LetO LXVIII Poštnina plačana t gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 1. septembra 1940. Stev. 200 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva ta npr a ve: «0-01, «0-08, 40-03, 40-04, «0-05 — Uhaja rak dan ijntraj razen ponedeljka ia dneva po praznika Čekovni računi Ljnbljana številka 10.050 in 10.349 u inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica številka fe Naš duh Vnukinja prvuka hrvatskih pesnikov, Petra Preradoviča, Pavla, nam v svojem najnovejšem delu, nemško pisanem romanu »Pave in Pero«*, opisuje dobo preporoda jugoslovanskih narodov s tolikim žarom, da stopa pred naše oči in nas s protresujočo močjo prevzame, česar ne zmore noben zgodovinski opis, ker učenjak ne zajema duha dobe z neposrednim podoživljanjem, kakor ga pesnik. Kakor da bi sami bili tvorci in otroci hkrati tistega časa, čutimo veličino, trpljenje in uspehe naroda, ki se je zbujal k zavednemu dojemanju samega sebe, svoje sile in svoje vol je, da zraste v eno močno družino, ki bo svobodno določala svojo usodo kot enakopraven član evropske skupnosti ter bo to skupnost s svojo lastno omiko bogatila. In ves ta več ko sto let iz skromnih začetkov razvijajoči se dvig, čigar pot so zaznamovali, potoki krvi, prelite v junaških borbah z mečem na eni, pa napredek duha, ki je ustvarjal znanstvene, leposlovne in nravstvene vrednote ter mogočne politične pokrete na drugi sirani, jo kot največja pogonska sila iz preteklosti vsikdar krepil našega duha. da se nam je odpirala vsakokrat pot tudi v bodočnost, naj so se pojavljale še tako velike težave in nasprotja, bodisi iz nas samih, l>odisi od zunanjih sil. Vso zgodovino našega narodnega življenja zaznamuje pogum, vedro gledanje naprej in idealizem — neomajna vera in zaupanje. Naši časi so težki, v mnogih glavah in srcih je velika zmeda, v nas samih ni vse tako, kakor bi moralo biti, in porajajo se vprašanja, pred katerimi še nismo staii. Toda prestali smo veliko takih časov, ko je zatonila lia naši celini ena doba zgodovine in se je sredi splošnega rušenja prebi jala pot nova nepoznana, mi sami pa smo bili razdeljeni meči razne vladarje in narode, brez svojih političnih pravic, tudi gospodarsko potlačeni in širokemu svetu skoraj nepoznani — res raja, kakor so Turki imenovali naše politično brezpravne in socialno na najnižji stopnji stoječe dede in pradede. Danes smo ena država, v omiki ne zaostajamo za nikomer in marsikateri narod še prekašamo ter smo svojo usodo povezali neločljivo drug z drugim. Gotovo še nismo preboleli vseh bolezni, ki motijo tako naše soživljenje kakor potrebno notranje soglasje vsakega izmed nas, toda to so bolezni rodu, ki je politično mlad in čigar duša še ni prevrela svojih močnih nagonov, nosi jih pa močna volja do življenja in do še bogatejšega ustvarjanja in važnega inesta v zgodovinskem dogajanju in napredku. Za tak rod so težave, čim večje so, in vprašanja, čim bolj so zamotana, prilika, lla le še bolj razvija svoje telesne in nravstvene moči, se v trenju in tekmi r iznih nasprotij izkaže kot dober in spoštovan borec in zna biti, če tako treba, previden, spreten in dober računar, ali pa, če treba drugače, pomeriti vse svoje moči- v junaški borbi za svojo pravico z vsakomur. Kakor se ne boji nasprotnikov, tako mu je ljub vsak, kdor mu želi biti prijatelj; izzivu pa nikog.ir ne in spoštuje soseda tako, kakor od njega zahteva spoštovanja, o katerem ve, da ga je vreden. Druga svetovna vojna nas je zatekla v polni zavesti, kako se morajo jugoslovanski liarodi nasproti njej usmeriti. Nakazal jo je že pokojni veliki kralj, ki mu bomo te dni odkrili v prestolnici Slovenije veličasten spomenik, knez namestnik mladega kralja pa jo je izoblikoval s pomočjo svojih sodelavcev v vladi s srečno roko tako, da se mu je vse ljudstvo v državi popolnoma zaupalo v polnem prepričanju, da Jugoslavija ne bo samo srečno prestala viharja, ki divja okoli nje, ampak da no s svojim lojalnim zadržanjem nasproti vsein borečim se silam, zlasti pa nasproti sosedom, s katerimi jo na prostoru skupne življenjske usode vežejo prirodne vezi nujnega in koristnega sodelovanja, lahko imela upoštevano tehtno besedo pri boljši in trajnejši pravični ureditvi Evrope, zlasti pa območja, ki se nas najne-posredneje tiče. V to modro premišljeno politiko, ki ima za cilj edino le čim prejšnjo pomiritev sveta na podlagi vzajemnosti tistih narodov, ki so doslej nosili našo omiko in ki bi jim moralo to poslanstvo biti tudi v bodoče najvišje merilo vzajemne politike, vsi jugoslovanski narodi naše države trdno zaupajo in jo podpirajo pa morejo ugotoviti, da je ta politika, ki je trdno in odkrito za mir, za katerim stojijo svobodni narodi Jugoslavije v zavesti svojega narodnega dostojanstva, vse do danes rodila dobre sadove. Pa tudi za bodoče ta politika ne bo mogla zgrešiti svojega cilja, če se bo kakor doslej pojmovala in vzajemno podpirala od vseh, od katerih je odvisno, da se to sodelovanje svobodnih prijateljskih narodov ohrani v popolnem medsebojnem upoštevanju pravičnih interesov vsakogar. Da se bo to delo za mir nadaljevalo v tem duhu, o tem ne dvomimo in smemo zato mirno gledati v bodočnost. Najtrdnejša podlaga življenja in rasti naroda je narod sam, ki se opira na svojo bit, izročilo in nravstvene sile, ki ga poganjajo naprej in se ne dajo zadušiti; preneso mursi-katero zimo, stisko in somrak, pu se potem predramijo v novo življenje še krepkeje. Iz vsega, kar je narod pretrpel v preizkušnjah zgodovine, in česar visoko omikan narod nikoli ne lx> pozabil, črpa energij, ki sc prav v takih časih, kakor je današnji, zgoste v največjo silo. Narod, čigar sinovi se niso dali premagati od živalskih hoti, pogrezujoči se v sebično življenje golega zadovoljevanja svojega nižjega jaz, ima vedno bodočnost. Kaj sledi iz tega, vsak sam ve, toda tudi to vemo, da je idealizem jugoslovanskih narodov, hvala Bogu, slejkoprej velik in da jc duh našega človeka veder in polu vere. Po dunajski razsodbi Na Madžarskem vlada veliko veselje, v Romuniji pa ie zavladala splošna potrtost — Transilvanija mora biti izpraznjena v 14 dneh * Pavla pl. Prerndovič, ki je napisala doslej dve, v nemškem svetu zelo cenjeni in tudi od svetovne kritike z velikim priznanjem sprejeti pesniški zbirki, je svoj gori omenjeni roman »1'iive und Pero« izdala v znani založbi Miiller, Salzburg-Leipzig. Pisateljica je popolnoma ohra- Budimpešta, 31. avg. AA. Predsednik madžarske vlade grof Teleki in zunanji minister grof Csaky in njuno spremstvo so bili deležni ob svoji vrnitvi v Budimpešto slovesnega sprejema. Na postaji so se zbrali člani madžarske vlade, mnogo uglednih osebnosti in velikanska množica. Med odličniki sta bila tudi nemški in italijanski odpravnik. Predsednika vlade in zunanjega ministra je pozdravil notranji minister. Predsednik vlade grof Teleki je imel nagovor, v katerem je med drugim dejal; Izjava (grofov Telekija in Csaky|a Madžarski narod se ne sme preveč opijaniti spričo tega, da je dosegel svoj uspeh prej, kakor je pričakoval. Tako bo izrazil svojo hvaležnost prijateljskima državama, ki sta nam ostali zvesti v prijateljstvu. Pokazati moramo, da smo vredni tega prijateljstva. Čakajo nas naloge, kakršne čakajo državo, v kateri žive razne narodnostne skupine. Ves narod je odgovoren za delo, ki se jutri začne. Od vsakogar izmed nas je odvisna ohranitev miru in ohranitev tistega, kar smo dosegli, iu vsakdo izmed nas mora prispevati k razvoju celote. Nato je govoril zunanji minister grof C s a k y in rekel med drugim: Potrebno je bilo velikodušje, da so velesile sredi sedanjih bojev našle časa. da urede vprašanja, ki se jih neposredno ne tičejo, ampak samo posredno. Zato se zahvaljuje v imenu madžarskega naroda in izreka globoko hvaležnost. Monakov-ski sklepi in dunajska razsodba so utrdili namen Madžarske, da bo šla po tisti poti, ki ji jo svetujejo veliki prijatelji, ki spoštujejo Madžarsko. — Prepričani smo, da bomo svoje spoštovanje do teh velesil, naših prijateljev, in njuno spoštovanje do nas še bolj utrdili, ko bomo izpolnili težko nalogo, ki jo tudi danes opravljamo na fronti miru. Madžarska je bila zmerom za to, da doseže svoje eilje brez prelivanja krvi. To stališče madžarske vlade je sedaj dobilo nagrado, ko se je brez kapljice krvi vrnilo k Madžarski 40.000 kvadratnih kilometrov zemlje. Vsa mesta in vasi so okrašene z zastavami, zvonovi pa so neprestano zvonili. Madžarski tisk Budimpešta, 31. avg. AA. DNB: Madžarski listi prinašajo na ptvih straneh članke in komentarje o sporazumu med Madžarsko in Romunijo ter objavljajo tudi zemljevide, ki označujejo nove meje. Listi poudarjajo, da ima Madžarska zdaj 161.000 kvadr. kilometrov in 13 milijonov prebivalcev. Listi objavljajo svoje članke in komentarje pod velikimi naslovi in enodušno ugotavljajo, da sta Hitler in Mussolini pripomogla Madžarski k izpolnitvi njenih pravic. »Pester Lloyck pravi, da se v tem slovesnem trenutku vsa Madžarska čuti hvaležno napram največjima državnikoma Evrope Adolfu Hitlerju in Benitu Musso-liniju. Adolf Hitler in Benito Mussolini, ta dva velika moža, ki sedaj s svojima narodoma vodita borbo za končno ostvaritev evropskega gibanja, sta pripeljala do zmage pravično stvar in zahteve miru in omogočila trajen mir v podonavskem prostoru. Naša hvaležnost gre v prvi vrsti njima, nato pa velikima državnikoma in diplomatoma von Ribbentropu in grofu Članu. Po vsej Romuniji je zavladala žalost Bukarešta, 31. avgusta, b. Romunska vlada je imela davi daljšo sejo, na kateri so bili izdani ukrepi za izpraznitev transilvanskega ozemlja, ki je bilo z dunajsko razsodbo dodeljeno Madžarski. Romunske oblasti so že pričele s selitvijo. Novica, da je velik del Transilvanije dodeljen Madžarski, se je z neverjetno naglico razširila po vsej Romuniji ter napravila povsod globok vtis. Vsi javni lokali so bili takoj zaprti, ljudje pa nila svoje hrvatsko dušo in domoljubje, bila je pa od rojstva vzgojena na Dunaju v krogu nemških katoliških kulturnih delavcev in pisateljev, med katerimi si je priborila v kratkem času eno prvih mest. Zemljevid prikazuje ozemeljske izgube Romunije od junija dalje, ko je morala S c v j e t o m odstopiti severno Bukovino in Besarabijo, Bolgarom južni del Dobrudže, sedaj pa še M a -d žarom severno polovico Transilvanije. Ozemlja, ki jih je odstopila so pikčasto zaznamovana. Romunija je na ta način žrtvovala okroglo 6 milijonov prebivalcev ter je od 18 milijonske države padla na 12 milijonsko. Izgubila pa je skoraj dve petini svojega ozemlja so odšli na svoje domove. Iz Transilvanije prihajajo poročila, ki so dokaj vznemirljiva. Odgovorni krogi hočejo z vsemi silami ublažiti ozračje in preprečiti nered. Bukarešta, 31.. avgusta. AA. Rador: O seji kronskega sveta je izšlo tole poročilo: Seja kronskega sveta se je vršila ponoči 29. in 30. avgusta. Kronski svet je sklenil pristati na razsodbo držav osi Nemčije in Italije. Razsodba je padla v zelo težavnih okoliščinah. Konferenca na Dunaju, sklicana na pobudo Nemčije in Italije, ki sta zainteresirani pri ohranitvi miru v jugovzhodni Evropi, se je razvila v okoliščinah, da je Romunija imela zbirati med tem, da reši politični obstanek države, aH pa tvega nove nevarnosti vojne. Ta okoliščina in pa dejstvo, da zunanja ministra Nemčije in Italije nista mogla ostati dalje, kakor dva dni na Dunaju, sta Romunijo prisilili, da se je morala hitro odločiti. Pristanek na razsodbo je pomenil, da se državama osišča Nemčiji in Italiji pre- pusti ureditev romunsko-madžarskega vprašanja. Po drugi strani pa sta Nemčija in Italija dali odločno poroštvo glede romunskih meja. Kronski svet je proučil vse možnosti in sklenil sprejeti edino ugodno rešitev, t. j. da pristane na razsodbo Nemčije in Italije. Vsa osnova, na kateri je temeljila prejšnja zunanja politika, se j« v vsej Evropi podrla. V takšnih razmerah je bila edina možna pot sprejeti vse posledice, izvirajoče iz žrtve, velike in bolestne, toda poroštva, ki smo jih dobiti, so življenjskega pomena za romunsko državo, za njen obstoj v času, ko izginja toliko drugih držav. Po zaslugi teh poroštev naših meja bo Romunija mogla začeti demobilizacijo. Naj bo izid razsodbe še tako boleč, v prvi vrsti je treba upoštevati eno, namreč državo samo in složnost ter edinost vseh nas, zbranih okoli krone. Koliko je izgubila Romunija Dunaj, 31. avgusta, t. United Press: Nemško-italijanska razsodba o madžarsko-romunskem sporu določa, da morajo Romuni izprazniti ozemlje, ki ga po razsodbi morajo izročiti Madžarski, v teku 14 dni. Natančna črta nove meje bo določena po razmejitvenih komisijah, ki bodo na samem ozemlju sprejela dokončne sklepe in bo tu in tam meja še popravljena. Natančnih statističnih podatkov o odstopljenem ozemlju pa za enkrat še v javnosti ni. Madžarski zunanji minister grof Csaky je pri svojem povratku v Budimpešto omenil površino 45.000 kv. km. Romunski krogi zatrjujejo, da je na podlagi statistik, ki jih imajo, v odstopljenem ozemlju najmanj poldrugi milijon Romunov in nekoliko Nemcev, vseh prebivalcev pa dva milijona 750.000. Bukarešta, 31. avg. b. Z odstopom dve tretjine Transilvanije je Romuni]a izgubila 2,750 000 prebivalcev, med katerimi je okrog 1,500 000 Romunov. Posebno težko je prizadeta Romunija z od-stopitvijo nekaterih industrijskih področij, ki so imeli v romunsko gospodarskem življenju veliko vlogo. Madžarska je dobila tudi rudnike zlata pri Bajamore in velik del zahodnega obrambnega pasu. Romunski listi pišejo, da jc izguba sedanjega področja neprimerno težji udarec za Romunijo kakor pa je bila izguba Dobrudže, Čudno obnašanje Sovjetov Ostre protestne note poslane romunski vladi Moskva, 31. avgusta, t. Associated Press: Medlem ko je Romunija na Dunaju borila hudo borbo in je končno sprejela razsodbo Nemčije in Italije, s katero je odstopila 40.000 kv. kilometrov ozemlja Madžarom, je sovjetska vlada izvajala hud pritisk na romunsko vlado. Sovjetski pomočnik zunanjega komisarja Dekanozov je prvič dne 19. avgusta poklical k sebi romunskega poslanika Oafenca in mu izročil protestno noto, v kateri sovjetska vlada odločno protestira proti kršitvi sovjetske meje, ki da so jo zagrešile romunske oborožene sile. Protestna nota pravi, da Sovjetska Rusija kaj takšnega ne more več trpeli in da zahteva od Romunije, da dokaže, da v bodočnosti ne bo več dovoljevala takšnih kršenj meje. Na sovjetski strani sicer ni bilo človeških žrtev in je to olajševalna okoliščina, kajti, ako bi bile padle žrtve, bi se nastali spor ne reševal več s protestnimi notami. Romunski poslanik je odšel domov in se je dne 29. avgusta spet vrnil z noto romunske vlade, v kateri razlaga, kako je prišlo do obmejnih oboroženih spopadov, ki da so jih sprožili sovjetski vojaki, ki so začeli streljati in so povzročili tudi smrtne žrtve na romunski strani. Komisar Dekanozov je odgovoril, da bo sovjetska vlada proučila dejstva, ki jih našteva romunska nota, a je opozoril romunskega poslanika, da Sovjetska Rusija ne bo trpela, da bi jo Romunija ogrožala na njeni skupni meji. Bukarešta, 31. avgusta, b. Danes je bila sklicana seja kronskega sveta, na kateri so proučevali zadnjo sovjetsko protestno noto v zvezi z najno- vejšimi incidenti na sovjetsko-romunski meji. Sovjeti obtožujejo romunske obmejne straže, češ da so one izzvale spopade, ter grozijo Romuniji s protiukrepi, če se bodo podobni primeri ponovili. Sovjetsko brodovje na vajah v črnem morju Moskva, 31. avgusta, b. »United Press« poroča: Sovjetsko brodovje manevrira v Črnem morju, istočasno pa imajo sovjetske čete taktične manevre v zahodnem delu države. Moskovska vlada zahteva od Romunije zadovoljiv odgovor na njen protest. Uradna agencija »Tass« smatra, da je Romunija odgovorna za provokacije na meji Besarabije. Splošno prevladuje mnenje, da se lahko položaj vsak trenutek poostri. Dobrudža predana istočasno z Erdeljem Sofija, 31. avgusta. AA. DNB: Tukaj mislijo, da bo izročena Južna Dobrudža bolgarskim oblastem takrat, kadar bodo Madžarski odstopljene erdeljske pokrajine, ki so bile tej državi prisojene z dunajsko arbitražo. Pri tej priliki pripominjajo v Sofiji, da je Romunija svoj čas predlagala Bolgariji, naj Južno Dobrudžo odstopi takrat, kadar bodo urejena vprašanja glede Erdelja. j Konferenca slovenskih senatorjev in bivših narodnih poslancev o prehrani Slovenije Na svojem sestanku dne 31. avgusta t. 1. smo slovenski senatorji in bivši poslanci kot narodni zastopniki Slovenije pretresali današnja pereča vprašanja, predvsem vprašanje, kako pravočasno in zadostno preskrbeti Slovenijo z življenjskimi potrebščinami in omogočiti preživljanje najširših slojev ter smo ugotovili in sklenili naslednje: 1. Današnje stanje preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami povzroča resno skrb glede prehrane pasivnih krajev, zlasti Slovenije, ki ima polog številnega mestnega prebivalstva še številne delavske sloje v industriji ter mnogo pasivnih kmečkih okrajev, tako da znaša letni primanjklaj krušnega žita že ob normalnih letinah nad 12.000 vagonov. 2. Ugotavljamo, dn se temu vprašanju do-sedaj ni posvetila primerna pozornost, zato zahtevamo, cla sc to vprašanje hitro iu zadovoljivo reši. Ker se je pri prejšnjih uredbah pokazalo, da postajajo neopažene, tako cla se niti v malem obsegu niso izvajale, naj izvaja vlada novo uredbo o preskrbi prebivalstva z žitom z vso strogostjo proti vsem in vsakomur, in brez ozira uporablja vse »aukcije uredbe proti onim, ki se ji ne bi pokoravali ali jo izigravali. 3. Banu dravske banovine naj se da takoj pooblastilo, dn v okviru banovine uredi vprašanje razdelitve razpoložljivih življenjskih potrebščin na podlagi rncijoniranja, tako da bo preživljanje slehernega prebivalca zavarovano in špekulacija z nujnimi življenjskimi potrebščinami popolnoma izključena. 4. Opozarjamo odgovorne činitelje na silno hude gospodarske razmere, ki se zlasti v Sloveniji zaradi njene gospodarske strukture pojavljajo z vso ostrino. Podražitev nujnih življenjskih potrebščin in grozeča brezposelnost v industriji ustvarjajo izredno hude razmere in zahtevajo radikalnih ukrepov nn vseh gospodarskih področjih. Zato zahtevamo popolno ureditev vprašanja cen nujnih življenjskih potrebščin, zavarovanje življenjskega obstoja delavcev, državnih in drugih javnih in zasebnih nameščencev, ter javnih del za brezposelne. Te sklepe dostavljamo predsedniku mini-strskega sveta in vsrm članom kr. vlade in zahtevamo kot narodni zastopniki Slovenije, da se v celoti upoštevajo. L j u b i j a n a, dne 31. avgusta 1910. Sprememba zakona o ustrojstvu vojske in mornarice Belgrad, 31. avg. m. Na predlog vojnega ministra je ministrski svet na osnovi čl. 1. uredbe o spremembah obstoječ'h predpisov in o izdajanju novih predpisov o spremembah in dopolnitvah v zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice predpisal uredbo, ki med drugim določa: Predpis odstavka 3. in čl. 17 se menja in glasi: Pomožne vrste vojske so pirotehnične in smodniške edinice, avtomobilske edinice, vozar-ske edinice. ekonomske tn bolničarske edinice, razen teh obstoja že posebna skupina: obrambna četa iu orožništvo. Predpis čl. 12. se menja in glasi: General-štabno stroko tvorijo generalštabni častniki. — Generalštabna stroka se izpopolnjuje s častniki iz vrst vojske in mornarice, ki imajo višjo vojaško izobrazbo in ki so na poizkušnji v glavnem ge-ncralštabu in dobe oceno kot sposobni za izvrševanje generalštabnih poslov. Generalštabni častniki sprejemajo posebne dodatke na stroko, katerih višino v mejah proračunskih sredstev odreja vojni minister Organizacija in vse ostalo v tej stroki je predpisana s kraljevo uredbo o glavnem generalštabu in generalštabni stroki. Predpis pod odstavek 1. čl. 21. se menja in glasi: Vojni pisarji, podčastniki vojske in mornarice prvenstveno ekonomski s končano podčastniško stroko, ki so službovali najmanj 9 let na ustrezajoči strokovni službi odnosno v četi in ki na enoletni pripravi pri intendanturi štabov ali pri zavodu ali ustanovah ekonomske stroke ali na dotičnih formacijah, ki jih predvideva strokovni položaj pri edinicah ali pri ustanovah vojske in mornarice pokažejo sjiosobnost in izvežbanost za upravljanje administrativnih odnosno strokovnih poslov in |>olože predpisani izpit za nižje vojaške pisarje 4. razreda. V prepisu točka 5. odstavek 1. čl. 24. se po besedah »avtomobilskih edinic« dodajo še besede »s končano jjodoficirsko šoloc. V predpisu točka 6. odstavek 1. čl. 28. se v začetku stavka po besedi »podčastnikom«: dodajo še besede »s končano podčastniško šolo«. V predpisu točka 4. odst. 1. čl. 30. se v začetku stavka |>o besedi »podčastnikom« dodajo še besedo »s končano podčastniško šoloc. Predpis točka 2. čl. 32. pod a) se menja in glasi: Sanitetski podčastniki od jiodčastnikov s končano podčastniško šolo, ki so službovali kot bolničarski podčastniki najmanj 9 let in eno leto priprave pri zavodih in ustanovah na dotičnih predvidenih strokovnih položajih, ki so dobivali izvežbanost in sposobnost za upravljanje administrativnih odnosno strokovnih poslov in položili predpisani izpit za nižje sanitetske pomočnike 4. stopnje. Predpis tojke 2. čl. 38. se menja in glasi: Veterinarski pomočniki: (Ki podčastnikov s končano vojno veterinarsko šolo, ki so v činu podčastnika službovali najmanj 9 let in na enoletni pripravi pri vojnoveterinarskih ustanovah in četah, na veterinarski dolžnosti pokažejo izobrazbo in sposobnost za upravljanje administrativnih odnosno strokovnih jioslov in polože predpisani izpit za nižje veterinarske pomočnike 4. razreda. Predpis odstavka 1. čl. 42. se menja in glasi: Služba v stalnem kadru pričenja načelno v tistem kadrskem letu, v katerem regrul konča 21. leto iu traja dve leti. V predpisu odstavka 2. čl. 45. prvi in drugi stavek zaključujeta z besedami »a v soglasju s predsednikom ministrskega sveta se menja in glasi: jugoslovanski državljani, ki so odseljeni in stanujejo v kateri koli državi stalno ali začasno ali so tam prirojeni, se ne bodo smatrali, da iz-begavajo služlio v stalnem kadru če se v času njihove regrutacije, najkasneje do 27. leta starosti javijo našim vojaškim odn. konzularnim predstavnikom v dotični državi in dajo izjavo, da so kot jugoslovanski državljani in vojaški zavezanci pripravljeni, da se v primeru mobilizacije kakor tudi v primeru vojske odzovejo pozivu jugoslovanskih državnih oblasti. Za osebe, ki bodo dale tako izjavo, je smatrati, da so uredile svoje vojaške obveznosti, v kolikor se do končanega 27. leta starosti ne vrnejo iz izseljenstva v domovino, kjer stalno ali začasno stanujejo, se oproščajo v mirovni dobi službe v kadru. Podrobnejše odredbe o postopanju v takšnih primerih predpisuje niinisler za vojsko in mornarico.