlebček odložimo in na- pravimo isto z drugim. Ves ta postopek ponovimo. Tretjič zva- Ijamo tCiSto. ki naj bo debelo 3 do 4 cm in zrežemo na krpe. Na zelo vroči masti ali olju ocvremo te blazinice in še vroče povaljamo v sladkorni moki. DOBRA .TED IZ SUROVIH JAJC Vsi vemo, kako zdrava in re- dilna jed je surovo jajce. Zal pa je mnogo ljudi, ki surovih jajc ne morejo jesti, ker se jim gnusijo. Da bo ta jed užitna za vsakogar, zlasti pa, da se bo prikunila tudi otrokom jih pri- rvravite takole: V skodelid dobro rmešajfp ramenjak z žlico sladkorja, iz beljaka pa napravite trg sneg. Temu rahlo primešajte žličko sadne mezge ali zribano čoko- lado ter prav mak) sladkorja. Sneg denite na krožnik, v sredi napravite jamico, vanjo pa stresite rumenjak. brezmesne jedi Krompirjeve krokete lahko ' postrežemo k vsaki zelenjavni , prikuhi in z njimi nadomestimo meso. Pripravimo jih iz kuha- , nega ali pa tudi iz surovega krompirja. Kuhan krompir olupimo in ga ] naribamo, zatem pa zmešamo z enim jajcem, drobno seseklja- nim petersiljem, poprom, čes- nom in drobno zrezano ter na masti prepraž^eno čebulo. Z ve- liko žlico nato zajemamo kro- kete in jih polagamo v vročo mast. Pečene serviramo v oma- ki ali solati. Na enak način pripravimo krokete iz surovega kromoiria, ki ga prav tako naribamo, le da iztisnemo še vodo iz njega. Zelenjadne krokete priprav- ljamo samo iz kuhane po vrt- nine, ki jo izbiramo p>o želji (zelje, ohrovt. špinača, por). Ze- lenja\-o zmeljemo ali zrežemo nekoliko bolj na debelo ter jo začinimo tako kot krompir. Do- damo lahko tudi drobno zreza- ne prekajane slanane ali mesa KMETIJSKO GOSPODARSTVO ZAVRC pri Ptuju nudi po najnižjih cenah trsni material večletne selekcije, in sicer: a) cepljenke I. razr. od 25. do 35 dinarjev; b) cepienke II. razr. 15 din; c) korenjaki 8 do 12 din za komad. Pohitite z naročili, dokler §e ne razprodano! OPOZORILO! Okrafna lovska zveza Ptuj opozarja prebivalstvo, da je ka- kršnekoli lovljenje divjadi, zlasti seda,i. ko je zaradi zime in vi- soke^^a snega onemogla, nehu- mano in najstrožje prepove- dano. Lovci, skrbite da bo divjad pravilno krmljena, da je ne bodo ljudje preganjali in zasle- dovali, zlasti pa pazite na pse k'atcže, ki ogrožajo divjad. OKRAJNA LOVSKA ZVE7A PTUJ SENO IN SLAMO kupimo. Ve- terinarski zavod Ptuj, Orrno- PRODAM 16 arov njive na Zg Bi'egu. Vprašajte pri Novalru, Mariborska c. 16 ali Albinu Ciču, učitelju Vel. Nedeljn. LEPO VINOGRADNIŠKO PO- SESTVO z mladim na^id-^m in gospodarskim poslc^^cm z elektriko, dve cisterni za vo- do, 15 minut oddnl^ono od glavne ceste rrodam. Voraša- ti Gi-uškovec 28, Cirkulane. HIŠO Z GOSPODARSKIM PO- SLOPJEM in nekaj zenruje okrog hiš3 (58 a) v Cvctkov- cih, v bližini železni.-ke po- staje Osluševci. prodam Isto- tam je napredni mlada krava fbreja) in knn.ečki voz. Naslov v i -ravi Ptujskega tednika.