« Podaljšanje dijaškega roka -"T,* V predpisu čl. 49. je naslednja izpreinemba: v odstavku 1. točka 1. jx>d a) se namesto besede >9 mesecev« vstavi beseda >12 mesecev«, namesto besede >14 mesecev«; pa beseda »1H mesecev». V odstavku 2. ista točka se namesto besede >14 mesecev vstavi beseda >18 mesecev«. V točki 2. jiod a) isti predpis je namesto besede »9 mesecev« stavili besedo >13 mesecev« in namesto besede >14 mesecev« besedo »18 mesecev«. V točki 3. isti predpis namesto besede 6 mesecev »12 mesecev in namesto besede »14 mesecev >18 mesecev«. Točka 1—5 pod b) isti predpis na vseh mestih kjer stoji >9 mesecev«, se vstavi beseda »18 mesecev«. Predjiis točke 7. čl. 87. se menja in se glasi: za brigadne generale: da je končal nižjo šolo vojne akademije ali enako šolo v inozem-stvu, ali da je končal višjo šolo vojne akademije. če ni končal nižje šole vojne akademije; da je uspešno poveljeval polkom ali vojnim okrožjem najmanj dve leti (v topništvu ali samostojnih divizijah, v inženeriji, da je bil na odgovarjajočem položaju in da je uspešno končal poveljniški tečaj). Predpis točke 8. se menja in se glasi: Za divizijskega generala: da je končal višjo šolo vojne akademije ali drugo višjo vojno šolo. ki odgovarja tej šoli v državi ali v inozemstvu, da je uspešno poveljeval enoti brigadne stopnje najmanj dve leti in da v času napredovanja poveljuje divizijski oblasti ali četam divizijske organizacije; du je z vsem delom in v življenju za času svojega službovanja v vojski dokazal, da se mu lahko za-upa poveljstvo divizije in da lahko napreduje v stopnjo divizijskega generala. Predjiis točke 9. se menja in se glasi: Za armadnega generala: da v času napredovanja poveljuje armadni oblasti ali letalstvu; da je ocenjen in ima sposobnosti, visoko vojaško avtoriteto in zaupanje za najvišje jioveljc-vanje v narodni vojni sili. Predpis točke 10. se menja in se glasi: V stopnjo vojvode lahko za časa vojne napreduje armadni general, ki se je v vojni posebno izkazal z uspešnim delom, od katerega je odvisen uspeh vojne ali kakšne vojne operacije. Za napredovanje generalštabnih častnikov veljajo splošni in posebni pogoji členov 86., 87., 168. in 169. tega zakona, in sicer: t. za majorje: da jc kot kapetan 1. razreda uspešno poveljeval osiiovui enoti najmanj leto dni. Položen izpit, predpisan za prevedbo v generalštabno stroko, velja tudi kot položajni izpit za stopnjo generalštabnega majorja, odnosno za stopnjo majorja v vrsti vojske, oziroma zu stopnjo kupetunu korvete v mornarici. 2. Za podpolkovnika: da je v činu majorja uspešno poveljeval bataljonu ali enoti iste stopnjevali da je uspešno opravljal posle na položaju, določenem v uredbi o formaciji za stopnjo generalštabnega majorja. 3. Za polkovnika: da je bil v stopnji majorja ali podpolkovnika uspešno poveljeval bataljonu ali enoti iste stopnje najmanj leto dni, 4. Za brigadnega generala: da je uspešno poveljeval polku ali vojnemu okrožju najmanj dve leti in da je uspešno končal poveljniški tečaj za generalštabne častnike. Kandidati, ki na tem tečaju niso pokazali dovolj sposobnosti za generalštabnega brigadnega generala, se prevedejo v eno izmed vrst orožja, pri čemer se jim prizna poveljniški tečaj za generalštabne častnike kot izpolnjen pogoj za napredovanje v stopnjo brigadnega generala dotične vrste orožja. Generalštabni polkovniki, ki ne bodo poslani na omenjeni tečaj, se prevedejo v eno izmed vrst orožja in pošljejo na poveljniški tečaj v dotično vrsto orožja. 5. Za divizijskega generala: da je uspešno poveljeval enoti brigadne stopnje najmanj dve leti in 7. uspehom opravljal posle na položaju, določenem v uredbi o formaciji za stopnjo generalštabnega brigadnega generala najmanj prav tolitko časa. Predpis čl. 148 se menja v toliko, dit se dodajo besede: »številka 3 — mornariški narednik vodnik 3., 2. in 1. razreda.« Ta člen se menja in glasi: Starešinski čini v mornarici so: mornariški kaplar, mornariški podnarednik 2. razr., mornariški narednik 1. razr., mornariški narednik 2. r., mornariški vodnik 3. razr., mornariški vodnik 2. razr., mornariški vodnik 1. razr. Predpis čl. 202 se menja in se glasi: Polaganje izpitov za posamezne stopnje (razrede), določene s tem zakonom zaključno z izpitom za stopnjo majorja (kapetana korvete, višjega vojnega uradnika 4. razr.) more biti samo trikratno brez ozira na prehod v druge vrste orožja ali stroke službe. Udeležba na poveljniških tečajih kot tudi reševanje nalog na zemljevidih, v kolikor so določeni v čl. 87, 88, 89 in 91 tega zakona, more biti samo enkratna za ustrezajočo stopnjo (razred) brez ozira na prehod v drugo vrsto orožja ali pa stroko službe. Polaganje izpitov za stopnjo podporočnika, oziroma nižjega vojnega uradnika 4. razreda se računa neodvisno od števila polaganja izpitov za stopnjo vodnika 3. razreda. Podrobnejše določbe o polaganju izpitov sploh in o udeležbi na tečajih so predpisane z uredbo, pravila in program pa predpiše minister za vojno in mornarico. Predpis čl. 260, se menja in se glasi: Mesečna plača podčastnikov vojske in mornarice znaša: vodnik 1. razr.: plača 825 din, s 1. per. poviškom 925 din, v II. razr. 985, v III. r. 1065 din. Vodnik II. razr.: plača 700 din, s 1. per. poviš. 750 din, z drugim 825 din; vodnik III. razreda: plača 600 din, s 1. per. poviš. 650, z 2. 700 din; narednik I. razr.: plača 500 din, s 1. per. pvviš. 550 din, z 2. 600 dinarjev; narednik 2. razr.: plača 400 din, s 1. per. poviš. 450 din, z 2. 5CO din; podnarednik 1 razr.: plača 340 din, s 1. per. poviš. 370, z 2. 400 din; podnarednik 2. razr.: plača 2S0 din, s 1. per. poviš. 3x0 din, z 2. 340 din. Predpis čl. 276 6e menja in se glasi: aktivni podčastniki in aktivni vojni godbeniki dobijo dra-ginjski dodatek po naslednji tabeli: vodnik 1. razr., če je oženjen, vdovec ali ločenec z otroci: I. drag. razred 500 din, II. 350 din, III. 300 din; neoženjen, vdovec ali ločenec brez otrok brez ozira na dra-ginjski razred 180 din. Vodnik 2. in 3. razreda: 1. draginjski razred 460 din, 2. drag. razred 320 din, 3. drag. razred 280 din. Neoženjeni: 180 din. Naredniku 1. in 2, razreda pripada v 1. draginjskem razredu 420 din, v drugem 300 din, v tretjem 265 dinarjev; neoženjenim 180 din. Podnarednikom 1. in 2. razr. brez ozira na draginjski razred 90 din, kaplarjem-godbenikom 30 din brez ozira na draginjski razred. Gojencem vojnih šol brez ozira na stopnjo ne pripada nobena draginjska doklada. Členu 292. se doda nov odstavek: »Pravice, ki pripadajo po prejšnjih odstavkih aktivnim častnikom, vojnim uradnikom, podčastnikom, kaplarjem in redovom, uživajo pod istimi pogoji rezervni častniki, vojni uradniki in podčastniki kot tudi obvezniki, dekler so v vojni službi. Predpis čl. 359 se menja in se glasi: Za preskrbo vojne sile v mobilnem in vojnem 6tanju se more po potrebi odrediti tudi rekvizicija. Rekvizijo in vse ostale podrobnosti predpisuje zakon o rekviziciji. Predpis točke 2 čl. 389 se menja in se glasi: Aktivni častniki, ki so se udeleževali vojne v letih 1914 do 1918 in so imeli položene višje tečajne iz-pdporočnika, ali pa so v vojni od leta 1914 do 1918 jiove-Ijevali borbenim enotum — vodu ali večji enoti od voda — najmanj dve leti. 3. Prav tako se priznajo vsi z zakonom določeni pogoji za napredovanje v stopnjo rez. majorja naslednjim kapetanom I. razr.: a) ki so leta 1914 stopili v vojno « |)oloženim izpitom za rez. podporočnika in bili na dan 1. okt. 1918 rez. častniki: b) ki so v vojni ranjeni ali odlikovani zu hrabrost, pa so po vojni bili na orožnih vajah in na teh dobili priporočljive ocene; c) ki so proglašeni za vojne invalide. Vsi gornji predjiisi veljajo tudi za rez. kapetane 1. razr., ki so imeli to stopnjo na (lun 31. avgusta 1940. S predpisi tega člena se lahko okoristijo tudi tisti rez. kapetani 1. r., ki so upokojeni ali je bila sprejeta njihova ostavka za prevedbo v rezervo, če izpolnijo navedene pogoje. Vse rez. kapetane 1. r., ki izpolnijo pogoje tega člena, lahko vojni minister predlaga za napredovanje v stopnjo rez. majorja po svoji uvidevnosti in potrebi, z izjemo onih, ki so v kazenski preiskavi, v redni sodni preiskavi, obtoženi ali sodno kaznovani. Za čl. 399a se dodajo naslednji novi členi: Sedanji podnaredniki, naredniki in nared.niki-vod-niki, ki so bili v tej stopnji 31. marca 1910, bodo prevedeni s 1. aprilom 1941: a) v podnarednike 1. razreda podnaredniki, ki bodo v tej stopnji služili najmanj tri leta in ni nobenih ovir za napredovanje po do sedaj veljavnem čl. 65 točke a) zakona, za podnarednike 2. razreda pa vsi ostali podnaredniki; b) za narednike 1. razreda naredniki, ki bodo v tej stopnji služili najmanj 4 leta in ni nobenih ovir za njihovo napredovanje po do sedaj veljavnem čl. 65 točka a) zakona, za narednike 2. razreda vsi ostali naredniki; c) za vodnike 3., 2. in 1. razreda sedanji naredniki-vodniki 3., 2. in 1. razreda. Nadaljnje napredovanje podčastnikov bo po pogojih čl. 81 zakona. Za prevedbo sedanjih mornariških podčastnikov v odgovarjajoče podčastniške čine jx> spremenjenem predpisu čl. 148 veljajo v celoti odredbe čl. 399 b) tega zakona. Prejemki podčastnikov po spremembi predpisa čl. 260 in 276 bodo tekli od 1. aprila 1941. Sedanji častniki za generalštabne posle se prevedejo z dnem vstopa v veljavo le uredbe za generalštabne častnike. Prevedba častnikov specializiranih za avto-vozarsko prometno službo v avtomobilske častnike kakor tudi pekovske in obrtne jx>dčastnike v gospodarske podčastnike, bo izvršil vojni minister. Pogoji poveljevanja po dosedanjih predpisih čl. 87. in 88. zakona veljajo kot izpolnjeni pogoji po omenjenih predpisih navedenih členov tega zakona za vse polkovnike, ki so bili 4 leta v tem činu z dne 31. avgusta 1940. Izjemoma od teh predpisov čl. 81. tega zakona do 51. decembra 1943 lahko postane aktivni podporočnik in vodnik 3. ali 2. razreda, v kolikor izjjolnjuje ostale pogoje, predpisane v čl. 81. zakona. Podčastniki, katerim je žc dovoljeno polaganje izpitov za čin podporočnika, oziroma nižjega vojnega uradnika 4. stop., bodo napredovali po do sedaj veljavnih predpisih tega zakona. ako položijo izpit do 31. dee. 1940. Uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinah« in stopi z današnjim dnem v veljavo. Društvo prijateljev Sovjetske zveze v Zagrebu Zagrebški listi jx>ročajo, da je neki g. Av-gustinčič v imenu večjega število sopodpisnikov prosil bansko upravo Hrvatske, naj odobri pravila Društva prijateljev Sovjetske zveze na ozemlju banovine Hrvatske. Banska oblast mu je odgovorila odklonilno in društvo se v Zagrebu ne bo ustanovilo. V globoki žalosti naznanjamo žalostno vest, da nas je po dolgi, mučni bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Franc Derenda bivši trgovec in gostilničar Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 2. septembra 1940 ob 4 popoldne iz Zal iz kapelice sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 31. avgusta 1940. Žalujoča soproga s sinovi Rojstni dan kralja Petra II. V petek, dne 6. septembra 1940, se obhaja rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Petra □. kot državni praznik. V proslavo tega praznika bo ta dan ob 9 v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni cerkvi se bo vršile svečana služba božja ob pol 9, v evangeljski cerkvi ob 9, v starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti 9 pa ob pol 9. uri. Istega dne sprejema gospod ban od 11.30 dalje v banski palači (Bleivveisova c. 10) poklonitve in čestitke. Ban dr. Natlačen na Dunaju Danes ob 13.10 je odpotoval z brzim vlakom iz Ljubljane preko Maribora na Dunaj ban dravske banovirte g dr. Marko Natlačen, kjer bo prisostvoval slovesni začetni slovesnosti dunajskega velesejma 1. septembra. V torek 3. septembra g. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen ne bo sprejemal strank. Uredba o sprejemanju učencev v peti razred učiteljskih šoi Belgrad, 31. avgusta. A A. V zvezi s čl. 2 uredbe ministrskega svela št. 11.01 od 20. avg. 1940 po katerem se v peti razred učiteljske šole lahko vpisujejo tudi učenci in učenke, ki so položili višji tečajni izpit, je prosvetni minister izdal odlok IV. št. 9.993 od 30. avgusta letos, da se v šolskem letu 1940-41 odpre novi peti razred učiteljske šole za učence s položenim višjim tečajnim izpitom v srednji šoli. Novi pet irazred bo odprt v učiteljskih šolah v Belgradu, in sicer v moškem oddelku 40 učencev, v ženskem oddelku 40 učenk, v Kragujevcu 40 učencev, v Novem Sadu 40 učencev, v Jagodini 40 učencev, v Pirotu 40 učencev, v Banjaluki 40 učencev, v Sarajevu 40 učencev, v Užicah 40 učencev, v Šabcu 40 učencev, v Ljubljani 40 učencev, v Mariboru 40 učencev, v Cetinju 40 učencev, v vsem 560 učencev. Pouk v teh razredih bo potekal po posebnem programu, ki bo naknadno predpisan. Uredba o bogoslovni visoki šoli v Mariboru Belgrad, 31. avgusta, m. Prosvetni minister je predpisal na osnovi čl. 4., točke 6., finančnega zakona za leto 1939-40 in čl. 1., t. odstavek, uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij, julij leta 1940. in čl. 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—marec 1940-41 uredbe o visoki bogoslovni šoli v Mariboru, s katero jjostane dosedanji bogoslovni državni zavod za visoko bogoslovno izobrazbo šola za katoliške duhovnike 7, nazivom visoka bogoslovna šola v Mariboru. Ta šola je zavod, ki daje višjo teološko strokovno izobrazbo, šola je posebno pravno telo. Vzdržuje se iz državnega proračuna in je neposredno pod nadzorstvom prosvetnega ministra. Šolska oblast so rektor in učiteljski svet. Redni pouk traja najmanj 10 in največ 12 semestrov oz. 5 ali 6 šolskih let. Uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinah« in stopi z današnjim dnem v veljavo. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 31. avg. b. Danes ob 11 dopoldne je bil v navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kralja generalštabnega brigadnega generala Avgusta Mariča, zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinca, podbana dr. Krbeka ter številnih predstavnikov civil. oblasti, odprt 34. mednarodni zagrebški velesejem. Po običajnem pozdravnem govoru so si dostojanstveniki ogledali razstavne prostore. Značilno je, da je letos prvič tudi Madžarska razstavila v svojem paviljonu. Otvoritvi je prisostvoval zastopnik madžarskega ministra grofa Czakyja generalni konzul Bartokh. Dubrovnik, 31. avg. b. Ponoči ob 2.30 so čutili v Dubrovniku precej močan potres. Pred potresom 6e je slišalo močno bobnenje. Prebivalstvo je zbežalo prestrašeno na ulice Kolesarska tekma »Okrog Srbije« Belgrad, 31. avg. m. Danes so tekmovalci okrog Srbije prevozili najtežjo etapo, to je od Sarajeva do Čačka, ki je dolga 295 kilometrov. Na tej progi je največ vzponov in serpentin, ki so jih morali premagati kolesarji, poleg tega je še deževalo. Kljub temu pa je bila borba tudi danes izredno ostra. Vozači so vozili v majhnih skupinah, vodili so izmenoma Drljevič, Davidovič, Gartner, Peternel, Pokupec. Višegrad je bil določen za polovico etape. Prvi je tja prispel Peternel iz Ljubljane, ki je prevozil 119 kilometrov v 5:20.59, drugi in tretji sta bila tudi Slovenca Podmiljšak in Gartner, 4. Srb Veljkovič, 5. pa zopet Slovenec Grabner. Belgrajske novice 1 Osijck. 30, avg. m. Danes so okoliški kmetje pripeljali na trg veliko pšenice in koruze. Žito so pripeljali predvsem manjši kmetje, ki potrebujejo sedaj denar. Pšenico slabše vrste so prodajali od 320 do 330 din za meterski stot. Koruzo pa, ki ima stalnejšo ceno, po 400 din. Osijek, 31. avg. m. Današnja številka glasila Nemcev v banovini Hrvatski »Sla\vonischer Volks-bote« objavlja posebno poročilo iz Zagreba, v katerem pravi, da je bila na zadnji vladni seji v Zagrebu baje sprejet (udi zakon o Židih, ki se zaenkrat ne bo še objavil. Ta zakon je baje izdelan na osnovi italijanskega zakona o Židih. Niš, 31. avg. m. Popoldne od pol 2 je dopoto-val z letalom v Niš predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. ki se je takoj odpeljal v Niško banjo v svojo vilo. Dubrovnik, 31. avg. m. Včeraj kmalu po 12 se je v Dubrovniku čutil slabši potresni sunek. Potres se je ponavljal do pol 3. Ljudstva se je polastila precejšnja zbeganost. Ljudje so zbežali na ulice in čakali zore. Potresni sunki niso povzročili škode. Po enem letu vojne Berlin, 31. avg. t. United Press: Službeno poročilo, ki daje pregled o vojnih dogodkih enega leta vojne z Anglijo, navaja tudi nemške izgube, ki znašajo 39.000 mrtvih, 143.000 ranjenih, 24.000 pogrešanih. V prvem letu zadnje svetovne vojne jc pa bilo 580.000 mrtvih in ranjenih. Razstava »Ljubljana jeseni m Ljubljana, 31. avgusta. | Danes dopoldne je bila ot 10 odprta letošnja jesenska velesejmska prireditev, ki je glede na izjemne razmere, v katerih živimo prav gotovo presenetila slehernega obiskovalca. Ker je odpadel letošnji pomladanski velesejem, ki je v vseh dolgih letih obstoja naše velesejmske institucije vedno imel izrazito trgovski in posredovalni značaj, je bila letošnja jesenska prireditev prav gotovo pogumen poskus uprave, da vsaj v jeseni skuša dati Ljubljani prireditev, ki bi ji naflomestila pomladansko izgubo. To se je v polni meri posrečilo in lepi obisk in veliko število najodličnejših zastopnikov ob otvoritvi to tudi najlepše dokazuje. Že pred deseto se je zbrala velika množica občinstva in odličnih zastopnikov pred upravnim poslopjem velesejma. Ko je prišel zastopnik Nj. Vel. kralja, general Ferdo Janež, je najprej pozdravil navzoče predsednik upravnega odbora ljubljanskega velesejma Avgust Praprotmk. Po pozdravih, ki jih je naslovil na kr zastopnika generala Janeža, je pozdravil še zastopnika kraljevske vlade bana g. dr. Marka Natlačena, knezoškofa g. dr. F.ožmana, poveljnika divizijske oblasti generala g. Stefanoviča, dalje zastopnike ministrov, tako načelnika banske uprave Drag. Trstenjaka, zastopnika trgovinskega ministra, polkovnika Antona Parteja, zastopnika vojnega ministra, finančnega ravnatelja Mozetizha, zastopnika finančnega ministra, poštnega ravnatelja Janžekoviča, zastopnika poštnega ministra, poveljnika orožništva, polkovnika Barleta, ljubljanskega župana dr. Adleši-ča, nemškega generalnega konzula dr. Broscha, italijanskega generalnega konzula g. Maraldia, francoskega konzula Remeranda in zastopnika trgovskega zastopstva ZSSR v Belgradu Pavla Prav-dina, kakor tudi zastopstvo trgovske zbornice v Zagrebu, podpredsednika Dragana g. Trnskega in tajnika dr. Miroslava pl. Fcstetičs ter številne druge predstavnike ljubljanskih gospodarskih, socialnih in kulturnih institucij. Za tem je predsednik v daljšem govoru očr-tal pomen letošnjega velesejma. Omenil je, da odpiramo to razstavo v nevšečnih časih, ki povzročajo v gospodarskem življenju hude motnje. Kljub temu pa letošnji velesejem dokazuje, da hoče naša država Jugoslavija v vseh teh težavah vztrajati in delati. V teh časih pripada prav gospodarstveniku važna naloga, da vztraja pri svojem delu, da gradi dalje in ustvarja nove dobrine. Vztrajati, delati in živeti, to je geslo in vodilo za nas vse. Med posebno važne gospodarske ustanove, ki so izrednega pomena za Ljubljano, pa spada tudi velesejem, ki daje sliko naše gospodarske tvornosti. Hkrati pa je jesenska prireditev tudi važna afirmacija naših kulturnih prizadevanj. Kljub vsem oviram je letošnja razstava pestra, poučna in zanimiva za najširše plasti prebivalstva. Industrija in obrt sta v splošnem oddelku, vse polno zanimivih posebnih razstav pa izpopolnjuje živahno sliko letošnje prireditve. Ob zaključku se je govornik zahvalil za blagohotno naklonjenost ter veliko moralno in gmotno podporo s strani naših prvih gosposk. Najprej se je zahvalil za vso podporo banu dravske banovine dr. Marku Natlačenu kakor tudi ministru dr. Mihi Kreku. Prav tako pa je izrekel zahvalo ljubljanskemu županu dr. J. Adle-šiču. Ob koncu je predsednik poudaril, da je ljubljanskemu velesejmu pokrovitelj naš mladi vladar Nj. Vel. kralj Peter II. in pozval navzoče, naj mu v znak neomajene vdanosti zakličejo: »Živeli«, kar so tudi storili. Vrla godba 40. pešpolka pa je krepko zaigrala državno himno. Predsednik Praprotnik je za tem naprosil zastopnika kr. vlade, naj odpre velesejem. G. ban je stopil k mikrofonu in dejal: Govor g. bana Razmere, v katerih živimo, gotovo niso niti malo ugodne za prireditve, kakršno danes na tem mestu začenjamo. In nedvomno upravičeno lahko celo trd:m, da se še nobena dosedanjih -elesejmskih prireditev v Ljubljani ni pripravljala in vršila pod tako neugodnimi okolnoslmi kakor sedanja. Toda navzlic vsemu: vclesejmski prostori so zopet oživeli, veselo vrvenje jih bo skoro napolnilo in letošnja prireditev se častno uvršča kot najnovejši člen v dolgi niz dosedanjih velesejmskih prireditev. Zaradi tega smo današnega dneva tem bolj veseli, zaradi tega smo prirediteljem za njihov trud trm bolj hvaležni in zaradi tega je naše priznanje ki jim ga za njihov uspeh izrekamo, tem bolj iskreno in prisrčno. Ta prireditev bi mogla služiti nam in vsemu našemu narodu kot bodrilen zgled, kaj premoremo z vztrajno delavnostjo, ki 6e ne da motiti po nobenih nevšečnostih, ki se ne da plašiti po nobenih ovirah, ki 6 svojo železno voljo, zaupajoč v samega sebe, premaga vse zapreke. Ne jadikovanje in vzdihovanje, ne nerganje in godrnjanje, ne zabavljanje in brundanje — veselje do dela, smotrnega, ustvarjajočega dela, zaupanja v lastno tvorno moč, zdrav optimizem, ki ne išče temnih 6enc, ampak sončnih potov, nam more lajšati težave sedanjega časa in nas popeljati iz težke sedanjosti v boljšo bodočnost. To nam govori in to nas uči letošnja ljubljanska velesejmska prireditev, ki jo s tem odpiram. Ko je g. ban odprl razstavo, so vsi povabljeni gostje pod vodstvom ravnatelja dr Dularja šli skozi paviljone in si ogledali vse razstavišče. V nekaterih razstavah so se z zanimanjem ustavili dalj časa in s priznanjem pohvalili celotno ureditev razstave »Ljubljana v jeseni«. /(AkdaAs Vtfa, Wft4 Ban g. dr. Marko Natlačen otvarja letošnjo velesejmsko prireditev Val za valom prihajajo nemški bombniki nad Anglijo Uradna poročila govorijo o visokih izgubah na obeh straneh lesnika poročila Vojno poročilo Berlin, 31. avg. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: . Kakor je bilo že sporočeno, so nemška bojna in lovska letala izvedla včeraj več močnih in nenadnih napadov na Anglijo. Pri tem so nemška letala težko poškodovala številna letališča in vojaške objekte. Zadeto je bilo tudi neko vojaško taborišče v Južni Angliji. Prišlo je do vee letalskih spopadov vzdolž južne angleške obale. V noči med 30. in 31. avgustom so nemška letala izvedla napade na pristaniške naprave m industrijska podjetja v srednji Angliji, ki so važna za vojsko. Ob izlivu Temze so bile vržene bombe na skladišča bencina in na doke. Bombardiranje je bilo izredno uspešno. V vseh krajih, kjer so bili napadi, so nastali močni požari. ' Naša letala so nadaljevala s polaganjem nun pred angleškimi pristanišči. Ponoči so angleška letala izvedla napad na Berlin in na še nekatera druga mesta v Nemčiji. Več bomb je |iadlo v notranjost Berlina in na delavski del prestolnice. Škoda v notranjosti mesta kakor tudi v predmestju ni bila pomembna. Ranjene so bile predvsem civilne esebe. Včeraj je bilo zbitih 9 3 sovražnih letal. Ponoči cr bila zbila 3 angleška letala in sicer eno od protiletalskega topništva, drugi dve pa v letalskih spopadih. Drugi dve angleški letali je zbilo protiletalsko topništvo vojne morna- rice ob severni obali. Na ta način je sovražnik včeraj izgubil 98 letal. 34 nemškin letal se ni vrnilo domov. Neka nemška podmornica je izvedla uspešen napad zahodno od Hebridov na konvoj in zadela tri sovražne trgovske ladje s skupno tonažo 21.000 ton, med katerimi je bila tudi neka tankovska ladja z 12.000 tonami. Nemški bombniki so izvedli danes dopoldne napade na letališča severno od Londona. Uničili so dva hangarja, tretjega pa zažgali. Kakor se izve, je prišlo do letalskih spopadov, v katerih je bilo zbitih 25 angleških letal. Na nemški strani je bilo uničenih 0 letal. Neko nemško letalo, ki je bilo zadeto, se je goreče spustilo v Kanal, posadka pa se je rešila s padali ter je nato plavajoč prispela do francoske obale. Berlin, 31. avg. AA. Štefani: Snočnje poročilo DNB ugotavlja, da so nemški letalci v napadih na angleška letališča zbili 98 sovražnikovih letal po poročilih, kakršna so prispela v začetku noči, 34 nemških letal je izgubljenih. Memški napad na skladišča v ustju reke Temze Berlin, 31. avgusta. AA. DNB: O napadu nemških bombnikov na skladišča petroleja in rafinerije ob izlivu Temze se izvedo zanimive podrobnosti: Zadnja letala so odletela v mraku. Na letalskem oporišču je čakalo še mnogo letal na prve vesti. Zveza s prvimi letali je funkcionirala odlično. Prva eskadrila pošilja vesti, da je prišla do določenih ciljev in tia se vrača domov. Nato se vrste napadi za napadi. Eskadrila za eskadrilo meče bombe. Pred nami so slike naših oglednikov, s katerih moremo spremljati napade naših bombnikov. Na podlagi podatkov posameznih letal o njihovem položaju in njihovem udejstvovanju se pred našimi očmi ustvarja slika o uspehu nočnega napada. Ogromna skladišča petroleja pri Thanishavenu, železniške proge, industrijska podjetja in velike rafinerije šo težko poškodovane. Zadnji val naših bombnikov je vrgel bombe na določen objekt, kakor javljajo naši radiotelegrafi-sti, od vseh naših letal prihajajo vesti o njihovem velikem delovanju,, kakor tudi o delovanju reilek: torjev in protiletalskega topništva. Angleški lovci so se pojavili le v majhnem številu. Točnejšo sliko o delovanju naših bombnikov smo dobili šele tedaj, ko so se vrnila prva letala in so poveljniki eskadril podali poročila. Velika skladišča bencina pri Thamshavenu so bila v plamenih, ker so bila zadeta od naših bomb. To gorivo, s katerim Anglija namerava voditi voino proti Nemčiji, se pretvarja v ogenj in dim. Bilo je neštevilno eksplozij. Vsa naša letala so se vrnila domov. Angleška poročala Včerajšnji boji London, 31. avgusta, t. Reuter: Letalsko ministrstvo uradno poroča, da so nemški napadi danes ves dan sledili drug drugemu na vsem južnem angleškem področju in ob ustju reke Temze. Toda angleška obramba je postala še močnejša in je vsako nemško skupino letal napadla. Razvilo se je več bitk nad južno Anglijo. Vse so se bile zelo visoko v zraku. Boji so bili tudi v bližini Londona in so tamkaj padale bombe na razne stavbe. Zbitih je bilo do 4 popoldne 38 sovražnih letal, 16 angleških letal se ni vrnilo. Proti večeru je prišel še tretji val nemških bombnikov, ki je presekal zaporni ogenj okrog Londona in metal bombe na zgradbe v londonskih predmestjih. Napada se je udeležilo okrog 80 bombnikov, med tem ko je skupina drugih 40 bombnikov napadala na južnovzhodni obali. Razvile so se hude bitke v zraku. Več ljudi je bilo od bomb ubitih in ranjenih. London, 31. avg. AA. Ministrstvo za državno varnost je izdalo naslednje poročilo: Po poročilih, ki so prispela snoči do 19.30, je bilo včeraj uničenih 50 sovražnih letal. Poročajo, da je izgubljenih 10 naših lovskih letal in da so se štirje letalci lovci rešili. London, 31. avgusta. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča: Bombniki kr. letalstva so izvedli včeraj podnevi napade na letališča, ki jih je sovražnik zasedel v Holandiji, kakor tudi na konvoje in ladje ob nizozemski obali. Preteklo noč so naša letala bombardirala tovarne Krupp v Essenu, rafinerije in petrolejske naprave v Gelsen-kirehnu in St. Nazaireu, električne centrale v Duis-burgu in Reichsolzu, dalje razne vojaške cilje v Poruhrju ter postaje v Hammu in Sbstu ter številna sovražna letališča v Nemčiji, Belgiji in Franciji. S teh dnevnih in nočnih poletov se niso vrnila tri naša letala. Napad na Berlin Berlin, 31. avgusta. A A. DNB: Snoči je so vražnik napadel nemško prestolnico. Kmalu pc polnoči je bil alarm. Trajal je dobri dve uri. V tem času je nekaj angleških letal preletelo okolico mesta Berlina in vrglo na razne dele prestolnice več eksplozivnih in zažigalnih bomb. Bombe so padle tudi v središče mesta in povzročile na stanovanjskih in na nekih javnih poslopjih požare na podstrešjih, drugod pa drugačno škodo. V predmestju Neukolnu je padla neka bomba na neko tamkajšnjo bolnišnico in zanetila požar. Drugi dve bombi sta padli na neko cerkev. Sovražnik ni nikjer napadal vojaških naprav. Spričo discipline prestol-niškega prebivalstva ni bilo mnogo žrtev. Trije civilisti so nevarno ranjeni, nadaljne tri osebe, prav tako civilne, so pa lahko ranjene. London, 31. avgusta, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da so angleški bombniki ponoči napadli Berlin in so vrgli bombe na tovarniške stavbe na severovzhodu Berlina, kjer so izbruhnili požari. Sledile so štiri eksplozije, nakar so udarili plameni do 150 m visoko. Požar je zajel ves obseg stavb. Tudi na nekem drugem prostoru so zažigalne bombe zažgale tovarno in so piloti pri odhodu videli, da se je eno poslopje že zrušilo. Curih. 31. avgusta, b. Vso švicarsko časopisje jx>roca iz Berlina, da je berlinsko prebivalstvo preteklo noč moralo ostati nekaj ur v kleteh. Znak za nevarnost jc bil dan nekaj po polnoči in je trajal nekaj nad dve uri. Angleška letala so izvedla napad v kratkih presledkih ter so nekalera prodi la tudi na središče mesta. Angleški piloti so vrgli nekaj Ion zažigalnih in eksplozivnih bomb. Nekatere od teh bomb so eksplodirale v središču mesta ter zadele nekaj objektov, ki vojaško niso važna. Stvarna škoda je zelo velika medtem ko je število žrtev relativno majhno. italijansko poročilo o učinkih nemških bomb v Portsmouthu Milan, 31. avgusta. AA. Štefani: »Popolo dTtalia« piše o Portsmouthu, prestolnici angleškega brodovja, ponosu Anglije in gigantsko utrjenem okopu in pravi, da je to važno angleško mesto, odkoder je angleško brodovje stoletja in stoletja nastopalo, zdaj nastalo zaradi neprestanega bombardiranja nemških letal brez brodovja, ker se je moralo umakniti in poiskati drugo zavetišče. Veliko, nepremagljivo in despotsko angleško brodovje je še včeraj obvladovalo morja, zdaj ni več gospodar ne samo v Sredozemlju, ampak tudi ne na drugih morjih. Portsmouth z vsemi svojimi ogromnimi obrambnimi napravami ni mogel zavarovati angleškega brodovja in niti samega sebe. To dejstvo je tolikšnega pomena, kakor če bi krona in vlada zapustila prestolnico št. 1. t. j. London. Portsmouth, prestolnica št. 2, je postal strateško oporišče, ki ni več za rabo. Portsmouth, kraj, kjer so se vršile velike pomorske parade po vsakem pomorskem manevru, kraj, kjer so oddajali častne topovske salve na čast angleški imperialistični ošabnosti, se je izpremenil v puščavo. Vojna v Afrika Italijanska poročila Nekje v Italiji, 31. avgusta. AA. Štefani: Poročilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 85 se glasi: Naša letala so bombardirala sovražne motorizirane oddelke blizu Dar el Hambra, ..a drugi strani kirena;.f,e meje. Neki italijanski letalski oddelek jc bombardiral in zadel sovražno križarko na Rdečem morju. Sovražnik je izvedel letalski napad na Alidrab, kjer je bilo ubitih 8, ranjenih pa 9 domačinov in ie bila povzročena le manjša gmotna škoda. Angleška poročila Kairo, 31. avgusta. AA Reuter: Poveljstvo angleškega letalstva poroča podrobnosti o napadu južnoafriškega letalstva na zbirajoče se motorizirane enote v Mogadisciu. Poročilo pravi dalje, da so bombe iz britanskih bombnikov priletele naravnost na ladjedelnice v Masaui (Eritreja) in zanetile trt (jjO*pCrtla>titVJO Prisilni odkup pšenice in pšenične moke v naši banovini Prvi odstavek čl. 2 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom določa, da opravljajo prisilni odkup pšenice in pšenične moke organi občih upravnih oblastev prve stopnje in državnih oz. banovinskih krajevnih policijskih oblastev na zahtevo Priv. izvozne družbe. V okrajih, kjer ta družba ne intervenira, se sme vršiti prisilni odkup na zahtevo in za račun aprovizacijskih ustanov, katerim poveri pristojno občno upravno ob-lastvo druge stopnje preskrbovanje prebivalstva tistega okraja ali mesta Na osnovi teh določil je ban naše banovine g dr. Marko Natlačen odločil, da se poveri preskrbovanje prebivalstva v vseh okrajih naše banovine in na področjih mestnih načelstev v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju v smislu navedene odločbe Gospodarski zvezi, r. z. z o. z v Ljubljani. Na njeno zahtevo in račun se v naši banovini vrši prisilni odkup pšenice in pšenične moke po določbah že navedene uredbe. Za poslovanje Gospodarske zveze v tej zvezi bo izdala kr. banska uprava posebne odredbe. S tem je tudi naša banovina dobila uraden organ, ki bo izvrševal prisilni odkup pšenice in pšenične moke in bo s tem odstranjena vsaka ne- Kcr smo včeraj samo v enem delu naših izdaj objavili izvleček iz uredbe o nadzorstvu cen na drobno, prinašamo danes vse besedilo uredbe, ki je izšla dne 30. avgusta v »Službenih novinah« in s tem dobila obvezno moč. Čl. t. Urad za nadzorstvo cen je pooblaščen, da za predmete, ki so pod nadzorstvom cen, lahko določi »udi cene na drobno. Urad bo to storil na ta način, da bo za te predmete ali predpisal najvišje prodajne cene ali odredil maksimalne brutodobičke v odstotkih. Čl. 2. Urad za nadzorstvo cen lahko pooblasti splošne upravne oblasti druge stopnje, da po njegovih navodilih na svojem področju maksimirajo ccnc na drobno v smislu prejšnjega člena. Čl. 3. Trgovci na drobno niso zavezani zahtevati odobritev prodajnih Cfn. Čl. 4. Prepovedano je prodajati v trgovini na drobno dražje od cen, kutere bodo določene v smislu te uredbe. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan v smislu čl. 9 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Predpisi te uredbe glede kazenskih del veljajo tudi za dejanja po tej uredbi. čl. 5. Podrobne odredbe za izvedbo te uredbe predpisujejo minister trgovine in industrije ,jer minister za socialno politiko in ljudsko zdravje na predlog urada za nadzorstvo cen. Kaj pravi o njej trgovinski minister V zvezi z uredbo o nadzorstvu cen v nadrobni prodaji je izjavil minister trgovine in industrije g. dr. Ivan Andres: Sestav nadzorstva cen pri nas je zasnovan na osnovi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije od septembra meseca lanskega leta. Ta uredba vsebuje razne odredbe proti brezvestni špekulaciji, daje pa v čl. 9 pooblastilo trgovinskemu ministrstvu, da v sporazumu s kmetijskim ministrom in ostalimi zainteresiranimi ministrstvi lahko uveljavi uredbo o nadzorstvu cen na veliko in na drobno. Na osnovi tega je prišlo do uredbe o nadzorstvu cen na veliko ter je bil razširjen postopno krog predmetov, ki spadajo pod to uredbo. Ustanovljen je bil tudi urad za nadzorstvo cen. Toda pokazalo se je, da je treba nadzorovati tudi cene na drobno. Mi smo prišli v sedanji položaj, zahvaljujoč liberalistični gospodarski politiki, nepripravljeni. Težko je bilo ustvariti aparat za kontrolo cen. Kajti ni dovolj samo dekretirati cene, temveč je treba istočasno tudi osigurati tudi blago za_ te cene. Vkljub mnogim težkočam je bilo doseženo že mnogo. Sistem nadzorstva cen je sedaj izpopolnjen z nadzorstvom cen na drobno. Lov za velikimi dobički, ki je stvoril zaradi pomanjkanja popolnega in delotvornega nadzorstva množico brezvestnih zbiralcev blagovnih zalog, pro- Bombažna preja iz Italije. V kratkem bi morala potovati posebna delegacija naše tekstilne industrije v Italijo na sestanek z italijanskimi inerodajnimi faktorji glede ureditve cen bombažne preje iz Italije Kaže. da je italijanska industrija pripravljena znižati svoje prvotne zahteve glede cen, tako da bi znašala cena 25, oz. celo samo 24 lir za kilogram. Poleg tega gre tudi za izkoristitev kontingentov za 2. četrtletje 1940. Od skupnega kontingenta v znesku 17 milij. lir smo izkoristili samo 3 mil. lir. Ostalih 14 mili jonov lir bi nam Italijani dobavili bombažno prejo po 18 Pr za kg. toda pod pogojem, da sc doseže sporazum o cenah za novi kontingent. Pogajanja z Nemčijo. Dne 9. septembra bi se moral sestati mešani jugoslovansko-nemški odbor na svoje jesensko zasedanje. Na tcin zasedanju bi se govorilo predvsem o kontingentih za prihodnje gospodarsko leto in o tečaju klirinške marke. Sedaj pa poročajo iz Belgrada. da je sestanek odbora odložen na kasnejši čas, verjetno bo prišlo do sestanka šele koncc septembra in sicer v Dubrovniku. 34. Zagrebški seiem Veliki in obči mednarodni sejem vzorcev. Od 31. VIII. dO 9. IX. 1940 Na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parnikih višji razred za ceno nižjega, na letalih 10% popusta od 26. VIII. do 14. IX jasnost glede tega. kdo bo izvrševal nakup. Prav je, da je bila ta odločba izdana pravočasno, da se prepreči veriženje in špekulacija, ki se je že začela razvijati tudi pri nas. Cene kruha niso več maksimirane pri nas Ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen je odločil, da se za čas, dokler pekarne ne dobe moke, mlete po uredbi o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom, razveljavi odločba o cenah kruha v naši banovini, kakor je bila določena dne 24. maja 1940. S to odločbo so bile določene naslednje najvišje cene: za 1 kg belega kruha iz pšenične moke št. 0 ali Ogg do 5.40, za 1 kg polbelega kruha iz moke št. 4 do 5 din in za 1 kg črnega kruha iz moke št. 5 in 6 do 4.50 din. Do nove določitve cen kruha v naii banovini morajo upoštevati peki pri določanju cen kruha predpis čl. 8 odst. 1 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Ta odstavek določa, da je prepovedano zahtevati z višjo ceno, kot je tista, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček. fitarjev in nesolidnih špekulantov, se mora sedaj energično in brezobzirno pobijati. Stremeli bomo, da bo država kar najpravičnejše oskrbovana s potrebnimi živili in surovinami. Ne more pa se dovoliti, da bi relativno pomanjkanje nekaterih predmetov postalo prilika za obogatenje raznih profi-tarjev na tačun delovnega ljudstva. Uredbe se morajo izvajati popolnoma, če hočemo ustaviti novi val draginje. Sankcije, ki so določene, bodo najstrožje porabljene. To je opomin, ki ga je izrecno naslovil minister na interesente in organe oblasti. Vsak nosi svoj del odgovornosti in vsak bo za svoje delo odgovarjal. Delovne razmere v mizarski in tekstilni stroki Od Delavske zbornice smo prejeli: Akcija mizarskega delavstva, katero vodi DZ s strokovnimi organizacijami že tretje leto, se bliža uspešnemu zaključku. Mizarsko delavstvo je stremelo za sporazumno ureditvijo delovnih pogojev v mizarski stroki, ni pa našlo razumevanja pri pretežni večini delodajalcev, zaradi česar je večina mizarskega delavstva zaprosila kr. bansko upravo, da predpiše tarifno lestvico, ker odklanjajo delodajalci sklenitev kolektivne pogodbe. Pretekli četrtek je sklicala DZ strokovne organizacije mizarskega delavstva na posvetovanje, na katerem je bil izdelan in utemeljen predlog za tarifno lestvico, ki je bil v petek izročen in razložen zastopnikom kr. banske uprave s prošnjo, da se tarifna lestvica nujno uveljavi. Mizarsko delavstvo pričakuje, da bo ugodeno upravičenim zahtevam ter izvršen predpis tarifne lestvice in tako onemogočena nelojalna konkurenca posameznih podjetij na račun zaslužka delavstva. Prav posebno pažnjo pa posveča DZ težkemu položaju tekstilnega delavstva in je 18. in 19. avg. imela dve konterenci s predstavniki strokovnih organizacij in delavskimi zaupniki tekstilnih podjetij v Mariboru in Kranju. Na podlagi sklejiov teh konferenc je dala iniciativo za sklicanje posebne ankete pri kr. banski upravi, ki bo 3. sept. Pretekli petek pa je DZ skupno s strokovnimi organizacijami izdelala predloge za to anketo, v katerih podaja način nujne jiomoči od redukcij prizadetemu delavstvu, dalje postopek za primer nadaljnjega omejevanja obratovanja, potrebo ustanovitve posebnega podpornega fonda za od redukcij prizadeto delavstvo ter ureditev medsebojnih odnošajev z enotno kolektivno pogodbo. Ker se nahaja tekstilno delavstvo v izredno težkem položaju, upamo, da bodo stavljeni predlogi z razumevanjem sprejeti od delodajalcev, da pa bodo tudi naše javne ustanove ukrenile vse za takojšnjo |iomoč tekstilnemu delavstvu, kateremu bo najbolj pomagano, če se mu zajamči redna zaposlitev. Rentabilnost proizvodnje pšenice V Glasniku ravnateljstva za zunanjo trgovino čitamo razpravo pod naslovom »Hektarski donos in rentabilnost proizvodnje«. Iz razprave Posnemamo tele ugotovitve.' Madžarski narodni gospodar dr. Ormandy je izračunal, da znaša pri donosu 12 met. stotov na kutastralni orul in pri odkupni ceni 20 do 21 pengii čisti dobiček po katastrskem oralu 78 pengii in jc kapital, obrestovan z 8% na kat. oral. la račun pa se znatno poslabša, če znaša donos na oral manj in pri donosu 7 met stotov nu oral pade čisti dobiček proizvajalca uit nič. Odkupna cena 20—21 pengii' pomeni pri nas 174 din, torej znatno manjša cena pšenice. Ker so razmere pri nas v donavski banovini skoro iste kot na Madžarskem in je donavska banovina največji proizvodnik pšenice, bi mogla že cena 250 din zu met. stot in pri donosu 7 met. stotov na kat. orul popolnoma zadovoljiti kmetovalce v tej banovini. Še povišana ou-kupna cena l>o popolnoma nadoknadila izgubo pri donosu, ki je letos slab. Iz tega sledi, da je predpisana cena pojjol-noma zadovoljiva s ceno, ki krije proizvodne stroške in ki tudi odgovarja splošno povišanel mu nivoju cen. To mnenje uradnega organa ravnateljstva za zunanjo trgovino je vsekakor izredno značilno in bi ga morali vpoštevati tudi merodajni faktorji. Vredno posnemanja Priobčujemo zanimiv do|iis, ki ga je idealen narodni delavec in gosjiodarstvenik naslovil Tvornici za dušik d. d. Ruše o nujnosti j>o-trebe intenzivnejšega gnojenja. Ta dopis se glasi: »V več kakor 4<)-letni praksi kmečkega mlina sein prišel do prepričanja, da pridela naš poljedelec, mnogo premalo in to še kvalitetno zelo slab pridelek. Temu nedostatku od-pomoči je najvažnejša naloga vsake agrarne politike in predpogoj vsakega gospodarskega napredka v agrarni državi. Potrebujemo torej prvovrstno semenje in najboljše gnojilo v povsem zadostni množini. Da si naš obubožan kmet tega ne morf nabaviti sam, je j>ovsem jasno; torej mu morajo priti drugi na pomoč. Država tega doslej ni storila vsaj v ne zadostni meri, in v dogled-nem času menda, tudi ne bo. Ker pa se s tem vendar enkrat mora začeti, sem se sam odločil, da omogočim vsem svojim odjemalcem, ki pri meni redno meljejo in zamenjujejo, praktičen poskus z najboljšim semenjem in umetnim gnojilom. Vsak moj odjemalec dobi od mene brezplačno neko količino najboljšega semenja, ki zadostuje za 100 kvadr. metrov kakor tudi potrebno količino umetnega gnojila s točnimi navodili za porabo. Ta poskus bo v večini primerov imel tako dober uspeh, da bo marsikaterega napotil prihodnjič posejati vso svojo zemljo z najboljšim semenjem in ujx)rabiti vsa umetna gnojila ki so v danem primeru potrebna. Večinoma bo seveda potrebno v to svrho dati poljedelcem kredita do prihodnje žetve. Poleg te akcije, ki je moja zasebna zadeva, pa predlagani, da se ta poskus naredi v okvirju ene ceie vasi v vsaki občini. Oblast bi naj določila eno vas v kateri morajo pod kaznijo vsi posestniki narediti navedeni poskus s semenjem in gnojilom.« Ta dopis zavednega mlinarja iz naših Slovenskih goric dokazuje, da med našim narodom vzklija smisel za načrtno in dirigirano gospodarstvo. Ali pa se bo našlo v vsaki občini širom Slovenije dovolj mož, ki bodo po lastni inicijativi hoteli zavihati rokave in začeti z delom na pospeševanju našega kmeti,istviU kot je tukaj predloženo? Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2 Telefon 29-86 ▼ Enoletni trgovski tečaj s pravico Javnosti nudi svojim učencem v enem iOl> Skeill letu temeljito pripravo za samostojno ali nameščensko udejstvovanje v gospodarskem življenju. Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. Ugodnosti: rodbinske doklade in dijaške vozovnice. Vpisovanje: se vrši dnevno do 15. septembra med običajnimi uradnimi urami. Prospekti in pojasnila so interesentom na razpolago. Izvozna taksa za nekatere vrste lesa. Trgovin ski minister je podpisal odlok, s katerim se izvozna taksa za izravnavo dobička v znesku 500 din pri izvozu drv ne nanaša na mehki let pod 50 cm dolžine. Ravno tako se ne nanaša ta taksa na hrastove in grabove veje z otokov na jadranskem morju. Potrdila za izvoz teh vrst drv bo izdajala ekspozitura ravnateljstva za zunanjo trgovino na Sušaku. Povišanje ccn v železarski stroki. Vse vrste črne in pocinkane pločevine so se jjodra-žile za 65 par, nadalje srpi in kose za 8—10 din po komadu, sekire, lopate in motike za na-daljnih J.25 par. t. j. neplačilo. Plinske cevi so narasle za 12% nad temeljne cene. Računati je še s povišanjem cen žebljem, nadalje tudi drugim železnim predmetom. Hrvatske pritožbe, da manjka sivega surovega železa. Hrvatske livarne se pritožujejo, da ne morejo od državne livarne v Varešu dobiti zadostnih količin sivega surovega železa za svoje potrebe, ker prodaja vareška livarna samo nehrvatskim livarnam to surovino. Začasni trgovinski sporazum z Romunijo, ki je potekel 31, avgusta. lx> po vesteh iz Belgrada podaljšan do 31. oktobra, t. j. za nadalj-na dva meseca, Konkurz je razglašen o imovini Belcarja Ivana, trgovca z mešanim blagom v Celju, prvi zbor upnikov 11. septembra, oglasiti se je do 5 oktobra, ugotovitveni narok 7. oktobra (ker je bilo ustavljeno poravnalno postopanje). Novi komisar v belgrajski Obrtni zbornici. Razrešen je dosedanji komisar Obrtne zbornice v Belgradu g. dr. Ljubiša Olič, na njegovo mesto pa je imenovan g. Ljubomir Mirkovič, tajnik trgovinskega ministrstva. Nova mestna hranilnica. V Pančevu je mestni svet sklenil osnovati občinsko hranilnico. Zbiranje želoda. Da bi se zbralo dovolj surovin za izdelovanje mila, bodo letos tovarne nakupovale znatne količine želoda, posebno bukovega, iz katerega se da dobiti mnogo tehničnega olja. atoZ je potrebno organiz;rati veliko nabiralno akcijo, ki bo nabiralcem prinesla lepe denarje. Ravnateljstvo za prehrano priporoča zbiranje posebno šolam, ki naj bi tako nabrani denar porabile za osnovanje šolskih kuhinj za prehrano siromašnih učencev v težkih zimskih dneh. Dobave: Ravnateljstvo jug. drž. železnic, pro-metno-komercijalni oddelek v Ljubljani sprejema do 3, septembra ponudbe za dobavo nalučnikov za petrolejske svetilke in 600 kg žgane žice Licitacije: Dne 3, septembra bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za postavitev pralnice v vojašnici kralja Petra v Ljubljani. Borze Denar Dne 31, avgusta 1940. Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 5.535 milij. dinarjev. Curih. Belgrad 10, Pariz 10.05 (bankovci 7.35), London 17.62 (bankovci 10), Newyork 439 (bankovci 440), Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175.50, Buenos Aires reg. marke 50.75, trg. marke 24.25. Živinski selml Mariborski svinjski sejem, dne 30. avgusta. Na sejem je bilo pripeljanih 115 svinj; cene so bile naslednje: mladi prašiči 5—6 tednov stari 90—120 din; 7—9 tednov 125—170 din; 3—4 mesece 17—320 din; 5—7 mesecev 330—440 din; 8—10 mesecev 450—600 din; 1 leto 790—1000 din; 1 kg žive teže 8—10.50 din; 1 kg mrtve teže 12 do 16 din. Prodanih je bilo 79 svinj. Prihodnji svinjski sejem bo v četrtek. 5. septembra. Uredba o nadzorstvu cen na drobno Vodilni možje uprav in gospodarstev, kateri potujete na Dunajski sejem, oglejte si v dvorani VII na prostoru Rotunde stojnico 750/52 Continental pisalne, seštevalne in knjigovodstvene stroje Wanderer-Werke. Tam se Vam nudi dober pregled delovanja in zmožnost različnih modelov. WANDERER-WERKE Akti en gesel lsch aft Siegmar-Sch6nau Glavne prodajalne pisalnih strojev CONTINENTAL v Jugoslaviji: Beograd: Ivan F. Schvvarz, Knjez Mihajlova 29, tel. 23-159 Ljubljana: Ivan Lesat, Prešernova 44,tei. im. 26-36 Maribor: Ivan Lesat. Vetrinjska 30, tei. mt 24-34 Zagreb: American Kondor Cotnpan.v Filjur i Hirš, Ilica 18, tel. 35-05 Glavna prodajalna knjigovodstvenih strojev CONTINENTAL v Jugoslaviji: Zagreb: Marceli Durrigl, Varšavska ul. 8, tel. 50-79 Pred odkritjem spomenika kralju Aleksandru L Kako je nastala Zvezda, kjer stoji spomenik Od množice ljudi, ki vsak dan hiti skozi Zvezdo, pač redko kdo misli na nekdanji kapucinski vrt, ki se je razprostiral na tem prostoru še pred dobrim stoletjem. Tukaj so se nekoč sprehajali«po stezah med zelenimi tratami resni menihi v špo-kornih kutah, z brevirjem v roki. Zaslužna domača zgodovinarja, Peter pl. Radics iu prof. Ivan Vrhovoc, sta nam zapustila zanimive podatke o zgodovini in postanku naše Zvezde. Zvezda - nekdanji kapucinski vri ge v prvih dveh desetletjih minulega stoletja je bila na tem prostoru kapucinska cerkev s samostanom in obsežnim vrtom. Cerkev je stala spodaj na oglu proti današnji Filharmoniji, za njo pa samostan in velik vrt. Na samostanskem dvorišču je bil velik vodnjak, eden izmed redkih ljubljanskih z dobro pitno vodo. Pred mnogimi stoletji je bil ta svet deželna knežja posest. Cesar Ferdinand II. pa je leta 1607 poklonil zemljišče očetom kapucinom, ki so si nato tukaj postavili cerkev in samostan. Kapucini so bili v Ljubljani zelo priljubljeni zato, ker so prirejali vsako leto na veliki petek tako veličastne procesije, da so slovele daleč naokrog. Valvasor poroča, da se je zbralo k posvetitvi kapucinske cerkve iz Kranjske, Štajerske in Koroške okrog 20.000 ljudi s 500 zastavami. Na veliki petek leta 1617 je šla pasijon-ska procesija prvič skozi mesto, nato se je obnavljala redno vsako lelo. Valvasor piše o tem: »Vec milj od mesta oddaljeni ljudje se zbirajo, da bi si o"ledali procesijo. Ravno tako jo hvalijo tudi tujci, češ da niso videli tako lepe, pobožne in velike procesije. Vrši se ponoči z neštevilnimi plamem-cami in baklami. Pri tem se prikazuje Kristusovo trpljenje poleg raznih zgodb iz stare In nove zaveze. Vse lo se kaže pobožnim gledalcem deloma s prenašanjem in prevažanjem, deloma pa peš in na konjih. V procesiji so tudi mnogi spokorniki in bičarji, ki bičajo sami sebe, drugi, ki vlačijo za seboj velik križ, mnogi puščavniki itd.« Po izjavah inozemcev v sej Nemčiji ni bilo tako velike procesije. Francozi pregnali kapucine Cesar Jožef II. je razpustil mnogo samostanskih redov, vendar pa je njegov dekret prizanesel ljubljanskim očetom kapucinom. Prišli so Francozi ter brez vseh pomislekov spremenili kapucinsko cerkev v konjski hlev in vojno skladišče, samostan pa so si preuredili za vojašnico. Kapucini so se morali izselili, kamorkoli je pač kdo mogel: v Škofjo Loko, Kamnik, Krško itd. Pri tein je ostalo, dokler ni Avstrija spet zagospodovala v naših krajih. Oblasti so nato načele vprašanje, kaj hočejo storiti s cerkvijo in samostanom. Ali naj pokličejo nazaj očete kapucine, ki so se razpršili, ter jim pozidajo skrajno zanemarjeno m skoro jiopolnoma razpadlo poslopje? Francoska okupacijska oblast reda ni razpustila in imovine zaplenila, temveč je kapucinom le ukazala, da mora o izprazniti samostan, očetje kapucini pa so smeli vzeti s seboj vso svojo lastnino Samostansko poslopje je morala vzdrževati ljubljanska mestna občina lako v dobi francoske okupacije kakor tudi pozneje leta 1814. A kam so prešle medtem cerkvene dragocenosti, kam samostanska imovina? Na to vprašanje ni znal nihče odgovora. Vlada je stvarj.reiskovala in prišla na sled nekemu dr. Valencicu, ki je b i poslednji upravitelj samostana. V čigavi posest se nahaja dva stota težki zvon kapucinske cerkvo Naročila je upravitelju, da naj se izjavi, kaj mu ie znanega o samostanski imovini, in kje na.M° ščejo. Na la poziv je odgovoril dr. .Valenčič 2o. avgusla 1818 nastopno: »Na ukaz Francozov so kapucini odšli v škofjo Loko. Kamnik in Krško ter vzeli razno opravo s seboj, kaj in koliko, mi ni znano. Sicer pa moram izjaviti, da so bi , ce r kveni paramenli in cerkveno perilo zaradi starosti in slabe kakovosti prav malovredni, saj je znano, tla kapucini zaradi svojih redovnih pravil niso smeli imeti nič zlatega, srebrnega in svilenega , blaga. Njihovi paramenti so bili le volneni, stari, zakrpani in raztrgani; takšno je bilo tudi cerkveno > perilo. Kaj se je zgodilo z vinskimi sodi, mi ni znano, pač pa vem, da so kapucini ob izselitvi pretočili vino iz velikih sodov v manjše sode, ki šo jih lažje prevažali; kdo pa si je prisvojil večje ; sodo, mi ni znano. Kmalu nato je zasedla samostan francoska vojaška posadka ter je bilo iz; samostana marsikaj raznešeno in razvoženo, .jaz pa nisem smel v samostan, ker nisem bil prijatelj Francozov. Vse to mi je znano kot prijatelju nekdanjega predstojnika g. Rudolfa iu očetov ka-puciiiov. Poleg tega moram še pripomniti, da se je ob izpraznitvi samostana mnogo razneslo in pokradlo, zakaj v takratni splošni zmešnjavi nihče ni imel, nili ni mogel imeti nadzorstva nad stvarmi. saj se je vsakdo bal odgovornosti pred Francozi.« — Dva stota težki zvon je dr Valenčič prodal za sto goldinarjev in porabil denar za samostanske namene. Cerkev in samostan — vojaško skladišče Avstrijska vlada je kmalu opustila misel na restavracijo cerkve in samostana. Po francoskem zgledu je tudi sama uporabila te zgradbe za shrambo vojnih potrebščin. Vojaštvo je imelo v prvem nadstropju samostana pet sob za prevo/.no moštvo, v pritličju je bila stražnica za jetnike, shramba za kruh in dve manjši sobi za odrejeno moštvo. Topniško poveljstvo je zavzelo zase dve večji sobi, v katerih je imelo zalogo topniškega materiala. Tudi na samostanskem vrtu so imeli v ograjenem prostoru zaloge krogel in granat ter neuporabne lopove. V cerkvi pa je bilo oskrbovalno skladišče za tisoč slotov sena, prostora je bilo v njej za poldrugi tisoč stotov. — Po daljšem premišljevanju, kaj bi bilo ukreniti glede samo-slana, se je avstrijska vlada odločila, da bo prodala cerkev, samostan in vrt. V ta namen je bila določena seja na dan 19. marca 1815 v pisarni kresi je. Tukaj je bilo sklenjeno, da se mora .prepeljati seno za Bežigrad, samostan pa prodati na licitaciji. Hkrati se je ukazalo cerkovniku pri sv. Krištofu, nekemu Peterci, da mora prepeljati kosti v cerkvi pokopanih na pokopališče k sv Krištofu. Odpeljal jih je na šestnajstih vozeh. Samostansko zemljišče je bilo razdeljeno na osem parcel, izvzet je bil le tisti del, ki je bil potreben za razširjenj*? ceste. Licitacija je bila določena na 10. februar 1817. Kvadratni seženj zemljišča je bil cenjen na 50 krajcarjev, kar je bila za tisto dobo zelo nizka cena. Samostan z vrtom prodan Dokler so še prebivali kapucini v samostanu, jo imel magistrat nad vsemi še neposvečenimi samostanskimi osebami sodstvo in vse s tem zvezane pravice. Te pravice si je hotel pridržali tudi v prihodnje, zato je plačal verskemu zakladu 200 goldinarjev, zahteval je pa tudi, da bodo morali kupci in njihovi dediči od vseh na tem stavbišču v bodočnosti pozidanih hiš magistratu plačevali deželno-knežje in vse ostale dajatve ter nositi tudi vsa ostala meščanska bremena. — Pogoji licitacije so določali, da kupci nikakor 110 smejo uporabiti pridobljenega zemljišča za vrtove. Obvezati so se tudi morali, da bodo najdlje v štirih letih zgradili zidane in z opeko krite hiše, |>o načrtih 111 predpisih policijske stavbne in požarne komisije. Vprav ti pogoji so zadrževali podjetnost Ljubljančanov v toliki meri, da sta bili prodani samo dve parceli |x> določeni cenitvi. Na la način ni bil dosežen prvotni namen, zato je oblas' ubrala drugo pot in se je odločila, da l»o prodala vse parcelo skupaj, kar se je tudi zgodilo. Vse zemljišče skupaj je kupila za 1950 goldinarjev družba: Anton Rudolf, dr. Jurij Z\vever, Andrej Malitsch, Gašper Kandutsch, Franc lloinigg, Jožef Seunig in Ma-hael Reinisch. Istega leta 17. februarja so bila poslopja prodana na dražbi. Kupci so se morali obvezati, da bodo v teku štirih mesecev vso stavbe podili in ruševine odstranili. V tem času je moralo bili vse izravnano in pripravljeno za zidanje novih hiš. Kujici so smeli tudi izkopati temeljne zidove poslopij in vrtne ograje. Vendar pa se jim je zabičalo, da morajo pri tem nastale jarke in prekope zasuti na lastne stroške. Nadalje so morali kupci skrbeti tudi za to, da ne bi na samostanskem dvorišču stoječega vodnjaka, ki naj bi se ga v bodoče posluževalo ljubljansko prebivalstvo, pri porušenju poslopij zasuli ali njegove strehe poškodovali. Za vso škodo, ki bi nastala, so morali vsi kupci skupno jamčiti. Za cerkev in del samostanskega poslopja je ponujal trgovec Alborghetti cenilno vsoto, za ostali del pa trgovec Pessiack. Verski zaklad je prejel za samostanska poslopja vsoto 2512 goldinarjev 36 krajcarjev. Alborghetti je želel, da bi smel začeti takoj rušiti, češ da ljudje nimajo v tem času nobenega dela in je zdaj lažje dobili reveže in voznike. Magistrat pa je moral kupiti za razširjenje ceste potrebno zemljišče. Pogoji licitacije so določali, da bi morali kupci kapucinskega vrla v teku šli rib let zazidati stavbišče. Bližalo pa se je lelo 1821, a niti najmanjša parcela še ni bila zazidana. Zemljišče ni bilo niti izravnano, temveč popolnoma razkopano in jiolno ruševin. Novi lastniki so se začeli bali za kupnino in so se odločili, da bodo prepustili stavbišče magistratu za kupno ceno 1950 goldinarjev. in sicer s pogojem, da ne bo zidal na stavbišču zasebnih poslojrij, temveč da bo porabil zem-ljifqe za javni vrt. Magistrat pa je ogorčen pozval lastnike predse. Ponudil jim je sicer tisoč goldinarjev, a brez pogojev, češ da kupcem nikakor ne pristaja, da bi stavili magistratu kakršno koli pogoje. V času prodaje ni bilo nikakšnega govora o kakem vrtu ali javnem trgu, temveč je bilo ZRiBlijšče določeno za zidanje, in sedanji lastnici so ga vendar sami kupili s takimi pogoji. } Njjjši posestniki bivšega kapucinskega vrta so se j tojsjiu upirali in poudarjali, da niso sami krivi tega, ker še ni samostanski vrt zazidan, temveč da je kriva stavbna oblast, ker je ta umaknila i Kette' 1817 V času .urtuirii« izdelani stavbni načrt, Slavnostna akademija vojnih dobrovoljcev V okviru odkritja spomenika kralju Aleksandru I. in proslave rojstnega dne Nj Nel. kralja Petra II. priredi okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani na predvečer, t. j. dne =5. septembra ob pol 21 Slavnostno aka-demijo v ljubljanski Operi * izbranim, umet-niškim sporedom Na akademijo naših vojnih dobrovoljcev, ki 1m> pod pokroviteljstvom Odbora zu postavitev spomenika, opozarjamo vso našo javnost. Podrobni spored akademije I ki jiravočasno objavljen. Vstopnice po znižanih, ljudskih cenah se bodo dobile j>ri blagajni v Operi od 3. septembru naprej. Posebnih vabil ne bo. Dijaštvu srednjih in trgovskih šol ter gojencem Tehniške srednje šole in učiteljišča! Pri svečanem odkritju spomenika kralja Aleksandra I. v Ljubljani 6 septembra 1940 nc sme manjkati mladine; nasprotno, z veliko udeležbo naj mladina ponovno manifestira svoja patriotska čustva in neomajno voljo, da bo sledila svetlim vzorom Velikega pokojnika in očuvala našo skupno domovino. Glede na velik državni in narodni pomen le slavnosti in z odobtivijo kralj, banske uprave vabimo dijaštvo srednjih in trgovskih šol ter gojence učiteljske in tehniške srednie šole, da se udeleže v čim večjem številu te svečanosti. Zato naj se na dan odkritja 6 septembra zberejo dijaštvo in gojenci v svoiih zavodih na kasneje do 8.30, odkoder bodo v spremstvu profesorskih zborov odšli urejeno na slavnostni prostor na Kongresnem trgu, kjer bo zan|e odrejeno posebno mesto. Prirponvniamo, da zamudniki ne bodo n^ogli priti na slavnostni prostor, ker bo posameznikom za-branjen dohod. Gg ravnatelje in profesorje pa prosimo, da privedejo dijake in gojence urejene v štiri-stopih po Vegovi ulici na slavnostni prostor najkasneje do 9.30. — Delovni odbor za odkritje spomenika PRIVATNA DVORAZREDNA TRGOVSKAŠCLR ZBORNICE ZA TRGOVINO OBRT IN INDUSTRIJO UUBLJANA, GREGORČIČEVA 27 (TRGOVSKI DOM) ' t ..jte (Ja.bi pozneje pfedložila novega Magistrat ljub- B ,viv ptfVviCO IAV"n6STI ljanski pa je zavračal'"iigOVore kot jalove, ker ■ SOLA IMA 1 KAV11U JAViNuan ker 1 in ■ ion 1 t'** j u .... , ....... **n - • - • - .»- nočejo lastniki izgubiti kupnine. Spor med kupci in magistratom se je vlekel dolgo časa, vendar pa se magistrat ni upal preostro nastopiti proti lastnikom. SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ali ZAVRSNIM IZPITOM Iz vrta park Zvezda Na srečo je bila takrat Ljubljana določena kot kongresno mesto, sicer bi najbrž nikdar ne imeli današnje Zvezde. Vprav zaradi tega dogodka ni bilo časa, da bi lastnike prisilili k zidanju. Magistrat je dal leta 1821 v. naglici odstraniti ruševine in goinile, zasuti jarke! ter napraviti steze skozi nekdanji kapucinski vrt.. Tega že zato niso mogli pustiti v taki zapuščenosti, ker je bil za dobo kongresa v bližini stoječi knežji dvorec določen za stanovanje avstrijskega cesarja Franca I. V kongresni dobi so bile na tem prostoru razne svečanosti in vojaške paiade. Ko pa so se udeleženci kongresa razšli in so zapustili Ljubljano, so oblasti uvidele, da utegne |>ostati nekdanji kapucinski vrt najlepša dika Ljubljane. Ze leta 1823 je dobil ta prostor ime Kongresni trg v sjiomin na minuli zgodovinski kongres. Pozneje, 8. januarja 1H24, pa je bilo sklenjeno, da naj se trg zasadi z drevesi, in 18. februarja nato je odšla tjakaj posebna komisija, da bi ukrenila potrebno. Vrt pa je bil še vedno last zgoraj omenjene družbe, in ta je vztrajala pri prvotnem zahtevku 1950 goldinarjev. Kako so se slednjič pogodili, ni natančno znano: na vsak način pa je prešel nekdanji kapucinski vrt v posest ljubljanske mestne občine. Magistrat je prvotno hotel na Kongresnem trgu nahajajoči se vodnjak arhitektonsko okrasiti, pozneje pa je svoj načrt zaradi previsokega proračuna opustil. Tako se moramo zahvaliti za današnjo Zvezdo in Kongresni trg deloma premajhni podjetnosti takratnih lastnikov nekdanjega kapucinskega vrta, deloma pa ljubljanskemu kongresu leta 1821. Labacensis. KOVAČEV ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ Maribor, T.vrševa cesta 14 (pravica javnosti). Začetek 9. 'IX. Večerni trg. tečaj, začetek t. X. Tečaji nemščine, strojepisja itd. 1'ospckti gratis. VPISOVANJE VSAK DAN OD 10-12 ZAČETEK POUKA 10. SEPTEMBRA TELEFON :3-40 Koroškim borcem! Glavni odbor Legije koroških borcev vabi članstvo vseh krajevnih organizacij, da se polnoštcvil-no udeleži svečanega odkritja spomenika pokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. na dan 6. sept. v Ljubljani Za odkritje spomenika je vsem udeležencem dovoljena četrtinska voznina na podlagi legitimaciie. ki jo izda odbor za postavitev spomenika, in na podlagi žel. obrazca K 14. Legitamicije se dobe pri odboru, na razpolago so pa tudi v vseh občinah. Člani Legije koroških borcev ter Zveze Maistrovih borcev se zbirajo med 8.30 in do 9 dopoldne pred društvenim lokalom na Cankarjevem nabrežju štev. 7, od koder bo odhod na določen prostor točno ob 9. Priključitev delegaciji po odhodu ne bo mogoča. Članstvo naj se po možnosti in svečanosti primerno udeleži proslave v temnih oblekah. Vsak član naj ima društveni znak. Praporov ne nosite s seboj, ker se bomo udeležili slovesnosti pod praporom Ljubljanske organizacije. Člani rezervni oficirji nai priključijo v uniformah. Predstavnika Legije in Zveze Maistrovih borcev položila na spomenik skupen venec. Tovariši borci! Pridite, da se poklonimo spominu svoiega prvega Vrhovnega poveljnika! Pazite na navodila delovnega odbora, ki sproti obvešča o vsem potrebnem v dnevnem tisku. Slika stare Ljubljane iz 1. 1681. Majhna jc bil« tedaj še Ljubljana, mesto stolpov m zvonikov. Slika je posebno zanimiva zaradi tepa, ker nam kaže kako je bila svoj čas Zvezda zazidana. V ospredju vidimo v desni polovici velik obzidan vrt (sedanji nunski vrt) Pred nunsko cerkvijo je bil že tedaj kakor danes trg, levo od njega pn je stal kapucinski samostan s cerkvijo in velikim vrtom, prav tam, kjer jc sedaj Zvezda. Napoleonov klobuk in Jozefinini biseri v iarhu • Le Petit lournal« poroča, kako so našli Napoleonov klobuk in Jozeiinine bisere na dan 21. junija 1940, ko se je valila nepregledna množica beguncev proti južni Franciji pred nemškim napredovanjem. Dva tovorna avtomobila sta ležala preobrnjena v jarku ob neki ccsti pri mestu d'Etampes. Ležala sta med gomilo drugih voz in avtomobilov, razbitih od bomb. Mnoga vozila =0 sploh zgorela. Na tej gomili si videl le požgane črepinje in zvito železje, ostanke avtomobilskega ogrodja. Dva avtomobila pa po čudnem naključju nista zgorela. Na-tovorjena sla bila z nekimi škatlami. Ena je ležala polomljena v jarku. Vsa njena vsebina je ležala razmetana po blatu. Več kot dva dni je vse ležalo na tem mestu. Nihče ni obračal pozornosti na to nesrečo med neštetimi drugimi podobnimi nesrečami. Ko so zadnji Francozi odšli, jc pripeljal jx) tej cesti neki nemški avtomobil. Nemški oficir je začuden zapazil v jarku ležeč klobuk. Zapazil je tudi nenavadno skrbno izdelano orožje, samokres s srebrno obrobljenimi kopitom, z biseri okrašene meče, drage okraske, zbirke dragocenih kamnov, smaragdov in rubinov. Na škatlah so bili nalepljeni lističi s številkami, na lističih je bil napis: Invalidski dom. Ko jc ta oficir spoznal, da gre za Napoleonov klobuk in za zgodovinske dragulje Jozefininc, jih je izročil francoskim oblastem Kolsdsr Nedelj«. 1. septembra: Hi. pobinkoštna nedelja, Angelska nedelja. Egidij (Tilen), opat; Vere-na, devica. Ponedeljek. 2. septembra: Štefan, kralj; Maksima, devica. Mlaj ob 5.15. Hersehel napoveduje dež Torek, 3. septembra: Evfemija, Doroteja in tovarišice. PssS?R9 novlcs — Poroka. Včeraj se jo v Kranju poročila gdč. Anica Novak, uradnica Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, z g. dr. Bežičoin iz Kranja. Naj ju na novi življenjski poti spremlja božji blagoslov. = Poročila sla se v soboto 31. avgusta v Krizah pri Tržiču dr. Stanko Zupan i/. Kovorja in gdč. Dragica /. a p I o t n i k iz križev Poročil ju je g. katehet Jo ,i p žužek i/. Kranja. Za priči sta bila nevestin oče u'. Franc Zaplotnik in ženinov brat prof. France Zupan. Novoporočeucema želimo vso srečoi * — Prosvetnim društvom in narodnim nošam naroča Prosvetna zveza glede udeležbe slovesnosti ob odkritju kraljevega spomenika sledeče: V imenu vseh prosvetnih društev, ki so včlanjena pri Prosvetni zvezi, pokloni PZ venec na spomenik, zato naj posamezna društva nc prijavljajo [takšnih delegacij, ki bi poklanjala vence. Vsa društva naj pošljejo društvene zsstave na zbirališče, ki jc določeno za člane in članice prosvetnih društev in za narodne noše na Sv. Petra nasipu ob Zmajskem mostu. Pri spomeniku pa bo zastopala zastava Prosvetne zveze vse društvene zastuve. — Ponovna opozarjamo, da bo skupno zbirališče med 8 in 9, to je po dohodu vseh jutranjih vlakov v Ljubljano za vsa prosvetna društva, zastave in narodne noše na Sv. Petra nci-j/pu med Zmajskim in Frančiškanskim mostom Tam se bodo žigosale tudi izkaznice onih udeležencev, ki se bodo pripeljali s četrt:ncko karto v Ljubljano Izkaznice dobite na občinskih uradih. — Iz zbirališča bodo udeleženci skupno odkorakali v Zvezde. Posamezniki ne bodo imeli dostopa v Zvezdo, trenveč le skupine. — Uredništvo »Obiska« jc podaljšalo r-ok za nagradno tekmovanje za najboljše literarne in fotografske prisoevke, ki ga je razpisalo v julijski številki »Obi ka«, do 15. septembra. To je storilo na prošnjo mnogih piscev, ki so se zaradi počitnic nekoliko zakesnili. — Uredništvo »Obiska«. — Rcktorat (tlasbene akademije v Ljubljani razpisuje na osnovi člena 10. Uredbe z zakonsko močjo o umetniških šolali tri mesta izrednih profesorjev. in sicer: za violino, za solopetje in za klavir. Zahtevana kvalifikacija je razvidna iz člena Iti. Uredbe o umetniških šolah točka 1. in 2. Mesta so razporejena od IV-1 naprej. Kandidati morajo priložiti svojim prošnjam dokumente, ki dokazujejo, da so izpolnili pogoje navedene v členu Iti. Uredbe. Ako niso bili še v državni službi, naj pritože svoiim prošnjam tudi dokumente, ki jih zahteva š 3. Zakona o uradnikih. Prošnje je dostavili lektoratu Glasbene akademije v Ljubljani (Gosposka ulica b-1.) do io. septembra t. 1. — Rezervni podoficir.ji iz Slovenijo, ki se nameravajo udeležiti svečanosti odkritja spomenika blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, se zbirajo na dan ti. septembra ob 8 zjutraj pred Narodnim domom, odkoder bo skupili odhod na slavnostni pro-;tor. Posameznikom dostop na slavnostni prostor ne bo dovoljen, ker se ta ob 9 zapre. Obleka temna z znakom. — Umetnostna raz.-tava na velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra — paviljon »K«. Ljubljana v jeseni; bo letošnje lolo že zato prav zanimiva, ker je pridobila lepo tevilo likovnih umetnikov, ki bodo v paviljonu »F« razstavili okoli 150 svojih del. Obiskovalci se bodo lahko naslajali ob umetninah podanih v olju in akvarelu, v kamnu, bronu, lesu m žgani glini. Vsa razstavljena dela so visoko kvalitetna, saj med razstavljali najdemo imena: liihard Jakopič, Maksim Gaspari, Ivan Vavpotič, Božidar Jakac, Ivan Zaje, Tine Kos itd. Vse mogoče nam bo nudilo 23 naših likovnih umetnikov (motive iz bližnje okolice, z Gorenjske, tihožitja, prizore s trga, planine, kipe itd.). Obiskovalce »Ljubljana v jeseni . opozarjamo na to umetnostno razstavo, ki jo je pripravil g. A. Kos s pomočjo velesejmske uprave v paviljonu »F«. Ali sle že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Maturanti ljubljanske gimnazije iu realke proslave svojo 40 letnico dne 9. septembra. Ob 9 je sv. maša na Rožniku, ob 12.30 obed v hotelu Bellevue. Pismene prijave do (i. septembra na naslov: dr. Fran Černe, ravnatelj Mestne hranilnice ljubljanske. Ljubljana. — »Kaj moraš vedeti o zračnih napadih« jo naslov knjižici, ki je izšla te dni v založbi Podmladka Rdečega križa. V knjižici je na lahko umljiv način obrazloženo vse, kar moramo v teh časih vedeti o uspešni obrambi pred zračnimi napadi. Namenjena je sicer v prvi vrsti naši mla- mš> >■:■? . MHli 8§H Nov/. strokovn-aško izdelani domači nroizvod ki Vam nadomesti pravo kavo dini, vendar jo bo z zanimanjem in koristjo čital tudi vsak odrasel človek. Zalo pridno segajte po njej. Stane samo -1 din. Dobile jo pri Podmladku Rdečega križa na Gosposvetski cesti 2-11. naprodaj pa bo te dni tudi na Ljubljanskem velesejmu. Izšel ie dijaški kmigregacijski koledarček za leto 1910-41. Cena 9 din. Naroča se v upravi Xaša zvezda'. Ljubljana, Streliška ulica 12-11. Dobi pa se tudi po knjigarnah. Gleda in najr3*litne;ilh i. odljivcev v hiši. SKladiScih, na njivah, na vseh rasti.nah itd. Ha.e poiasntia in navadita pnobi. agronom, tnž. Prežet;, U/oifc va ut. 3, tel. 34-73. Ljubljana. — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine od 31. avgusta t. 1. je objavljena ■•Uredba o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom-, dalje »Uredba o izvozu konj ■Spremembe in dopolnitve pravilnika za izvrševanje uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah«, »Pravilnik o cenitvi poginulih in ubitih živali in uničenih predmetov po določbah čl. 98 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni in »Razveljavitev odločbe o cenah kruha v dravski banovini«:. — Društ vo »Dom slejiih« v Ljubljani naznanja, da bo od zadevne oblasti dovoljena javna zbirka prostovoljnih prispevkov široin Ljubljane v dneh 5. in 0. oktobra t. I. pod geslom »Dneva slepcev* v prid »Dmnn slepih; (Mara Loka na Gorenjskem), kjei imajo šoli odrasli največ dela-zmožni slepci svoje bivališče, vso oskrbo in skupne delavnice in ga vzdržuje pričujoče društvo s sredstvi, nabranimi med plemenitimi dobrotniki, ki pa jih je vedno manj. saj podpore nazadujejo vedno bolj. Da bi društvo ohranilo prepotrebiii l om slepih - naših največjih siromakov in podprlo z delom nabranih prispevkov tudi potrebno sodelujočo organizacijo Društvo slepih« v Ljubljani, prosi vse organizacije in druga društva,' da tedaj blagohotno počakajo s svojimi prireditvami ce le morejo, tudi nam pomagajo. — Odbor. Izrabite priliko! Naprodaj je po i'redno nizkih cenah večja partija prvovrstnih ŠIVALNIH STKOJEV (konkurj-nega nakupa), KOLES, OTROŠKI« VOZIČKOV ia raznih drugih predmetov pri PI®11Ff Kapoleonov trg JSev. 7 (nasproti Križanske cerkve) — Telefon 43-90 — V Dekliškem konvifku za dijakinje v domu Marije Pomočnice,, Ljubljana, Karlovška cesta ii. je na razpolago še nekaj prostorov za dijakinje, ki obiskujejo meščanske in gimnazijske šole v Ljubljani. Gojcnke. so v konviktu pod stalni« ljubeznivim nadzorstvom predstojnic, ki vzgajajo po načelih velikega mladinoljuba sv. Janeza Boska. Za pogoje m natančnejša pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo konvikta, Karlovška cesta 22, Ljubljana. — Najboljši dijaški list je »Naša Zvezda«! Uprava, Ljubljana, Streliška ulica 12-11. — Naše čitatcljc opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »PEKO«. — Ant. Rud. Legp.tov Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor, Vrazova 4. Vpisovanje dnevno, šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra. — Brez ozira na starost in spol se lahko vsakdo vpiše v predmete in tečaje Dopisne trgovske soje v Ljubljani, Kongresni trg 16-11 ter si tako pridobi hitro, poceni in doma potom dopisovanja temeljito znanje trgovskih ved in tujih jezikov. Pišite po prospekt! — Maturanti klasične gimnazije v Ljubljani (VIII.a) iz leta 1930 se sestanemo k praznovanju desetletnice mature v sredo, 4. septembra ob 10 dopoldne v »Rožcah« — restavracija Union. Prosim tovariše, da javijo svojo udeležbo takoj na naslov: Zorž Vr.rovšek, trgovec, Ljubljana, Tyrševa 16. Telefon 21-45, — Razpis zdravniških mest. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto zdravnika-uradnika za splošno prakso iu mesto pogodbenega specialista serobakteriologa, oboje v Mariboru. Holt za vlaganje prošenj je do 25 septembra 1940. ' i mz-aii IMS zdravnik v Medvodah od 1, do 22, septembra ne ordinira — Živinske sejem v Litiji, ki se ni mogel vršiti dne 22. avgusta zaradi neurja, bo v sredo 4. septembra 1940. — Državnega uslužbenca sta napadla Josip Trajbar in njegov oče Janez iz Dolge vasi v Prek-murju. Josip je vozil sod in finančni organ Rudolf Ogrizek je hotel pogledati, kaj je v sodu. Oba I rajbarja pa sta ga napadla in sta bila zato obsojena pred okrožnim sodiščem v Soboti na dva meseca zapora. — Napol zastonj se boš vozil in šp nagrado mogoče dobiš. Če posetiš jesensko prireditev Ljubljanskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od' 31 avgusta do 9 septembra. Vozna olajšava bo veljala za prihod v Ljubljano od 20. avgusta do 9 septembra, za povratek pa od 31. avgusta do 14. septembra. Ko se napotiš zdoma, zahtevaj na domači postaji ali pri Putniku mimo vozne karle še rumeno železniško izkaznico, ki stane 2 din. Na velesejmu kupiš vstopnico in tam ti potrdijo v železniški izkaznici, da si bil na velesejmu, potlej SC boš pn lahko peljal nazaj 7 istim voznim listkom, s katerim si prispel v Ljubljano. Ob povrat-ku je treba dati nn ljubljanskem kolodvoru vozni listek žigosali. Velesejmska uprava je pa pripravila poselnikom zopet lepe nagrade: molorno kolo, radio aparat, šivalni stroj, harmonika, mnogo koles, preprog?, pohištvo. br/.opnrilnik. otroški voziček, več ur, vino, žganje, pivo, rogaška slatina, kravate, izleti s para i kom v Kotor in nazaj, številna bivanja v kopališčih, letoviščih in zdraviliščih. Nagrajenci bodo izžrebani 9. septembra popoldne na razstavišču. Na kupon vstopnice napiši svoje ime iu ga vrzi v zapečateno žaro ob glavnem vhodu na velesejmu. Že prijetno pričakovanje, da se ti pri žrebanju nasmehne sreča, je nekaj vredno. — Trgovsko iifilišfo »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska resta 15. Glede vpisa in sprejema novih učencev(-enk) za šol. leto 19-10/41 ravnateljstvo objavlja: V enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se sprejemajo učenki(-enke), ki so dovršil; šliri razrede meščanske šole ali gimnazije z malo maturo. Redni učenci(-enke) uživajo vse pravice glede rodbinskih doklad in voznih kart. kakor na drž, šolali. Izpričevalo služi kot dokaz izobrazbe za pisarniško službo in posebej kol dokaz dovršene vajeniške dobe in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. — Učenci z nižjo l> rod izobrazbo se pa sprejemajo v Posebni enoletni trgovski tečaj. — Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Interesentom so na razpolago novi ilustrirani prospekti in šolsko izvestje. Redno vpisovanje se vrši od 1. septembra dalje vsak dan dopoldne in popoldne. Šolsko lelo prične dne 12. septembra. — Zavod pripravlja v enem šolskem letu svoje učence(enke) za pisarniško službo v raznih gospodarskih pisarnah. — Zavod jc največji in najstarejši to vrste v naši državi. odobren od ministrstva trgovine in industrije in kr. banske uprave. — Pišite j>o prospekt. — Starinske predmete, pohištvo, porcelan, kipe, steklenrn-o, lustre, nakit itd. stalno kupuje trgovina Dorotheum ing. Rovek, Ljubljana, Miklošičeva ccsta 12, vis-a-vlj opozarjamo ne le I jubljančane, ampak tudi vse ostale obiskovalce velesejma in jim priporočamo, da si ga pač ne pozabijo ogledati. Vrteli ga bodo vsak večer na prostem pred paviljonom *K«, in sicer brez presledka po večkrat zapovrstjo, tako da bo ogled tega nadvse zanimivega filma omogočen pač vsakomur. Pripominjuino. da je tako vstop na razstavo protiletalske zaščite v paviljonu »J«, kakor ogled filma o letalskih napadih pred paviljonom »Kc brezplačen, zunanje, obiskovalce velesejmu pa še posebej opozarjamo, da se jim nudi na železnicah polovična vozninn. Tako je omogočeno Ljubljančanom in ljudem iz ostalih krajev, da ji ogledajo to nadvse poučno, aktualno in potrebno razstavo pasivne zaščite v paviljonu »J«, kjer Ivo vsak dan od tO do t2. in od 16. do 18. ure za obiskovalce nu razpolago tudi strokovno vodstvo. 9red 309 leli so pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni silL Vanes je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagor narave trpečemu človeštvu. 9a iudi ja jdrave je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. — — Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete ROGAŠKO SLATINO — f(ino Kodeljevo tei. 41-64 ma Danes ob V.3., Vj6;, */»9. in jutri ob 8. uri velefilm iz mistične Indije Indijski nagrobni spomenik Fritz v. Daugen, La Jana, Theo Lingcn Ha razpotiu Charles Vancl — Luxy Prim POZOR! V torek otvoritev medtedenskega kinoobratovanja: Rapsodija Na ljubljanskem velesejmu bo razstavljal to pot tudi kipar-medaljer Stane Dremelj. Razstavil bo plakete, izdelane v bronu, slonovi kosti in lesu. Najnovejše njegovo delo je portret režiserja Narodnega gledališča g. M. Skrbinška. * 1 Gg. katehete ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol obveščam, da letos ne bo 2. septembra za gg. katehete službe božje v alojzijeviski kapeli, ker so napovedane za ta dan šolske maše in je druge dni že redni pouk. Nadzornik z. v. T Spomenik kralja Aleksandra v Zvezdi |e dokončan. Že predvčerajšnjim so podrli visoki plot, ki je zakrival spomenik radovednim ocem. Začasno so prekrili ves spomenik s precej neokusnimi plahtami. Pred slovesnim odkritjem pa bodo seveda spomenik zagrnili s primernejšimi pokrivali. Le še nizki plot stoji okrog spomenika, toda tudi ta bo padel v nekaj dnevih, tako da bo mogoče prostor pred spomenikom pravočasno urediti. 1 Važno za fotografe in lotoamaterje. boo-grafsko snemanje odkritja spomenika kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani 6. septembra bo dovoljeno le na podlagi posebnega dovoljenja in hodo v to svrho izdane izkaznice delovnega odbora za odkritje spomenika. Dovoljenje in fotografska izkaznica se še lahko dobi v torek d. septembra od 1C-18 v pisarni delovnega odbora ia odkritje spomenika Zvezda, Kongresni trg 1-n. Pripominjamo, da bomo ie še ta uan iiuajau »o- Odpočijte in razvedrite se v krasni svetli in zračni kavarni hotela Slon v I. nadstropju. Številni tu- in inozemski dnevniki, revije in ilustracije. Lep razgled na promenado Ljubljane. Klubska soba za seje in ločene družbe. 1 Jutri v ponedeljek, dn« 2. t. m. začne vpisovanje v šolo Glasbene Matice in sicer v pisarni Matičnega poslopja Vegova ulica št. 7-1. Učenci se sprejemajo dnevno do 5. t. m. od 9 do 12 in od 15 do 17. Poučujejo se vsi glasbeni predmeti. Ukovina in druge podrobnsti so razvidne v veži poslopja. 1 Pevke in pevci iz Ljubljane ter okolice imajo prihodnjo skupno pevsko vajo za V6e glasove v po-nendeljek, dne 2. septembra ob 20 v telovadnici na Realki (Vegova ulica) Župna uprava. 1 Uprava Hubadove župe obvešča vse včlanjene zbore in druga pevska društva ki sodelujejo pri odkritju kraljevega spomenika in na koncertu popoldne 6. septembra, da je zbirališče za vse pevke in pevce točno ob poldesetih dopoldne pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici. Vsako društvo naj se udeleži odkritja z društveno zastavo. Uprava Hubadove župe bo položila pred kraljev spomenik venec v imenu včlanjenih društev in onih zborov, ki župno upravo o tem obveste . — Zupna uprava. 1 Pevski zbor Glasbene Matice ima prvo skupno vajo in sestanek vsega članstva v torek, doc 3. septembra ob 20. Vpis novih pevk in pevcev bo v sobi št. 6, v ponedeljek in torek od 18 do 19. 1 Lichtenthurnov zavod: ljudska šola. Pričetek šole 2. septembra s šolsko 6V. mašo ob 8. uri 3, septembra reden pouk. 1 Vpisovanje na meščansko šolo v Lichtentur-novem zavodu v Ljubljani, Ambrožev trg, št. 8 bo L, 2. in 3. septembra od 8 do 12. ure in popoldne od treh do šestih. Prinesti je treba izpopolnjeno prijavo, opremljeno s cerkvenim kolkom, krstni list in zadnje šolsko izpričevalo Uvodna služba božja bo v ponedeljek, 9. septembra, ob 9. V torek, 10. septembra, se prične redni pouk. I V Ljubljani umrli od 23. do 29. avgusta: Zor Marija, roj. Merjasec, 93 let, vdova vratarja, Ulica k Božjemu grobu št. 6: Pongraz Fani, 83 let, gra-ščakinja, Polzela; Skušek Engelbert, 58 let, trgovec, Vidovdanska c. 9; Pureber Franc, 57 let, kurjač drž. žel. v p., Triglavska ul. 34; Farbaš Mancika, 11 let, hči mizarja, Dvorakova ul. 13. — V ljubljanski bolnišntci so umrli: Kapš Franc, 22 let, sin po-sestnice, Prečna 20 pri Novem mestu; Rihter Franc, 19 let, tesarski vajenec, Firošek 44, občina Nova Štifta; Jakopec Martin, 83 let, kaznilniški paznik v p., Bezenškova ul. 26; Udovič Marija, 48 let, dni-narica, Medvedjek 15, obč Tržišče, srez Krško; Gorjup Mirko, 30 let, kamnar, Selo 10, obč. Vače pri Litiji; Jernejčič Anton, 63 let, užitkar, Lož 57 pri Logatcu; Franko Marija, 56 let, žena mizarja, Godešič 63 pri škofji Loki; Pavlinič Ana. 57 let, žena viš. kontrolorja drž. žel., Dol 1 pri Mariboru; Skarlovnik Marija, 18 let, služkinja, Gornji dolič, občina Mislinje; Kovač Matija, 66 let, vpok. nad-paznik TPD, Brnica 95, obč. Hrastnik. 1 Razstava protiletalske zaščite, ki jo priredi v velesejmskem paviljonu »J« mestni zaščitni uradt je vzorno pripravljena in čaka. da se danes slovesno odpro vrata ljubljanskega velesejma. Ta razstava bo po svoji smotrni ureditvi, vsestranskosti, preglednosti, pestrosti in kar otipljivi nazornosti nedvomno ena najzanimivejših točk celotne velesejmske prireditve in bo zaradi svoje aktualnosti in široke poučnosti deležna zanimanja najšiuših plasti obiskovalcev. Saj bo nudila z razstavljenimi tipi zaklonišč in ureditve podstrešij, z rotundo, napolnjeno z raznovrstnimi zatemnjenimi svetili ter z bogato opremljenim oddelkom zdravstveno kemične in gasilske zaščite najpopolnejši pregled vseh napruv in pri|irav, potrebnih /a uspešno oTiram-1h> pred letalskimi napadi tako v mestih kakor na podeželju, številne slike, nadvse posrečene tako glede poučnosti, kakor nazornosti, dvigajo to že itak bogato razstavo do popolnosti, namenjene pouku prebivalstva o tem. kako naj pripravi sebe, svoj dom in domače živali za primer letalskega napada in kako naj se ravna, če bi do letalskega napada tudi v resnici prišlo. Du Ljubljana, 1 septembra Radio Ljubljana Nedelja. 1. sept.: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Kvartet trobil — 9 Napovedi in |voročila — 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz trnovske cerkve —■ 9.45 Verski govor (g. dr. Gvido Rant) — tO Pevski in klavir, koncert: gdč. Vida Valjalo in ga. Marta Osterc-Valjalo — U Prenos prome-nadnega koncerta voj. godbe — 12 Zlata Gjun-gjenac |x>je (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 15 Napovedi — 15.02 Nedeljski koncert Radij, orkestra — 16.50 Fantje, v naše vrste (Iv. Martelanc) — 17 Kmet. ura: Oskrba prašičev (llladnik Jakob) — 17.50 Pod lipo: Nastopajo Fantje na vasi, Kvartet sester Stritarjevih in prof. M. Li|>ovšek (spremlj.) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Koncert Primorskega prosv. društva »Slogac iz Kranja — 2! Koncert Radij, orkestra — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe z velesejma. Drugi programi Nedelja, 1. septembra: Belgrad: 20.40 Ork. konc. — Zagreb: 20,30 Zab. konc. — Bratislava: 19.25 Slovaške pesmi — Brno: 19.15 Pisan spored — Praga: 19 Smetanova opera <>Dalibor« — Sofija: 20 Koncert tria — Beromiinster: 20.15 Spevoigra »Moja sestra in jaz« — > Cerkveni vestnik II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršulinkaii v Ljubljani ima danes ob 14. uri shod, na pivi petek po ob 6. uri sv. mašo s skupnim sv. obh/jilom. Pridite vse. Voditelj. Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 5. septembra v uršulinski cerkvi. Red božje službe je naslednji. Zjutraj ob 5. bo prva sv. maša, ob %(>. pridiga in ob 6. sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vsem častilcem sv. Rešnjega Telesa udeležbo pri evharistični pobožnosti v četrtek v uršulinski cerkvi prav toplo priporočamo. Sestanki Dekliški krožek Trnovo vljudno vabi vse članice na dekliški sestanek v torek, dne 3. septembra ob S zvečer v Prosvetnem domu. — Odbor. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva ulica 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohiuec ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Foksterijer, dva meseca star, resaste dlake bele barve z velikimi črnimi lisami po životu, po glavi črne in male rjave lise, rep tri četrtine črn, na koncu bel, je bil ukraden. — Kdor ga prijetje, dobi lepo nagrado v Idrijsko 13, Stan in dom. IS T0WERSKI KRVNIK V glavnih vlogah : Boris Karlofl, Basil Rathboune, Barbara 0'Neil. Misterije srednjeveške londonske trdnjave. Predstave danes nI) 15., 17„ 10. in 21. uri. — ninitnjna odprta od W1D. do 12. uro in od 14. uro dnljp. KINO UNION Tel. 22-21 MARIBOR Ponarejevalci denarja pred sodiščem Maribor, 31. avg. Pravijo, da ie ponarejevalec nepoboljšljiv grešnik. Nobena kazen ga ne spametuje. Čim pride iz zaporov, se zopet »posveti «ponarejanjju denarja i«i tako gre dalje, dokler se spet ne znajde za zidovi zaporov. Točno tako je tudi s ponarejevalcem denarja, 28 letnim kovaškim pomočnikom M. Drevom iz Kočne pri Slovenski Bistrici, ki se je danes radi ponarejanja denarja že drugič znašel pned sodniki. Drev je bil radi ponarejanja denarja prvtč pred sodiščem lansko leto. Takrat so ga oili obsodili in je svojo kazen prestal 24. januarja letošnjega leta. Cim pa je prišel iz zaporov, se je zopet lotil dela, vendar je tokrat imel manj sreče. Imel je že pripravljene modele iz mavca ui medenine, ni pa mogel z delcm naprej, ker ni imel potrebne stiskalnice. Pokazalo se je tudi, da je imel še nekaj desetdinar-skih kovancev, ki jih je bil izdelal že leta 1938., še predno jc prišel prvič pred sodišče. Razpečavanje tega denarja pa je zanj postalo usodno. Prišli 60 mu na 6led m tako se je danes zopet znašel pred sodniki, skupaj 6 svojimi tovariši: 28-letnim mizarskim pomočnikom Rudolfom Šulovičem iz Studencev, 32-letnim konjarjem Antonom Sternom z Frama, 30-let-nim ključavničarskim pomočnikom Otonom Drevom iz Vel. Lipoglava in 46-letnim malim posestnikom Francem Jeričem, ki so mu pri njegovem početju ui razpečavanju denarja pomagali. Dne 13. februarja letošnjega leta 6ta se v Mariboru pojavila Šulovič in Stern. Dobila sta se v neki gostilni, kjer sta se domenila, kako bosta spravila ponarejene desctdinartske kovance v promet. Zdelo 6e jima je najbolj primerno, da denar zapravita po gostilnah. Taioru se sprejemajo zakonski sinovi katoliških staršev, ki čutijo veselje do duhovniškega poklica in so položili višji tečajni izpit na klasični ali realni gimnaziji. Prošnje za sprejem se naj naslovijo na lavant. knezoškofijski ordinariat v Mariboru in do 20. septembra odpošljejo preko pristojnega župnega urada. Prošnji je treba priložiti rojstni in krstni list, spričevalo o višjem tečajnem izpitu, domovnico, zdravniško spričevalo ter potrdilo o višini davkov. Prošnja se kolkuje s cerkvenim kolkom 10 din, priloge, ki še niso kolkovane, s cerkvenim kolkom po 4 din. Za rešitev prošnje je priložiti kolek 20 din. Ravnateljstvo knezoškofijskega duh. semenišča v Mariboru. m Legitimacije za retrtinsko voznino v Ljubljano se še dobijo v biletarnicah »Putnika« v Mariboru, Celju, Ptuju in v Št. IIju. m Vpisovanje dere v mestna dnevna zavetišča. Tiskovine za prošnje zaradi sprejema dece v mestna dnevna zavetišča se dobe pri mestnem socialnem političnem uradu na Rotovškem trgu, pri upravi Mestnega mladinskega doma v Koro-šfevi ulici in pri upravi mestnega dnevnega zavetišča v Jerovškovi ulici. Izpolnjene prošnje, potrjeno od šolskega upraviteljstva in mladinskega prestojnika iz okraja bivališča, naj prineso starši do 5. septembra osebno upravi zavoda in sicer iz V. okraja v zavetišče v Jerovškovi ulici, iz okrajev na levem bregu pa v Mestni mladinski dom v Koroščevi ulici. m Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva bo imel prihodnji sestanek skupno s celjskim krožkom v sredo, dne 4. septembra v hotelu Beograd v Slov. Bistrici. Odhod iz Maribora z Glavnega trga z avtobusom mestnih podjetij ob 12.45, povratek z vlakom ob 16.11. m Prosvetno društvo v Studencih pripravlja igro "'Bratomor na Metavi«. Kdor bi želel sode-1 lovati, naj se javi pri g. Mikeku. m Fantovski odsek in dekliški krožek v Lim-, bušu priredita drevi ob pol 8 na prostem na me-iniškem dvoru igro »Pri kapelici«. V primeru naliva se predstava vrši ob istem času in na istem prostoru v nedeljo, dne 8. septembra, m Vse ia šolo v Cirilovi! m Mestna občina bo na svoje stroške sprejela 40 otrok revnih staršev iz IV. mestnega okraja, v nujnih slučajih tudi iz I. okraja v otroški vrtec šolskih sester v Samostanski ulici. Sprejemali se bodo otroci le od 4. do 6. leta. Revni starši, ki prosijo za sprejem otrok, naj se takoj zglasijo ob uradnih urah v socijalno-političnem uradu mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9. Enoletni trgovski tečaj »Hermes«, Maribor, Zrinjskega trg 1 sprejema ustne in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj! Soliden strokovni pouk! Pravica javnosti! m Podzveza katoliških nameičenk vabi vse katoliške nameščenke na redni sestanek v torek, 3. septembra ob pol 8. zvečer v Domu na Slomškovem trgu 12. m Vesti iz Glasbene Matice. Koncertni biro Glasbene Matice je prevzel knjigarnar Tone Ko- 8. septembra 1.1. bo v prid Obrtnega društva v K r o n J n II. obrtniška tombola Nad 35 tombol in 500 drugih dobitkov. Dobitki so razstavljeni od L do 8. septembra v gimnazijski telovadnici. — Oglejte si jih! — Preskrbite si pravočasno tablice I ren iz Gosposke ulice. — Prva pevska vaja mešanega zbora bo v torek dne 3. septembra ob 8. zvečer v risalnici I. drž. dekliške meščanske šole v Mariboru. Slomškov trg II. nadstropje. Novi pevci in nove pevke vabljenel m Ljudski oder v Mariboru začne v nedeljo, 8. septembra novo sezono. Uprizoril bo romantično igro v treh dejanjih »Adelajda, Koroška roža«, delo Mariborčana A. Brumena po dr. Sušnikovi narodni legendi. m Karitativna zveza v Mariboru poroča, da se vrnejo deklice iz Mladinskega doma dravske banovine v Kaštelu Štafeliču v torek, dne 3. septembra z vlakom ob 11.43 v Maribor. Starše vljudno prosimo, da pričakujejo deklice v Mariboru. ni Članom zad>/ug drž. nameščencev in železničarjev priporočamo, da zahtevajo pri svojih zadrugah nakaznico za šolske potrebščine na ime Tiskarna sv. Cirila. m Strela oplazila dekletce v postelji. Nenavadna nesreča 6e je zgodila v Dolgošah. 10 letna hčerka kurjača drž. žel. Rozika Krivec je v sobi ležala v svoji postelji. Strela, ki je močno udarjala, je oplazila tudi. dekletce, katero so močno ožgano prepeljali v mariborsko bolnišnico. m Vrela tekočina ga Je poparila. V tekstilni tovarni v Majšpergu je bil zaposlen 35 letni delavec Leopold Bela. Po nesreči se mu je prevrnila posoda z neko vrelo tekočino, ki ga je tako močno poparila, da se sedaj v mariborski bolnišnici bori s smrtjo. Poizvedovanje Izgubila sem na vlaku Maribor—Zidani most dne 20. avgusta ob 11 v Celju črno ročno torbico, rdečo železniško legitimacijo, denarnico in ključe. Prosim obvestila proti nagradi na »A. D.«, Ljubljana, pošta V. Celjske novice Kmetijsko gospodinjska šola Marijanišče Bokalce-Ljubljana Z novembrom se začne štirideseti tečaj kmetijsko,-gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Učenke stanujejo v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester. Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretični obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, slovenščino, kemijo, knjigovodstvo, zadružništvo, živilo-znanstvo, gospodinjstvo, zdravstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živinorejo, poljedelstvo itd. Praktično se učenke vežbajo v kuhanju in konzerviranju, ročnem in strojnem šivanju, preji in tkanju, pranju in likanju; mlekarstvu in sirar-stvu, v vrtnarstvu itd. Učenke, ki se žele izvežbati za samostojno vodstvo večjih obratov, morejo ostati na zavodu dve leti, da spopolnijo in poglobijo svoje praktično in teoretsko znanje. Po|iolna oskrbnina znaša mesečno 450 din. Sprejeta učenka naj prinese s seboj obleko, obutev in perilo potrebno za delavnik in praznik. Nadalje: dva para rjuh, štiri prevleke za blazine, štiri brisače, štiri servijete, odejo in koc. Perilo je lahko iz domačega platna. Dekleta, ki hočejo vstopiti v šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto, biti zdrava in moralno neoporečna; 2. predložiti zadnje šolsko spričevalo; 3. navesti stan in poklic staršev; 4. predložiti obvezno pismo a) učenke, da se bo ravnala po hišnem redu, b) staršev ali varuha, da poravnajo stroške šolanja. S prilogami in podatki opremljene, lastnoročno pisane, nf-kolkovane prošnje za sprejem naj se pošljejo n* Vodstvo kmetijsko-gospodinjske šole Marijanišie v Ljubljani. V seminar za kmetijsko.gospodinjske učiteljice se letos ne bo sprejemalo, pač pa prihodnje leto. Predpogoj za sprejem je dovoršna enoletna kme-tijsko-gospodinjska šola. c Slavnostno akademijo bo priredil Fantovski odsek Celje I. na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. ob 8 zvečer v mestnem gledališču. Vse narodno zavedno celjsko občinstvo vabimo, "da se udeleži te slovesnosti. Predprodaja vstopnic v prosvetnem tajništvu v Cankarjevi ulici. c Hvalevreden 10 letni jubilej. Po vsej naši državi znani celjski obrtnik g. Lečnik Anton, urar na Glavnem trgu, obhaja letos s celjskimi reveži, ki so njegovi ljubljenci, saj tako rad pomaga ubogim, ]>osel>no lep jubilej. Deset let bo letos, ko za kraljev rojstni dan priredi za celjske reveže skupen obed. Mnogim je ta dan največji praznik v letu. Letos na praznik Nj. Vel. kralja Petra II., dne 6. septembra, bo priredil g. Lečnik obed kar 75 revežem, to pa zaradi jubileja, sicer jih je jiogostil 50. Vsi interesenti naj se priglase pri g. j.ečniku, kjer dobe karte. Obed bo na praznik ob l popoldne v gostilni pri »MostiK. c Iz žandarmerijske službe. Poveljnik celjske orožniške čete major g. Vindakijevič Stekati1,' ki je vodil celjsko orožniško četo skoraj tri leta, je jio službeni potrebi prestavljen. Na njegovo mesto pride kapetan II. razreda g. Svetlič Artur iz Andri-jcvaca v zetski banovini. G. poročnik Bon Vinko, vodnik celjske orožniške čete, je na bolezenskem dopustu v Novem mestu. G. majorju Vindakije-viču, ki bo že te dni odšel, želimo na novem službenem mestu mnogo uspehov, novega poveljnika, ki je Slovenec, pa iskreno pozdravljamo! c Romanje na Sv. Gore ob Sotli bo iz Celja v četrtek, dne 5. septembra 1940 ob 5 izpred kolodvora z avtobusom, ako se priglasi do torka opoldne dovolj udeležencev. Voznina 40 din za osebo. Prijave se sprejemajo v župnijski pisarni in v pisarni prosvetnega društva v Cankarjevi ulici 4. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodaste ali zamenjate v trgovini Josip Uršič, Celje, Narodni dom. Prejšnji mesec so našli v Savi pri Trnjanskem kopališču- v Zagrebu poškodovano pozlačeno nion-štranco, za katero niso mogli ugotoviti, kje je bila ukradena. Ker je prav mogoče, da je bila mon-štranra ukradena kje v Sloveniji, priobčujemo sliko monštrance. Kdor bi kaj vedel o tej monštranc' naj sporoči upravi policije v Ljubljani. c V celjski bolnišnici je umrla 66 letna kuharica iz Celja Potnik Marija. Naj počiva v miru! c Alpinistični klub Skala ima svoj redni članski sestanek v sredo 4. septembra ob 8 zvečer v klubovi sobi. Za člane obvezno, prijatelji vabljeni! Na sporedu tehnično predavanje o plezanju. c Koncert vojaške godbe bo danes od 11 do 12 na balkonu mestnega poglavarstva. c Državna meščanska šola v Žalcu. Vpisovanje v vse razrede bo 2., 3. in 4. septembra do-jjoldne. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je na uradni deski. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD ima danes zdravnik g. dr. Hočevar v Kolenčevi ulici. c Legitimacije za četrtinsko voznino k odkritju sjx>menika kralju Aleksandru I. v Ljubljani se še dobijo pri Putniku v Celju. c Maturanti iz celjske gimnazije iz 1. 1920. priredijo skupno z maturanti iz 1. 1918. in i. 1919. proslavo 20 letnice mature v sredo 4. septembra ob 20 v hotelu Evropa. Prijave sprejema g. prof. Franjo Vajd, Celje, deška meščanska šola. c Desetletnico obstoja bo proslavilo danes Prosvetno društvo v Tremerjih pri Celju. V gostilni Pantner na Polulah bo ob tej priliki slavnostna seja, nato pa prosta zabava. Začetek ob 3 popoldne. c Poroka. V Smihelu pri Novem mestu sta se poročila g. Tittl Juli, učitelj iz Crešnjevca, in gdč. Katica Jazbec iz Novega mesta. Bilo srečno! Zobozdravnik dr. Stane Vrhovec zopet redno ordinira c Prehrana prebivalstva. Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja vse članstvo na poziv mestnega poglavarstva v Celju od 29. 8. 1940, št. 6520, ki se glasi: Izredno važnega pomena je preskrba prebivalstva z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Zato vas prosim, da nujno naročite svojemu članstvu, ki se peča s trgovanjem z življenjskimi jx)trebščinami, da v okviru obstoječih zalog in danih možnosti za dopolnitev istih, po-razdeljuje nujne življenjske potrebščine, zlasti moko, olje, mast, sladkor in riž svojim konzumen-tom v oni meri, kakršna je običajna v normalnih razmerah in naj izvršuje nabave samo v onem okviru, ki ne presega normalne potrošnje konzu-menta. V današnjih težkih dneh bi namreč ne bilo pravično, da bi širši in gospodarsko šibkejši sloji 'rpeli pomanjkanje živil zaradi prekomerne naba- ve istih po premožnih konzumentih in zaradi kopičenja blaga po premožnih konzumentih na škodo šibkih. Obenem pa ojjozorite svoje članstvo, da je z ozirom na določila uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom vsako zadrževanje moke v namenu doseči morda višje cene, zelo strogo kaznivo dejanje s težkimi zakonitimi posledicami. Trgovce, ki prodajajo moko. opozorite na določilo čl. 20. navedene uredbe in jih pozovite, da prijavijo brezpogojno v 3 dneh, ko stopi uredba v veljavo, oblastvu I. stopnje, to je mestnemu [»glavarstvu v Celju, tržno nadzorstvo, vse svoje zaloge moke. Ustavitev prodaje moke je kazniva. — Mestno poglavarstvo v Celju. Predsednik: dr. Voršič, 1. r. c Denarl Hranilnica dravske banovine, podružnica Celje, nasproti pošte, izvršuje vse denarne posle najkulantneje, obrestovanje ugodno, izplačevanje takoj. Pojasnila na razpolago. c Gomilski študentje bomo priredili v nedeljo, 1. septembra ob 3 popoldne v Gasilnem domu na Gomikkem Molierovo komedijo »Scapinove zvijače« in Linhartovo veseloigro »Zupanova Micka«. c Lepe plašče, pletenine kupite v trgovini Vračko Gusti, Celje. c Tudi cene svinj naraščajo. Svinjski trgovci, ki dovažajo svinje v mestno klavnico, napovedujejo za prihodnje dni povišanje cen svinjam na 20 din za kg. V mestni klavnici so prodajali pred dnevi prvovrstne svinje po 18.50 din, drugovrstne pa po 17.50 din. c Opozorjamo na razglas kulturne sekcije Društva absolventov državnih trgovskih šol v Celju zaradi večernih tečajev za slovanske, romanske in germanske jezike in strokovne predmete. Pojasnila daje uprava »Slovenca« v Celju. c Krava do smrti poškodovala otroka. 4 letni sinček posestnika Ratej Stanko iz Bodreža pri Št. Vidu pri Grobelnem se je igral doma na travniku. V bližini se je pasla krava, ki mu je stopila na prsi ter ga seveda močno poškodovala. Fantka so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je še isto noč izdihnil. c Težak kamen je padel na desno nogo 29 letnemu posestniku Zalokarju Vincencu iz Zapuš pri Slivnici pri Celju in mu jo zlomil nad kolenom. Zdravje in nove moči *Vam nudi zdravilišče Bobmn Ptuj Dekliški krožek Ptuj ima danes popoldne ob pol 15 v preurejeni društveni sobi pri mestnem parku svoj IV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vse članice se občnega zbora morajo udeležiti obvezno, prijateljice dekliške organizacije pa so iskreno vabljene! Fantovski odsek Ptuj ima svoj IV. redni občni zbor jutri zvečer (v ponedeljek) ob 8 v društveni sobi pri parku. Bratje starešine in člani, pridite polnoštevilno! Mestna godba priredi danes popoldne ob 3 v Ljudskem vrtu svoj koncert. Koncert bo vodil in dirigiral g. Gregorc. Vsi vljudno vabljeni! Ptujski šahovski klub priredi v torek, dne 3 septembra ob 8 zvečer brzoturnir v klubskih prostorih kavarne Korže v Vseh svetnikov ulici Bled Priljubljena narodna igra s petjem in godbo »Plavž« ss danes ob 8 zvečer ponovi v Prosvetnem domu. V nedeljo so se premnogi morali vrniti, ker niso dobili več vstopnic Zato danes lepo vabljeni. Igrali bodo jeseniški igra'ci in jeseniški orkester. Litija Strokovna nadaljevalna šola v Litiji. Vpisovanje bo v nedeljo 8. septembra ob 9. v ljudski šoli. Učenci predlože zadnje šol. spričevalo, učno pogodbo in vplačajo vpisnino v znesku 50 din. Cerklje na Gorenjskem Dijaški krožek Prosvetnega društva priredi v nedeljo, 1. septembra ob pol 4. popoldne igro »Luč z gora.« K obilni udeležbi vljudno vabijo cerkljanski študentj«. Gasilskim župani in četam! V zvezi z ^okrožnico št. 4512, 4518 in 4519 ponovno pozivamo, da se udeležite odkritja spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja dne 6. septembra v Ljubljani v čim večjem številu. Zbirališče: ob tri četrt na 8 pred Mestnim domom (Krekov trg). Bodite točni! Obleka: svečana temnomodra ali letna delavna (zelena) s čepico. Vodstvo prevzame gasilski insp. tov. inž. Dolenc. Gasilstvo bo zastopala pri slavnosti deputacija Zajednice, ki bo tudi jsoložila venec. Opozarjamo, da deputacije posameznih žup ali čet ne bodo pri-puščene na slavnostni prostor in bi tudi ne mogle polagati vencev. Zato se naj vsi gasilci zberejo na zbirališču, da odkorakajo skupno na slavnostni prostor. Reditelji: Enako kot ostale organizacije, moramo tudi mi skrbeti za reditelje. Zbirališče ob 7 pred Mestnim domom, kjer dobijo vsa potrebna navodila. Vodja rediteljev tov. Zupančič. Tovariške čete iz Ljubljane in bližnje okolice naj oovezno pošljejo vsaj 3—5 rediteljev. Obleka civilna z znakom. Tovariši! Počastimo dostojno spomin blago-pokojnega kralja in oddolžimo se mu s svojo udeležbo pri odkritju spomenika. Vsa dojiolnila ali event. izpremembe bomo objavili v dnevnem časopisju. Na pomoč! Gasilska zajednica dravske banovine. Sv. Peter pri Mariboru Roditeljski sestanek. Kot uvod v novo šolsko leto ter v izboljšanje krajevnih šolskih prilik, je sklicalo upraviteljstvo drž. deške ljudske šole preteklo nedeljo roditeljski sestanek, ki mu je prisostvovalo nad 60 očetov in mater. Domen teh sestankov s potrebno naglasitvijo učvrstitve vezi med domom in šolo, je pojasnil šolski upravitelj g. Korban Anton. Vzajemno vzgojo je na primerih tolmačil župn;'k g. Zalar Alojzij. Končno so se obravnavale tekoče šolske zadeve, pogoji za šolsko olajšavo, predčasni odpust, postopek pri zamudah itd., in so dobili starši v domačem razgovoru za-že jena pojasnila. Uspeh sestanka je bil prav cado-voljfv. Romanie na Gorco. Na Mali šmaren bo v naši prelepi podružni cerkvi na Gorci običajni letni romarski shod, ki bo tokrat še posebno slovesen. Semkaj priromajo namreč naši delavci iz mariborske okolice, včlanjeni v ZDD. Na predvečer bo ob 19 pridiga, nato pa rimska procesija v župno cerkev Drugi dan bodo sv. maše ob 6, 8 in pol 10. Odaljeni romarji se lahko poslužijo nedeljskih voz-nth kart. Sv. Lovrenc na Dravskem polju Hude opekline je ob požaru, ki je ono noč uničil domačiji posestnikoma Horvatiču in Vasju na Ograji, dobila Horvatičeva žena. Prepeljali so jo v bolnfnico. Namesto v zapor — preko meje! Pred kratkim so ušli preko meje v sosednjo državo Franc, Katarina in Stanko Vuk, doma v Apačeh, kamor so se bili priselili iz Haloz Mož je pravkar prišel iz zapora, žena pa bi bila morala iti v njega po moževi vrnitvi. Škoda po zadnji povodnji je ogromna. Zadnjič smo poročali 6amo o pokošeni otavi. Nič manjša ni škoda na njivah, kjer je nevarnost, da segnije ves krompir, vsaj na težki zemlji ob močvirnati Polj-skavi. Ali bomo še dolgo prosili, da bi se začela prepotrebna regulacija tega potoka? Posledice zadnje zime vidimo na drevesnem nasadu ob banovinski cesti. Od 59 devesc, se jih je 43 posušilo. Bližnja Ptujska gora postaja vedno bolj obiskovana. Danes io obiščejo verniki iz mariborske »kolonije« (verska Družina cerkve sv. Reš. Tel); v soboto ima na njej občni zbor Zgodovinsko društvo iz Ljubljane, na Mali Šmaren bo pa velik romarski shod. Ribolov spodnjelovrenške soseske je za letošnje leto izlicitiral naš domači petošolec F. Hazen-mali. Prav je, da išče mladina veselje v športul Dr. Janko Kalan specijalist za ustne in zobne bolezni v Kranju Strosmajerjev trg 4/1 zopet redno ordinir* O šoli se pogovarjalo Otrok pride v so!o Ze nekaj tednov je mati Jakec, sicer tak razposa jenček, nenavadno priden. Čudovito! ' Soseda mi pove isto o svoji Anici. Dekletce }e vse spremenjeno, odkar je vpisano v šolo. Prej jc bila tako razposajena, zdaj pa? Nobena jed ji ni prav, vsa je nekam preplašena, odkar jc videla pri vpisovanju »hudo gospodično«. Ves drugačen pa je Pepček, ta mali moz brez strahu in napake. Sicer so mu večji fantje že desetkrat povedali, kako je v šoli hudo, Bp&s fežav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev,niti požiranja krogi jic In ne grenkih soli. Darmol ie okusen kakor Čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo z dobrim odvajalnim sredstvom •».2U0U37 OoBI u t iset Ukarnaft vendar ga to niti malo ne zanima. Večkrat s ponosom pove, da bo začel zdaj v šolo hoditi. Tako zazvenijo v otrokovi duši različne strune, preden se odpro šolska vrata. A jutro prvega šolskega dne jc vendarle tudi za najbolj korajžnega otroka nekaj posebnega. eClo fantiček, ki je sicer tako junaški.. prav nežno vpraša mater: »Kajne, mama, da pojdeš z menoj?« Mati seveda spremi malega šolskega nnvB-ka. Tedaj sc izkaže, da so prišli drugi fantki — in tudi deklice — popolnoma sami v solo. Zaradi teli se fantek spet ojunači, in to mu bolj zaleže kakor vse prigovarjanje matere. Ko se pa pridružijo še razni tovariši in tovarisice iger, ki bodo zdaj tudi v prvem razredu, jc nenadnimi videti šolsko poslopje bolj prijazno. Zato so pa starši tem bolj v skrbeh. Mnogotera vprašanja se vsiljujejo, ki se nanje ne upajo odgovoriti. Ali sc bo njih otrok privadil šoli? Le nič lic skrbite! Novi način poučevanja zelo olajša otroku učenje. Polagoma, a po načrtu se izvaja prehod iz svobode v domači hisi v resnobo šole. . Kakn domača priprava za pouk v soli ko začne otrok hoditi vanjo, ni prav nič koristna. Zatorej je bolje, dn otroku pri prvih nalogah za šolo prav nič ne pomagamo. Dobro je pa, Kislo zelje s svinjino in krompirjem Ruzrežeš 23 dks svinjine na kocke in pustiš, da se v svoji masti in s čebulo cvre. Dodaš 75 dkg kislega zelja, četrt litra belega vina ali jabolčpika in prav toliko vode ali juhe in dušiš zelje do mehkega; kakih 10 minut prej pa prideneš 2 do 3 kuhane rdeče pese. primešaš / osminko litra mleka, osoliš, dodaš ku-mine in nastrganega hrena in daš na mizo s krompirjem. če navadimo že štiri- in petletne otroke, da kaj rišejo ali čečkajo z barvastimi svinčniki. Otrok naj tudi sešteva hiše, ljudi in opazuje na sprehodili prirodo. ln čeprav so nam že do grla odveč različna in tisočera vprašanja — zakaj in kako —, moramo vendar pomisliti, da pomenijo odgovori na ta vprašanja duhovno rast naših otrok. Slednjič še to: Prvi šolski dan je v prvih razredih brez dvoma zelo živahen. Na stotine stvari je treba urediti in razmisliti. Koliko želja, vprašanj, prošen j, tožba! Krog učiteljice ali učiteljev sc gnetejo starši, odrasli bratje in sestre, tete. A kakor želi sedanja šola sodelovati z domom in ostati z njim v stikih, si prvi šolski dan le želijo učitelji in učiteljice, da bi bili z malčki čim prej sami. Čeprav je ta trenutek nevaren, saj gre marsikakemu začetniku ločitev od materinega krila prav hudo k srcu. Večkrat se oglasi jok in stok in nato traja precej časa, preden se mladi duhovi poležejo. A če začne učiteljica prijetno pripovedovati: »Nekoč jc bilo ...«, potem izgine občutek praznote in osamljenosti, izgine strah in groza spričo šole. Otroške oči žarijo in slednjič se otroci prvi šolski dan čudijo le še zato, ker je bil ta dan — prekratek. Mati v solzah Nenavadno hudo je pretresla vest vse vaščane o smrti tako ljubega ji sina. »Uboga mati!« so je slišalo iz ust vsakogar, ki je družino poznal. Kes, uboga mati! Marsikatera druga bi vila roke, bi vpila in se jokala, kot bi ne mislila jenjati. Ali ta mati ni počenjala vsega tega Ustrašila se je v prvem hipu kot vsaka druga, tudi jokala se je. Saj si vendar misliti ne moremo matere, ki je ne bi do skrajnosti prestrašila nenadna smrt otroka. Tudi tej materi je bilo luido, da ji hujše bili ni moglo. Toda hitro se je otresla hudih izbruhov žalosti. Vedela je, da ves jok na bo oživel sina. Šla jo iskat tolažbe tja, kjer je vir vse tolažbe, šla je k sv. maši in je prejela Tolažbo, ki hladi srčne rane in opira omahujoče v obupu. Da ste videli to mater! Ni tarnala in ne tožila, s Bog je že vedel, kaj je storil, je že tako najbolj prav.« Tako je odgovarjali ljudem, ki so ji izrekali sožalje. Šo nek p j je, kar ti je podpiralo glavo. Tvoj nenadoma umrli sin je bil tako skrbno krščansko vzgojen, da nisi niti najmanj podvomila v njegovo čisto dušo, ki je odšla s tega sveta. Kil je otroško veSel, veren in jiošten, da ga tudi sama smrt ni mogla preveč ustrašiti s svojo koso. Mati, ti si Io vedela, zato ti kljub vsemu sije s tvojih lic božji mir. Skrbi za obleko po modi - v teh časih? Ali so dandanašnji važne besede o modi in ali so sploh umestne? Tako se nemaru izpni-šujejo marsikakc ženske, ki jim sedanji čas u goli n bi j a živce s premnogimi, drugačnimi skrb-nil A prav v teh časih, ko jc trda za denar in se je blago podražilo, je treba preudariti modne zadeve bolj kot kdaj koli. Predvsem je potrebno prebrskati omare in si ogledati stare obleke in jih primerjati z navodili sedanje mode. Marsikaj sc da obrniti, prebarvati, prelikati. pre-drugačiti s kosom novega blaga. Sedanja moda jc tako pestra, du dopušča vsakršne dodatke in našitke in prešitke. Če je ženska količkaj vešča šivanja in prikrojevanja — in ženski je to že v krvi — si. bo znala po modi predelati obleko in plašč. Čc jia nima ničesar, kar bi sc dalo šc uporabiti, si bo pa izbrala trpežno blago in si prikrojila tako oblačilo, ki ne bo »pqšlednji glas mode«, ampak bo nekako od danes in včeraj skupaj. Saj je zmeraj poglavitno pravilo mode to. da si najlepše oblečena v tisti obleki, ki ti najbolje pristoja. (GI. sliko!) Pravilna prehrana Prehrana mora vsebovati .r.az.lične, za življenje važne in potrebne snovi, ki jim pravimo snpvi za gradnjo telesa; to so snovi, ki izpopolnjujejo lisic moči, ki jij» telo izgublja, lake snovi so predvsem maščobe in ogljikovi hidrati. Nahajajo se v presnem maslu, v masti, v žitu in v slanini. Ogljikove hidrate dobimo v različnih sladkornih in škrobovih vrstah v žitu, kruhu, krompirju, mleku, sočivju in zelenjavi in v sadju. Snovi /.a gradnjo telesa so v prvi vrsti različne beljakovine. Beljakovine ne dobimo le v živalskih, ampak tudi v rastlinskih snoveh. Dobro uporabne beljakovine so v jajcih, v mleku, v krompirju, v žitu in v drobovju živali. Manj uporabne beljakovine so v kruhu, zelju, stročju, gobah itd. Preveč pa cenimo beljakovine v mesu in jajcih, zato je dobro, da so zdaj bolj upoštevane beljakovine v krompirju, kruhu in mleku. Snovi za gradnjo telesa dobimo tudi v rudninskih soleh, kakor v apnu, žclcznatih soleh, v fosforju in magneziji, ki so zlasti neobhodno potrebne za zgrajo krvnih in kostnih celic. Rudninske soli so v zelenjavi m v sadežih. Mimo hranilnih snovi jo naše telo jiotrcbno dodatnih snovi, tako zvanih vitaminov. Šele vitamini omogočajo urejeno razvrstitev hranilnih snovi in njih popolno uporabo za telo. Razen tega pa ščitijo telo spričo marsikakih bolezni, zlasti nalezljivih bolezni. Španska bolezen je leta 1010 samo zato zahtevala toliko žrtev, ker so bili ljudje premalo hranjeni in niso vsebovali varovalnega vitamina, ki bi se bil uspešno boril zoper bolezen. Vitamine dobimo zlasti v listnati zelenjavi, v korenju, paradižnikih, v šipkovih jagodah, v borovnicah, pomarančah, limonah, mleku, v presnem maslu, v jajcih, v živalskem drobovju in v kvasu. Za-to'rBj je treba pri kuhi paziti, da se vitamini z napačno kuho (kot s predolgim vrenjem, po- Odpusti mi, če moreš Odpusti mi, če moreš, ti stotisočkrat izdana, l izdajstvom opljuvuua materina ljubezen! Moje oči so zastrte bile, blodile so po morju megle /.a lučjo. In niso se ozrle kvišku nanjo, ki je dan mojih dni, ki s svojo ubogo dlanjo, ranjeno do krvi, mi lomi trnje s poti. Moja duša je slutila sonce pripeto na nebo, hrepenela je za njim med sence, v katerih je skrito bilo. A ni ga spoznala iz svoje moči, ko je obležala tam sredi noči in mraza, sc je domislila obraza, ki je svetlejši od drugih ljudi. Sedaj, ko se vračam nazaj, mi odpusti, če moreš, ti stotisočkrat izdana materina ljubezen! grevanjem, dodatkom vode) ne uničijo. Čc je lc mogoče, nuj pride na mizo vsak dun vsaj nekaj nckuhaiie zelenjave. Gospodinja inoru v kuhinji |>aziti tudi na to, da se zelenjava do kraja izkoristi. Seveda je prilično, če krompir kar na debelo olupimo. A tik |iod olupkom so najboljše hranilne snovi, ki naj pridejo v nas želodec, lic pn v pomije. Če ni časa za skrbno lupljenje, jia naj skuha v oblicah krompir. Olupljcncga krompirja ne bi smeli nikdar kuhali. ampak lc dušiti, ker sc sicer beljakovina in škrob strditu. Če jc kje navada, da prekuhajo ostanke, tedaj mora biti dodana zmeraj šc kaka sveža snov. kaka zelenjava ali sočivje, tako da jc vsa jed zdravo osvežena Dve lični jesenski obleki. O vlaganru kumaric Sedaj je najprikladnejši čas za vlaganje kumaric. Za družino, ki šteje pet članov, potrebujemo najmanj 4—5 velikih steklenic svežih, zelenili in malih kumaric. Na trgu jih dobimo že po nizki ceni. Kumarice vlagam v kisu Male trde kumarice operemo, osnažimo in obrišemo s čisto krpi,. Denemo jih v glinasto posodo, nekoliko potresemo s soljo in pustimo vsaj deset ur na hladnem prostoru Najbolj važno pri vlaganju kumaric je koper (tudi »dilček« mu tukaj pravijo). Brez njega namreč ne dosežemo nikdar tako okusne jedi. Dilček dobimo sedaj na trstu, kolikor hočemo. Skuhamo ki? in če je preveč močan, denemo na en liter kisa četrt litra vode Dobro ga prevremo in denemo na en liter kisa eno žlico soli. dodamo še nekoliko celega popra in kuhamo vse 10 minut. Kumarice denemo v veliko, široko steklenico, in sicer tako, da so tesno druga poleg druge. Zložimo jih 5 cm visoko, nanje pa polagamo za pol centimetra svežega zelenega kopra (dilčka). Dno steklenice pokrijemo z listjem vinske trte. Kumarice vrstimo, dokler ni steklenica do tričetrt napolnjena. Zgoraj mora biti dilček Lovorovega listja ne smemo dati vmes, ker bi pokvaril dober okus. lahko j-a denemo precej dosti olupljenih ša-lotk. Ko je steklenica že napolnjena, vlijemo na kumarice prekuhan in polilajen kis. Da ostanejo kumare na dnu. položimo nanje navzkriž 4 cm širok, upogljiv les, katerega poprej prekuhamo nekoliko v slani vodi. Končno zavežemo steklenico s perga-mentom, ki smo ga poprej pustili nekoliko časa v gorki vodi. Kumarice shranimo na temnem, zračnem in hladnem prostoru. Ako imamo slučajno hladilnico, jih shranimo tam, ker zdržijo tudi dolgo čez zimo. Kislo zelje in jetrni cmoki V "Mkg masti daš 2 /lici sescklj. čebule, da se zmehča, nato pa 75 dkg sesekljanega kislega zelja, ki so v njem na kocke razrezana jabolka Priliješ do polovice posode vodo. osoliš, dodaš malo kutnine, dušiš zel je do mehkega in 20 minut prei prideneš šc 3 surovih nastrganih krompirjev. Mimo lesa narediš mehko testo iz 50 dkg moke. soli in četrt litra mleka, slednjič dodaš 12.3 dkg ? strojčkom razrezanih govejih jeter nato daje* i mokre rteske z mokrim nožcin majhne cmoke v vrelo s|flno vodo. Ko plavajo na vrhu, so skuhani, neseš jih z zeljem nn mizo iu potreseš še z nastrganim hrenom. MCATU S£OVENEC Nevihta Po vročih poletnih dneh so se zgrnili na nebu Srni oblaki. Zavel |e močan veter, dvigal na cesti prah in divje plesal z njim po zraku. Metka je 6tala pri oknu in boječe gledala ven. i »Očka,« je rekla, »gotovo bo nevihta.« »Seveda, bo,« je pritrdil oče. »Jaz se je že vnaprej veselim. Nevihta jc za človeštvo pravi blagoslov « Metka ni mogla verjeti svojim ušesom. Da bi 6e kdo navduševal za nevihto — kaj takega pa še nel Ob nevihti vendar tako strašno grmi na nebu in bliska se, da je grozno. Metka sc je zmerom bala, da bo treščilo v hišo in zadelo tudi njo do smrti Oče se je nasmehnil njeni bojazni in rekel: »Nikar se tako ne boji Od tisoč strel komaj ena trešči v to ali ono hišo, in če je človek previden, ostane vseeno živ. Mi imamo vrh vsega na hiši strelovod in se nam strele res ni treba bati.« »Ah,« je odgovorila Metka, »pa čeprav je vse tako, kot praviš, bi jaz vendarle raje videla, da nikoli ne bi bilo te grde nevihte.« Oče je molčal in ves zavzet opazoval bliske, ki so švigali po nebu. Bil je veličasten prizor. Potem je zamolklo zagrmelo in ulila se je ploha. Vme6 pa je tulil vihar. Metka se je vsa prestrašena skrila v temen kot in se ni upala ganiti. Nevihta ni trajala dolgo. Ko je nehalo deževati, je oče prijel Metko za roko in jo odvedel e seboj na vrt. Tam se je Metki kmalu zjasnil obraz. Joj, kako lepo je dišalo vse okoli nie, kako čudovito so se lesketale cvetne čaše vrtnih roži »Poglei, očka,« je rekla, »kako ie zdaj V6e lepol Davi ni so bile rože polne prahu in napol usahle.« »No. ali veš, odkod ta sprememba?« jo je vprašal oče. »Od nevihte vendar,« je odgovorila Metka. »Ali zdai vidiš, da imamo tudi od nevihte korist, čeprav 6e ti zdi strašna in grda? Zapomni si: nikoli se ne smeš prenagliti v svoii sodbi. Tudi človeka ne smemo presojati po njegovi zunanjosti, ampak po njegovem srcu in njegovih dobrih delih.« Metka si ie očetove besede vtisnila v srce in se poslej nikoli več ni bala nevihte. Saj je vedela, da po nvihti 6once še enkrat lepše sije in rože še enkrat lepše cveto. Vesten služabnik Živel jc kralj, ki bi rad dobil človeka, da bi aiu zvesto služil vse življenje. Poklical je k sebi svojega tajnika in mu naročil- »Razglasi po deželi, da iščem človeka, ki bi hotel biti en sam dan pri men« v službi.« Oglasila sta se dva. Kralj jima je izročil pleteno košaro in dva korca ter rekel: »Vzemita to košaro in ta dva korca. Pojdita k vodnjaku. Zajemajta vodo s korcema in jo zli-vajta v košaro « Ko sta odhaiala, je še zaklical za njima: »Zvečer pridem pogledat, kako sta svoje delo opravila « Delavca sta odšla k vodnjaku. Zajemala sta vodo in jo zlivala v košaro. Prvemu delavcu je bilo tega dela, ki ni rodilo nobenega uspeha, kmalu dovolj. Rekel je tovarišu: »Ali sva neumna, da sva ubogala kraljal Ali naj ves dan vlivava vodo v to raztrgano košaro?« Tovariš ga ie nejevoljno zavrnil: »Za 6Voje delo sva plačana in končati ga morava!« Prvi delavec pa je ves iezen rekel: »To je preneumno! Kralj naju ima za norca. Tu imaš moi korec! Jaz ne bom več delal.« Prvi delavec je odšel, drugi pa je ostal na kralievem dvoru do 6voje smrti in dobro se mu je godilo. Tebi, lujina... Svojo bodko-st sem izlival v per6, slišalo jo je večerno nebo. Zvezde nebeške hridkost so spoznala, breze samotne so o njej šepetale. Tebi. tujina, le tebi ni šla moja pretežka bridkost do srcA. Janez Gorin, dijak, Mengeš. Lov na kačo velikanko Konec zgodbice Na pujska plane kača — hopl in prav široko zine. Pečenka tolsta v žrelu ji kar hipoma izgine. Ko boben sita obleži na tleh in se ne gane. Tedaj pa hrabri lovec — hopl iz skrivaliča plane. A-r * Brž kači z žepno rutico trdb zaveže žrelo, na rame si oprta jo in nese v bližnje selo. A spotoma še pipico ji vtakne med čeljusti in škodoželjno se reži: »Poreden sem — odpusti!« Zlat nauk v tej kratki zgodbici med vrstami se skriva; zapišite si ga v srce: Poirešnost je škodljiva! Nekaj drugih rešitev Drago Završnik, dijak iz Gomilskega pri Braslovčah, je izfuhtal nekoliko drugačen konec te zgodbe in priložil svoji rešitvi tudi dve imenitni sliki, ki ju je narisal sam. Njegova rešitev se glasi: Če vedel bi al' slutil vsaj, da strašna smrt ga čaka, od groze naježila bi se pač mu svinjska dlaka. Brat palček in brat velikan i. Revna delavska mati je dobila sinčka. Ko ga je prvič zagledala, je sklenila roke in prosila Boga: »Ljubi Bog, daj, da bo fant zrasel v velikega moža! Jaz in moj mož sva majhna in ne moreva kaj prida delati. Daj, da bo najin sin velik, večji od drugih ljudi!« Bog je uslišal materino prošnjo. Fant je rasel, tako hitro rasel, kakor ne raste noben drug človek. Kmalu je prerasel vse ljudi. Bil je raven in suh kot jelka. Oče in mati sta se žalostila od jutra do večera in majala z glavo: »Le kaj bi s tem dolginom?! Kako, da nas je Bog tako kaznoval? Nihče ne bo maral takega dolgina v službo. Od lakote bo umrl, revež, ko naju več ne bo.* _ Pa jima je Bog dal še drugega dečka. Ko ga je oče privič zagledal, je iztegnil roke proti nebu in vzdihnil: »Dobri Bog, usliši mojo ponižno prošnjo! Daj, da ta fant ne bo tako velik kot njegov brat. Rajši vidim, da je majhen kot palček.« In res: mlajši sinko je rasel prav počasi. Ostal je majhen kot palček - v veliko žalost materino. A tudi očetu je bilo žal, da je prosil Boga za takega pritilikavca. Oba — oče in mati — sta izgubila veselje do dela. Od jutra do večera sta vzdihovala in tarnala: »Kaj bo, kaj bo z najinima sinovoma? Prvi je velikan, drugi palček; nobeden ni sposoben za delo. Boljše bi bilo, da se ne bi rodila!« Bratca pa sta se imela zelo rada. Čutila sta, da ju starši ne marajo. Nekega dne je starejši bratec rekel mlajšemu: »Doma sva staršem v samo žalost in škodo. Pojdiva po svetu sreče iskat!« Rečeno — storjeno. Kar na hitrico sta se poslovila od staršev in odšla po svetu. 2. Potovala sta ves dan in postala lačna. Potrkala sta na vrata kmečke hiše in prosila za delo. Gospodinja ju je pogledala od nog do glave in posmehljivo rekla: »Kaj boste vidva, revčka! Eden je majhen kot palček, drugi velik kot cerkveni zvonik. Takšna delavca bi mi bila samo v napoto.« »Veste kaj?« se je spomnil starejši brat. »Sadje vam obereva, če hočete. Jaz, ki sem velik, bom sadeže trgal z drevesa, moj brat, ki je majhen, pa bo pobiral, kar bo padlo na tla.« »No, pa poskusita!« je rekla gosj>odinja. Brata sta se z veliko vnemo lotila dela. Starejši brat je z lahkoto dosegel sadeže na najvišjih vejah, ne da bi splezal na lestev. Mlajši brat pa je pobiral sadje, ki je obležalo na tleh. V nekaj dneh je bilo sadje lepo obrano in zloženo v shrambo. Skopa gos[>odinja je bila na vso moč vesela s pridnima delavcema, a tega ni hotela pokazati. Odslovila je brata z besedami: »Tukaj imata košaro jabolk. To je vajino plačilo. Drugo leto pa se spet oglasita!« Brata sta se lepo zahvalila za skromno plačilo in šla dalje. Povprašala sta za delo pri sosedu. Sosed je že vedel, kako skrbno in pridno sta obrala sadje pri prvi hiši v vasi in rekel jima je, naj obereta sadje še na njegovem vrtu. Brata sta tudi pri njem vestno dokončala svoje delo in dobila prav tako samo košaro jabolk namesto plačila. Vest o marljivih bratih se je raznesla po vsej vasi. Kmetje so ju drug za drugim vabili, naj obereta sadje tudi pri njih. Ko sta brata obrala vse sadje v tej vasi, sta odpotovala dalje. Na vso moč ju je skrbelo, kako bosta preživela zimo. Z delom si nista prislužila drugega kot dve zvrhani vreči jabolk, ki ju je starejši brat nosil na hrbtu. Varčevala sta z njimi, kolikor sta mogla, ker sta se bala hujših časov. Nekega dne sta se ustavila pri veliki kmečki hiši v hribih. Oospodar ie radevolje sprejel v službo starejšega brata, mlajšega pa je odklonil z besedami: Tako pa slep in gluh ne v£, kaj se mu približuje, ne ve, da kača bliža se, nje sikanja ne čuje. Kot mignil bi — nenadoma že kača ga pograbi. Požreti pujska tolstega se ji prav nič ne gabi. Obupno pujsek brani se in spušča glase tanke, medtem pa leze zmerom bolj tja v žrelo velikanke. A čudo, glej — oteče vrat brž kači velikanki. Zdaj ona je privezana na tej usodni zanki. Veselo lovec naš — juhejl — Jo maha skoz puščavo. Ia vrvi kačo vleče zdaj, z njo žel bo čast in slavol Po mojem pa je le bedak, da muči se za kačo, ko užival v miru bi lahko pečeno svinjsko kračo. Primož Vidal, dijak v Mengšu, pa je iztuh-tal takle konec: Mirno je za grmom čakal kačo hrabri lovec Jaka in se hehetal pri sebi: »Vrgla mi bo tisočaka!« Pujsek zdajci je zacvilil, lovca vrglo je na tla, ves prestrašen zajecljal je: »Kača pujska že ima!« Ko pa se je ojunačil ' in čez grm se tja ozrl, kaj je videl, kaj je videl? — Pujs njegov je kačo žrl! Milan Fabjančič, učenec I. razr. mešč. šole v Senovem: Ze kača k njemu plazi se, iz gobca sika vanj hud strup; prašička strahopetnega loteva se obup. V rokah naš lovec nož drži, spusti se s kačo v bridki boj. »Joj, beži, reši se,« kriči, »preljubi tolsti pujsek moj!« Kaj se potem zgodilo je? Iz kače — glista je postala, a ko se lovec zbudil je, ga vohala je — miška mala. Nadaljnje rešitve in imena nagrajencev, ki jih bo določil žreb, objavimo prihodnjo nedeljo. MLADA NJIVA Na Kalvariji Nad mano je križ in sinje nebč, pod mano pa ceste v daljavo tekd. Prijazno pozdravlja me cerkvica z grička, kapelica vabi me sredi gozdička. Lepo je po svetu, še lepše dom&: tam roža se vsaka mi gorko smehlja. Olga Kuretova, Belgrad. Sonce še sije Sonce še sije, še ni zatonilo, le za oblaček teman se je skrilo; kmalu se spet prikazalo nam bo in posijalo čez plan in goro. Name že žarke srebrne siplje, v prsih srce mi veselo utriplje. Oče nebeški, ti, Oče presveti, daj, da še dolgo bom mogel jih zreti 1 Zgodaj, še prej, ko nam v izbo posije, moč čudodelno na zemljo razlije: temo prežene, hlad pusti ogreje, ljubko ves dan z višin se nam smeje. Sonce še sije, še ni zatonilo, le za oblaček teman se je skrilo; toplo nam sveti še, kot si doslej, dušo in srce nam mrzlo ogiejl __Radmirski. Pepček se boji vode Pepček zjutraj pripoveduje materi: »Mama, ali veš, kaj se mi je nocoj sanjalo? Da sem se s čolnom vozil po Blejskem jezeru in se je čoln prevrnil in sem jaz padel v vodo. — Kajne, mama, da se mi danes ni treba umiti?« Brez Boga Če ljubiš Jezusa, Gospoda, je duša mirna in vesela, z ljubezni žarom prepojena kot biser je, kot ovčka bela. A če si njega izgubila, postaneš kamen, mrzel kamen; jjubezni ni, ni več veselja — pretežek ti postane jarem. Olga Kuretova, Belgrad. Tiskarski škrat Nagajivi tiskarski škrat nam je v prejšnji številki »Mladega Slovenca« spet eno zagodel. Izpustil je kar polovico besedila k slikama »Jožek in Janko«. Tako se zgodbica nekje na sredi konča, namesto na koncu. Izpuščeno besedilo v verzih k drugi sliki se glasi: Janko jezen vr? pograbi: »Boš že videl, kdo Nem jaz!« Mrzlo vodo pljuskne zviška Jošku skozi cev v obraz .. c Prav primerno kaznovan je Jožek: moker kakor miš. »Slek, šlek. slek,« se smeje Janko, »če si žejen — še dobiš!« Pomočnik šele v tem hipu ves začuden se ozre: skozi cev studenec teče... Mar to coprnija je? Ko pa vidi Irkolina, jasno mu postane vse. Takšni danes so otroci! V jezi mu vsa kri zavre. Kar zaslužita, pošteno da obema za slovo: Jošku brco, krepko brco, Janku puhne dim v oko... »Kaj bi s takimle Irkolinom! še za gosjega pastirja ga ne morem uporabiti.« Mali brat je bil pogumen fant. Odločno je rekel starejšemu bratu: »Ti kar ostani tukaj, jaz pa jo mahnem dalje v svet. Kar nič ne skrbi zame, se bom že kako pretolkel skozi zimo. Cez leto dni se vidiva!« Starejši brat je naložil mlajšemu jabolk, kolikor jih je mogel nesti, in se s težkim srcem poslovil od njega. 3. Pritlikavi bratec je kolovratil križem kražem po svetu in iskal dela. A nikjer ga niso hoteli sprejeti v službo. Le tu in tam mu je usmiljena roka podarila košček kruha, da ni umrl od gladu. Nekega večera je prišel do samotne koče ob robu gozda. Ves premražen je stopil v kočo in ponižno prosil: »Dobri ljudje, sprejmite me pod streho! V zameno vam dam vsa jabolka, ki jih nosim s seboj.« Na beraškem ležišču v kolu bajte se je nekaj zganilo, a oglasil se ni nihče. Dečko je stopil bliže in zagledal pred seboj na tleh staro ženico, udrtih lic in žalostnih oči. Že na obrazu se ji je poznalo da je lačna. Dečku se je uboga žena zasmilila. Pozabil je na svoje gorj'e in premišljeval, kako bi pomagal bolni starki. Hotel je zakuriti peč, da bi si starka najprej ogrela premrle ude. A zaman je iskal drv okoli bajte; našel ni niti polenčka. Stekel je v gozd in hitro nabral naročaj suhljadi. Zakuril je v peči in v bajt je kmalu postalo prijetno topl6. Spekel je jabolka in jih ponudil bolni starki. Tako sta si s skromno večerjo vsaj malo utešila glad. Drugo jutro je dečko odšel v vas. Izprosil je pri dobrih ljudeh nekaj moke in masti za bolno starko ter ji skuhal tečno kosilo. Kar prijetno se je zdelo dečku v revni koči, le eno ga je motilo: starka je molčala od jutra do večera kot mutasta in ga nekam prestrašeno gledala. A kmalu se je tudi tega privadil. Bil je pre- pričan, da ga starka plašno gleda zato, ker misli, da je gozdni palček. Nekega dne je dečko sddel k ležišču bolne žene in ji zaupno opisal svoje življenje. Starka ga je ganjeno poslušala, potem pa mu je z roko pokazala, naj ji prinese svinčnik in papir. Napisala je na listek: »Nisem mutasta. Moj sin je bil razbojnik in zaobljubila sem se Bogu, da bom zanj delala pokoro. Ze nekaj let nisem izustila besedice. Kmalu bom umrla. Vzemi svoja jabolka in pojdi dalje v svet! Tebe še čaka sreča.« Dečko je sprevidel, da bi bilo vse prigovarjanje zaman. Poslovil se je od dobre starke in odrinil dalje. Tri dni je hodil in iskal kmetijo, na kateri je služil njegov brat. Proti večeru je segel v torbo, da bi pojedel zadnja tri jabolka. A kdo popiše njegovo presenečenje, ko otiplje na dnu torbe med jabolki mošnjo, polno cekinov! Takoj je uganil, da mu je mošnjo dobra starka naskrivaj vrgla v torbo. Ves vesel je pospešil korake in kmalu prišel do kmetije. Starejši brat ga je zagledal že od daleč in mu prihitel nasproti. Prisrčno ga je objel in rekel: »Bratec, ne bo ti treba več hoditi po svetu. Gospodar te kmetije je umrl in mi zapustil vse svoje premoženje, ker nima svojih otrok. Pri meni boš ostal do smrti in dobro se ti bo godilo.« Mlajši brat pa je privlekel iz torbe mošnjo s cekini in jo pokazal bratu, rekoč: »Glej, tudi jaz sem našel srečol Neka stara ženica mi je podarila tole. Zdaj sva bogata.« Starejši brat kar ni mogel verjeti svojim očem. Ko pa mu je mlajši brat povedal, kaj je doživel, je veselo plosknil v dlani in rekel: »Zdaj si bogMejši od mene! Ali se bodo starši čudili, ko bodo izvedeli na kakšen način si je njihov pritlikavi sinko priboril srečo! Bistra glavica in dobro srce včasih dosežejo več kot pridne roke!« Drugo jutro sta presrečna brata sklenila, da obiščeta starše na domu. Res sta iih našla žive in zdrave. Povabila sta jih s seboj v hribe — in tam so vsi skupaj srečno in zadovoljno živeli do smrti. ^^hJJomU \dMWhi6 zace na. Živci. J. P. - Odgovoril vam bom v pismu. Toliko za danes. Našteli ste mi vzroke, z ogibljite se vsegu tega. Brez|k)gojno potrebna je vzdržnost za nekaj mesecev. N. Š. S. R. p. M.: Pred tremi leti ste imeli vnetje porebrnice. Od takrat se vam dela na vratu bula, katere niste mogli pregnati z najrazličnejšimi mažami. šele v bolnišnici so vam izvlekli gnoj iz bule. Zadnje mesece pa vam je bula spet narastla. Mislim, du prav storite, če si daste pregledati pljuča Zaradi bule same pa bo najbolj uspešno, če greste ponovno v bolnišnico, dn vatn spet izvlečejo gnoj. Lahko pa opravite to tudi pri najbližjem zdravniku. Dobra, obilna hrana, sveži zrak, sonce — vse to vam lx) pomagalo kmalu na noge. Milica 82: Zgodaj ste izgubili mater. Mačeha je ravnala z vami po mačehovsko in vam nalagala težka dela. V 13. letu starosti je vas la boleti leva noga, kmalu za tem še des-Bili ste samo enkrat pri zdravniku, ker niste imeli denarja. Pustili ste, du je šla lx>-lezen svojo pot. Bolečine so ponekule, nog v kolkih niste mogli prav gibati. Vprašujete, če bi se dale noge po 9 letih še razgibati. Sklepam, du ste imeli vnetje kolčnih sklepov, ki se pogosto pojavljajo pri otrocih od 4 do 14 leta iz različnih vzrokov: po poškodbah, okužbah, motnjah v delovanju žlez z notranjim izločenjem itd. Bolezen več ali manj rnzdene glavico stegnenice. Večkrat se bolezen kljub temu, da jo ne zdravimo, povsem zadovoljivo konča. Tak primer ste tudi vi. Veliko se ne bo dalo več popraviti Poizkusite pa še lahko. Obrnite se na strokovnjaka za ortopedi jo. Vibrafon: Zadnjič ste me prosili, da bi vam preskrbel na kak način 1200 din za nabavo tega pripomočka za poslušanje. Pri meni se je oglasila gospa, ki ima še nerabljen aparat in ga vam proda po zelo nizki ceni. Pišite, če ga boste kupili. K. M. K.: Nos vam zateka. Od časa do časa se pojavijo bolj ali man j močne rdeče lise — sem in tja nekaj belih mozoljčkov. V notranjosti na koncu se pojavljajo neprestano mo-zoljčki. Če kaj brodite po nosu, se takoj krvavo vsekujete. Radi bi zvedeli še moje mnenje. Zvedeli ste že za vzroke, ki povzročajo to nevšečnost, zato jili ne bom ponavljal. Svetujem vam, da čim manj brskate po nosu. Nos si pa namažite znotraj z 1% belim praecipita-tovim mazilom. D. A. B. p. B.: Že tretje leto vas boli noga v levem kolenčnem sklepu. Ugotovili so vam vnetje v kolku in vas zamavčili za dva meseca. Imate pa :e vedno hude bolečine v kolku. Hodite izredno težko. Stari ste 40 let, mati dveh otrok. Sami se morate ukvarjati z malo kmetijo, ker je mož sezonski delavec. Mislim, da ste prehitro obupali in zgubili potrpljenje. To je skoraj vedno pojav pri za-mavcenih bolnikih. Z rotiranjem z raznimi mažami si noge ne Ivoste pozdravili. Buš nasprotno. Noga potrebuje počitka. Prnv ta namen pa iinu mavec Nogo je treba napraviti negibno in jo razbremeniti Pojdite znova v bolnišnico. J. I. G.: 9 let starega sina imate, ki je pred 18 meseci prebolel otroško paralizo. Zdravil se je v Celju, Ljubljani in nn zagrebški kliniki. Desno nogo si je ozdravil. Ne more pa dvigati desne roke od komolca naprej. Prej pa je sploh ni mogel dvigniti. Zdravi se z elektriziranjein in masiranjem. Vprašujete, če je 5o kakšno bolj učinkovito mazilo za masiranje kakor to, ki ga imate sedaj. Mislim, da vam ni treba zdravljenja spreminjati. Du je na pravi poti. je znamenje to, ker se mu zdravje vrača — počasi sicer, kakor je to v teh primerih navadno, pa vendar vidjjo. Ne smete pa zgubiti potrpljenja. Traja to še lahko dolgo. Ne eno. ne drugo ne škoduje, kakor si mislite. Z elektriziranjein . Na pregledu so vam priporočili okrepitev. Pijete železno vino. Zboljšanja pa ni. Menim, da izvira vašn nevšečnost iz vašega telesnega ustroja. Navadno so v tem primeru prebavila, zlasti želodec, ki jih je treba v prvi vrsti spraviti v red. To pa dosežete z okrepitvijo, kakor so vam že povedali in svetovali. Zdravo tečno hruno, sonce, zrak, hribi, to je za vas. če ne dosežete uspeha kar čez noč, ne zgubite potrpljenja! Prepogosto izpiranje navadno več škoduje kot koristi, llvpermanga-nove kopeli so dobre, ker preženejo neprijeten duh. Ž. Z. P.: Trdovratnim ljudem je res teško pomagati. Vaš primer je vprašanje vaše vesti. Vidim pn, da se iz vaših padcev in zablod niste naučili ničesar. Mašite si ušesa, zatiskate oči, da ne bi ničesar slišali in videli. Mislite, da bo v zakonu vse lepo in dobro, dn boste pozabili na vse. Bodite toliko pošteni, priznajte mu vse, ne spravljajte še njega v nesrečo! Sicer si boste ustvaril pekel. Pip&artit r&fir&H Taksa od kupne pogodbe. L. K. G. — Kupili ste posestvo 6 pripadajočim gospodarskim orodjem in vprašate, aH boste morali tudi od kupljenih premičnin plačati takso in kakšno, — Gospodarsko orodje, ki ste ga kupili s posestvom vred, ni premičnina, ampak pritifciina posestva, PritiUline se v tem priperu smatrajo za nepremčnine in boste od vsega plačah nepremčninsko takso. Državna taksa znaša sedaj 6% Od vrednosti, banovinska, ki jo boste morali seveda tudi plačati, pa 2%. Takso je treba plačati v 15 dneh od sklepa pogodbe, sicer Vas davčna oblast lahko kaznuje. Glede listin o pogodbi in zemljiškoknjižnem prenosu se obrnite na notarja, ki Vam je delal pogodbo in ki Vas o tem še n« obvestil. Šolanje v Nemčiji. J. G. — Obmite se na Narodno banko, ki ima tudi v Ljubljani svojo podružnico in prosite da Vas seznani s predpisi o pošiljanju denarja v Necnčjo. Prodaja zemljišča v Italiji. G. J. — Lahko izstavite pooblastilo drugi osebi, da proda Vaše posestvo v Italiji. Podpis na pooblastilu dajte overiti pri so-dšču ali pa pri notarju. Tako pooblastilo bo veljalo tudi v Italiji. Po konvcnciji, ki sta jo sklenili naša država in Italija, za privatne listine, izdane na ozemlju ene države, ki so overovljene od pristojnega oblastva ali javnega notarja, ni treba diplomatske ali konzularne overovitve, če se rabijo v drugi državi. Taksa za pooblastilo znaša 20 dinarjev. Kakšne so takse od kupne pogodbe v Italiji, vprašajte pri italijanskem konzulatu. Zgradrina od prosvetnega doma. J. K. —- Ker stanuje v prosvetnem domu obrtnik, ste dolžni plačevati zgradarino. Trgovska akademija. P I. — Trgovska akademija odgovarja izobrazbi popolne srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za zvanja, ki se razporejajo od IX. do vštete V. položajne skupine uradniškega zakona. Absolventi z opravljenim završnim izpitom imajo pravico do vojaškega 9-mesečnega roka, če opravijo v tem roku izpit za rezervnega podporočnika ali za rezervnega nižjega vojaškega uradnika. Napredovanje v rezervni vojski ureja zakon o ustrojstvu vojske in mornarice. Razpravljanje o možnosti zaposlitve pa ne spada v naš delokrog. Samostojno opravljanje trgovinske obrtJ. A. G. g _ Deklica, ki je dovršila štiri razrede meščanske šole, bo morala biti vsaj eno leto zaposlena v trgovini, da bo imela predpisano izobrazbo za izvrševanje trgovinske obrti. Dovršeni štirje razredi meščanske šole namreč nadomeščajo učni rek in eno leto zaposlitve. Brez te šolske izobrazbe bi se morala učiti v trgovini dve leti, najmanj dve leti pa bi morala biti zaposlena kot pomočnica. Dovoljene za samostojno izvrševanje obrti pa bo mogla dobitka bo polnoletna, t. j. 21 let stara ah vsa) proglašena za polnoletno, kar se more zgod.t. z 20 let, starosti. Vse te in druge predpise najdete v zakonu o obrt.h z dne 5. novembra 1931. , Uračunavanje kadrovskega roka za pokoimno. L M. - Iz Vašega pisma izhaja, da ste bili vpoko-jeni 1. januarja 1923. Takrat pa še .m vel,al uradniški zakon iz leta 1923, niti sedanji iz leta 1931. Zato se Vi ne morete sklicevati na predpise teh zakonov, kakor tudi ne na odločbo državnega sveta, ki smo jo omenili v odgovoru dne 18. avgusta t. 1. Vaš vpokojitveni dekret je pristojno oblastvo izdalo no predpish, ki »o veljali ob času Vaše vpokojitve. Če so morda sedanji predpisi ugodnejši, se ne morejo vporabiti za Vaš primer. minili...............................mu 0DREŽITF. i.................niiiiiiiiiiiimmim nm Neredno dostavljanje pošte. K. J. D. — Ni pri vsaki pošti dostavljanje na enak način urejeno. Vprašajte poštnega upravnika Vašj pošte, kako je urejena dostava. Če pa misljte, da' se pri Vas dela protlpredpisno, 6e obrnite na poštno ravnateljstvo v Ljubljani Omenjamo, da bo e 15. novembrom stopil v veljavo nov pravilnik o dostavi pošte. Morda bo tedaj tudi pri Vaši pošti v tem oziru bolje. Gradbeno dovoljenje za zgraditev ograje. K. L Tudi za zgraditev ograje si morate izposlovati gradbeno dovoljenje po predpisih gradbenega zakona. Če nekatere občine drugače postopajo in se ne brigajo za graditev ograj, Vas to nikakor ne opravičuie in oprošča dolžnosti, da zaprosite za gradbeno dovoljenje. Služba pri pošti. S. A. — Poštni minister je z odlokom z dne 4. junija t. 1. pooblastil poštne ravnatelje, da oni sami odločajo o nastavitvah uradnikov X. in IX. skupine, uradniških pripravnikov, zva-ničnikov, služiteljev in dnevničarjev, poštarjev raz-rednh pošt in vaških ptEcnonpš. Zato prošnjo vložite pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, če je kakšno mesto prosto. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE poročni list, potrdilo občine ali duhovne oblasti, da do dneva, ko jc mož izginil, nista bila ločena, krstne Iste ali izvlečke iz rojstne knjige za otroke in potrdilo o državljanstvu. Priložiti bi morali tudi mrliški list, ki ga pa seveda ne morete dobiti, dokler se mož ne proglasi za mrtvega, odnosno dokler ne najdejo njegovega trupla. Zato pa ga nadomestite z drugimi dokazi, iz katerih se bo dalo verjetno sklepati na moževo smrt, n. pr. izjavo zdravnika, da mož ni mogel več kot 50 korakov hoditi, izjave prič, iz katerih bo posneti, da jc mož moral zabresti v reko ir utoniti itd. Morda bo oblastna uprava pokojninskega fonda taka dokazila smatrala za zadosten dokaz, da je mož umrl. Na vsak način pa Vam bo V6aj sporočila, kaj Vam je storiti. Prošnja in priloge so takse proste. — Do kakšnih drugih prejemkov nimate pravice. Ker mož službe ni zapustil po lastni krivdi, mu služba sicer ni prestala, vendar aktivnih prejemkov ne morete dobiti, ker delavski pravilnik določa, da imi delavec pravico na dnino samo za dejansko izvršeno delo. Iziema je samo plačani letni odmor. Mož je bil v bolniškem staležu in je prejemal hranarino. Ker je hranarina izključno vezana na osebo bolnika, je žena ne more dobit. O kakšni ienti tudi ne more biti govora, ker se mož ni poškodoval, odnosno umrl v službi ali pri delu. O odškodninskem zahtevku napram bolniškim organom, odnosno državi, bi se dalo razpravljati le, če bi se moglo dokazati, da je vsled malomarnosti teh mož izgubil življenje. Zapuščen mož. T. N. P. - Mož je dolžan, da vzdržuje svojo ženo. Če pa je mož star in bolehen, pa mil žena ne nudi potrebne postrežbe, potem mora mož pač najprej zn sebe samega poskrbeti Zato lahko tudi proda svojo polovico posestva in gre v zavrni. Zagrozite ženi, da se boste ločili in šli proč, morda se bo potem premislila in storila za vas, kar vam bo delalo znosnejše življenje doma. Račun pravnega zastopnika. S. L. - Če ste najeli pravnega zasto|)nika, ste dolžni, da mu poravnate narastle stroške. Če ste si preskrbeli ubožno spričevalo, ste bili potem pač oproščeni plačanja taks. Le če bi sodišče nn vašo prošnjo vam postavilo pravnega zastopnika kot zastopnika revnih, potem ne bi bili dolžni njega plačati, dokler se vaše premoženjske razmere ne bi bistveno spremenile. — Če se vam zdijo zaračunjeni stroški pretirani, potom predlagajte pri sodišču, kjer. je pravda tekla, dn sodišče odmeri višino pravdnih stroškov vašega zastopnika. Brez matere. J. S. L. - Z desetimi leti vas je vzela na posestvo teta brez otrok in vam obljubila, da vam bo zapustila grunt, če boste pri njej delali. Do 14. leta ste hodili v šolo, nato pa do 21. letu delali nn posestvu in ste zdaj pri vojakih. Vprašate, kako bi si zavarovali. da bo teta izpolnila obljubo, odnosno, dn ne izgubite zaslužka za svoje delo. — Prosite telo, da napravite pred notarjem darilno pogodbo v obljubljenem smislu. Če te!a tega ne bi hotela in bi f>osestvo drugemu izročila, potem bi mogli iz naslova obogatitve zahtevati od vaše tete tudi še zn "»<) let nazaj odškodnino za svoj trud in delo, ki ste ju vložili v tetino posestvo z ozirom na ustmeno dano obljubo. »Nepoštena.« Z. Ž. - Zakonolomstvo ie kaznivo z zajKirom do enega leta. Postopek se mora povesti tnko nasproti ženi kakor tudi za-peljivca. Tožbo se mora vložiti tekom treh mesecev, računajoč od dne. ko je ogoljufani zakonski drug zvedel za kaznivo dejanje in za stor»h»*««^lft iM^tUjm^e tfjlptortlli, ne morete, .zahtevati, da se kaznuje samo zapel jivec, ^pa'čr: pa se .mora, kazon.sl^j pregon predlagati proti obeniu. Zdravniška pomoč otrok poročene delavke. V. M. K. k. - Žena državnega upokojenca, ki je kot delavka zavarovana pn OUZD, ima pravico do brezplačnega zdravljenja pri OUZD le za svojo lastno osel)o. Za vzdrževanje otrok je jk) postavi dolžan skrbeti oče. Zato se olroci ne morejo smatrati, da so brez sredstev in njih zdravljenje ne gre na račun OUZD, pač pa je dolžan oče, da jim preskrbi zdravniško pomoč. »Nesrečen zakon«. A. B. - Vaša prijatel jica je v ženski lahkomišljenosti poročila jk> stnro-katoliškem obredu moža, čigar prvi jx> katoliškem obredu sklenjeni zakon je ločen in mu prva žena še živi. Takoj j>o poroki je možu dajala vse Svoje jjrihranke. s katerimi je mož j)Iugeyal svoje dolgove in se s tem zopet posta vtf;'na noge. Kljub temu pa je z ženo surov in ji grozi, da jo bo zapodil iz hiše, ker da ni nič njenega. Vprašate, če je ta zakon veljaven in knko bi dobila žena vrnjen svoj denar. — Če je vaša prijateljica svojemu možu denar darovala, ga ne more več zahtevati nazaj. Če mu pa je denar dajala ž namenom, da ji bo zato kot mož dajal potrebno oskrbo za življenje, potem bi mogla vse to terjati nazaj, čim prestane ta življenjska skupnost. Dokler Vsak ne more v zdravilne ali vsak moia pariti n« zdravje in doma piti vsai mesec dni našo prirodno mineralno rodo, ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notranjih žlez in živcev ono z rdečimi srci! živi moževa prva žena, se ni mogel po naših postavul veljavno ponovno poročiti Predlagajte pri okrožnem sodišču postopek, da se vaš zakon izreče za neveljavnega m boste jxi-tem mogli zahtevati tudi povručilo možu i/danega denarja t u u m r Ponesrečen na orožnih vajnli. M. M. t • -Kot vdova nu orožnih vajah ponesrečenega moža ne morete zahtevati vdovske rente od OUZD, čeprav je bil vaš mož pred vpoklicem skozi 5 lel zuvarovun pri OUZD. Vzreja zakonskih otrok. J. t r. L. - čeprav zakon nied vašim sinom in njegovo ženo ni sodno ločen, vendar pa olui zakonca ločeno živita, bo glede v/reje njunih zakonskih otrok moralo odločati varstveno sodišče, v kolikor se roditelja sama ne moreta sporazumeti. V inozemstvu odsoten sin lahko pooblasti svojega očeta, da pokrene |>ri varstvenem sodišču )><)-stopek. komu i/ined staršev naj pripadejo otroci. Vzdrževanje otrok pa je v vsakem primeru dolžnost očeta. Davčni nasveti Igralne karte. U. J. Ž. — Organ finančne kontrole je našel pri vas igralne karte, ki pa niso vaše. pač pu jih je pri vas pustil neki gost. Ta gost trdi, du so karte bile svojčas žigosane, da |)a se je žig ob dolgoletni uporabi zbrisal. Organ finančne kontrole je sestavil z vami za-pistiik in vam karte vzel. Vprašujete, če boste res kaznovani kljub temu. da karte niso vaša last, kakor to trdi organ finančne kontrole. Vsako edinico igralnih kart je treba dati žigosati pri pristojni carinarnici, oziroma potom l>ristojnega oddelka finančne kontrole in pri žigosanju plačati takso po tur. post. 256. zakona o taksah v znesku 50 din. Po pripombi I. k tej tar. post. se kaznujejo vsi oni. pri katerih se najdejo nežigosnne igralne karte |)oleg redne takse še s petkratnim iznosom te takse. Kaznuje pa se vsakdo, ki nežigosane igralne karte nabavlja, jili ima v posesti, jih ponuja naprodaj ali jirodaja drugemu ali kako drugače razširja ali se prizadeva razširjati jili. Poleg petkratne kazni je treba plačati še takso za razsodba po tar. post. 22«>. zakona o taksah v znesku 50 din. Skujina kazen za edinico igralnih kart znaša torej 50 +250 + 50 = 550 din. lz tega vidite, da zagovor, da karte niso vaša last, ne bo držal, ker je za krivdo in kuznjivost dovolj, da ste imeli karte v posesti in tla so se pri vus našle. . Pač pa ne boste kaznovani v primeru, da so karte res bile že žigosane. V to svrho stopite na pristojno davčno upravo, ki je pristojna o tem razsojati in, poskušajte na neki način dokazati. da so karte že bile žigosau.e. Darilna taksa. A. P. II. — Odgovor v »Slovencu* z dne' 129, junija iMMO vam »MJasen v toliko, ker ne veste, ali se dotični račun nanaša lo nu darilno pogodbo med možem iu ženo ali |)u tudi na darilne pogodbe med drugimi osebami. Želeli bi namreč svojo hišo podariti svoji dolgoletni zvesti gospodinji, pu ne veste, kako bo z darilno takso. Višina darilne takse je odvisna od vrednosti darovane imovine in od sorodstvenega razmerju med darovalcem in obdurovnhcem. Zato vel ja gornji odgovor le za darilno pogodbo med možem in ženo. Pri vas bo procent darilne • takse večji, ker s svojo gospodinjo najbrž niste v nikakem sorodstvenem razmerju, odnosno^ste vsaj v daljšem sorodstvenem razmerju. Višine darilne takse vam ne moremo povedati, ker nam niste poslali potrebnih podatkov. Sporočite nam Paradi tega: I. če obstoji eventualno med vami in vašo gospodinjo kako sorodstveno razmerje in kakšno: 2. koliko znaša približno kosmata vrednost posestva, oziroma hiše, ki jo mislite darovati gospodinji; 3. koliko znaša približno čista vrednost tega posestva (po odbitku eventualnih dolgov, služnosti itd.): 4. kolika je približna vrednost premičnin, ki jih boste s posestvom vred darovali gospodinji. Po teli podatkih vam bomo točno izračunali višino darilne takse. i odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. | 1 ,Slovenec' 1. seplembra 1940 | ...............................................lllllllllllllllllllllllltllllti.................................... Dvokolesa, otroSki vozički, Šivalni stroji, prevozni tri-ciklji, pneumatika Tribuna f.D.L. Ljubljana, Karlovška c.4 Bolan železniški delavec. D. F. — Kot železniški delavec ste član provizijskega fonda in ravno tako tudi bolniškega fonda za delavce državnih prometnih ustanov. Že 5 mesecev ste bolni in se bojite vpekojitve, ker bi z malo pokojnino ne mogli vzdrževati družine. Radi bi zvedeli, kako bi dosegli, da se Vam hranarina za par mesecev podaljša, da postanete zopet sposobni za delo. — Ako hočete preprečiti vpekojitev vsled šestmesečnega bolovanja, ni druge pomoči, kot da pred potekom šestmesečnega roka nastopite službo in jo na to opravljate vsaj osem tednov. Po poteku tega roka si zopet pridobita pravico do hranarine. Prosite Vašega starešino,, da Vam da lažjo zaposlitev, da boste mogli osem tednov izdržati v službi. Podpora ženi pogrešanega železniškega delavca. K A. — Mož je bil stalni, kvalificirani železniški delavec. Lani je moral v bolninico zarad operacije Neko noč po operaciji je iz bolnišnice izginil. Domnevajo, da je zašel v reko, ki teče mimo bolnišnice in utonil. Po mnenju zdravnika ni mogel priti dalje kakor 50 korakov, ker bi bi sicer vsled posledic operacije moral obležati. Od tedaj — to se jc zgodilo pozimi — ni po možu nobenega sledu. Predlagali ste pri sodišču uvedbo postopka, da se pogrešani mož proglasi za mrtvega. Od železnice pa ne dobite nobene podpore ali pokojnine. Ker imate otroke in ste brez imovine, ne veste, kaj bi storili, da bi dosegli kakšno podporo. Dajejo Vam različne nasvete in nekateri pravijo, da bi lahko tudi od bolnišnice odnosno od države zahtevali odškodnino, ke rniso dovolj pazili na bolnega moža. — V Vašem primeru Vam pripada rodbinska pokojnina po predpisih pravilnika o delavcih, čim neovrženo dokažete, da je mož mrtev. Ker bo postopek pri sodišču za proglasitev moža mrtvim prccej dolgotrajen, /am svetujemo, da vložite na oblastno upravo pokojninskega fonda za delavce pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prošnjo, v kateri popišite dejanski stan in zaprosite za odmero rodbinske pokojnine. Prošnji priložite v treh izvodih (original in po dva prepisa) sledeče listine: odlok o sprejemu moža v pckcjfHuki fond in morebitne odloke o prevedbi, Živinozdravnih »Pika« kokošjega jezika. A. J. K. - Pred kratkim je pričela »zdihovuti« ena vaših kokoši: Dali ste ji česno in olja, toda brez uspeha«.'Nesli ste jo nato nelii ženski, ki je kokoši odrla »piko«. Toda tudi tedaj se stanje kokoši ni zboljšalo. Kokoš ste zaklali in pri |iregledu opazili, da je vsa okolica kljuna ote-čena, v žrelu in na dnu kljuna pa ste opazili gnoj. Mislite, da je nastalo zastrupi jen je pri odiranju »pike«. Želite jjojasnila o tej zadevi. — »Pika« kokošjega jezika ni samostojna bolezen, ampak le spremljajoči znak kokošje kfržne liolezni — perutninske davice ali difte-rije. Pri milejših oblikah davice se pojavljajo mi jeziku belorumene lise, pokrite z mehkejšo ali tršo sirusto maso, ki se na zraku posuši in tvori nekak rožen oklep jezika, kar naše gospodinje nazivajo »pika ali pa tudi »kika« Razen spremembe na jeziku pa se po javl ja jo naslnge tudi v grlu in sapniku, kur j>ovzroČa neke glasove, katere vi nazivate »tarnanje«. Bolezen se pojavlja v mesecih od oktobra do februarja, letošnje slabo vreme pa jo je priklj-ealo mnlo prej. izgleda, da je samo v Sloveniji razširjena navada, da gospodinje odirajo kokošim »pike« z iglami. Omenjena operacija je popolnoma ncfiotrobno mučenje živali Če hočete »piko« preprečiti, dajte kokoši cepiti proti difteriji Ko se pa »pika« že pojavi, vlijte oboleli' kokošj večkrat olja v kljun, pa lxi »pika« sama brez vaše jx>moči m igle izginila jezik in grlo lahko rnnžete tudi / IO?/( raztopino joda v glicerinu. Ker je nikn, oziroma daviea nalezljiva bolezen, je potrebno bolne živali odstraniti od zdravih, kurnieo pn dobro očistiti in razkužiti z vrelim lugom Kožna bolezen mačk. R. S. G. - V vašem kraju je mačke napadla neka nalezljiva lxv lezcn, ki ima sledeče znake: po šapuh med prsti, kakor tudi po vsem životu se |X)javIjajo gobice, ki zelo srbijo. Žival se stalno praska in kljub dobremu apetitu vidno hujša, dokler končno ne pogine. Doslej vam je poginilo že šest mačk, sedma je tudi že obolela. Želite zvedeti sredstvo, s katerim bi bolezen zaustavili, oziroma preprečili. — Vaše mačke imajo garje, katerih pa ni mogoče zdraviti z domačimi zdravili. Najboljše storile, da se obrnete na veterinarja ki vam bo predpisal učinkovito mast ter vam dal vsa j>otrel)na navodila. V kolikor ne hi mogli pravočasno dobiti veterinarja, poskusite napraviti mast iz kuminovega olja in svinjske masti. 5 g kuminovega olja zmešajte s 100 g svin jske masti. Za vas lx« enostavnejše, če si daste v lekarni narediti omenjeno mast. S to mastjo mažite dnevno mucka po spremenjenih delih kože. ker je bolezen nalezljiva, pazite, rla oboleli maček ne bo prišel v stik z ostalimi zdravimi mački. Naš mucek. Z. M. Lj. - Vašega mucka že en teden boli zadnja desna točka. Nu nogi ne opažate nikake otekline niti ugriza, vendar je liolečina tako močna da mucek kar vpije in renči, kadar se kdo po nerodnosti dotakne noge. Na nogico ne more stopiti in io drži večinoma skrčeno. Prve dneve ste dajali mrzle obkladke. toda brez uspeha Zdi se vnm, da ga še lx>lj boli kakor prej. Po v*šem opisu sodeč, gre tu najbrž za prelom kosti ali pa mogoče za izpahn jen je. Verjetnejše je prelom kosti. Najboljše storite, da daste mucko pregledati, ker le na podlagi točne in sigurne razpoznave je mogoče predpisati način zdravljenja. Grobnice in tnomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dala izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 Križanka m i M | m 11 r i;) 1. 1 1 J 7 h i ' U j 11 1 1 'J M B m m | 14 115 | l 1» 1 . 1 li i 18 | | | 19 m m | i» 21 | 23 | 23 ti | 1" 2i 26 H •i » | 1 j » | 30 32 i.. .,4 ••5 36 1 .1, 1 3» 1" II 42 1 l.i 41 " 1 46 4 i 41- 19 Sil jI . p it i« ,i9 Sil lil ss 1 da lit it 68 69 " 1" 1" 7;i 74 i 75 7« 77 1 7 S 79 1 1 80 1 81 82 83 84 85 1 86 87 1 ss 1 89 | | 90 j 91 92 93 94 m »i 96 1 97 | 98 | 1 9il j 100 1 101 m m 10 J | 1 103 1111 103 1 I 101) | 107 lO.i | 109 110 | »8 a i P D 111 | 1 1 1 112 | 1 1 113 m m Vodoravno: 1. Najznamenitejša slovenska božja pot. O. Likovni umetnik. 10. Zavitek, ovitek. 14. Stenska zidna prevleka. Iti. Domača stara priprava za sejanje žita, okrogla lopatka 18. Mož, ki ima plemenit prostovoljen poklic. 20. Vinska trta. sladkorno drevesce. 22. Druga beseda za strast. 23. Nabrušena stran rezila, konicavost. 24 Drag naslov; inila. draga. 27 Propagandno sredstvo: Angleži ga imajo radi. 28 Vrsta športa, telesno vežbanje, učni predmet. 31. Svetnik, ki je najbolj v časteh pri otrocih. 35. Slovenski slikar, "ib. štajerska oblika imena Ančka. 38. Kriminalni primerek med pticami (ptica, ki ima kleptomanijo). 40. Cula, torba iz blaga. 41. Posebne vrste barve. 42. Izraz pri smehu. 45. Prvi zakrament, ki človek prejme. 4''. Žensko krstno ime. 4(>. Grm, ki daje okusen sad in palice, v ki novo mašo pojejo«. 4'). kratica besede »Slovenec«. 50. Mirovati, počivati, biti v nezavednem stanju. 53. Mesto v zasedenem ozemlju, slovito po živosrebrticin rudniku 57. Premožen, bogat. 60. Poje, poučije. 61. line mnogih slovenskih krajev: najbolj znano je »pri Jelšah«. 65. Prvi dve črki v abecedi. 64. Pogosto žensko krstno ime. 65. Drva klati, sekati: ubrizgati varnostni tek proti bolezni 67. Zelo blizu, poleg. 60. Plemiški okrasek na čeladah 73. Ravno polje, ravnina. 75. Besedica, ki jo rabimo pri karanju. 76 Suha trava, živinska krma. 77. Veznik. 78. Prva številka. 80 Beraška torba, malha. 84. Barjansko kurivo, kurivo iz skrepenelih skladov t rs ja in trave. 86. Stara oblika pogojnega veznika. 87. Bližnji sorodnik, Ganglova drama. 88. Vzvišen prostor za igre, nastope. 89. Navsezgodaj. 90. Neprijeten duh 92. Druga beseda za škodo, nerodno ravnanje. 95. Vrsta davščine nu uvoženo blago. 98. Priprava za plovbo z vetrom. 100. Vprašalnica po osebi. 101. Naplačilo. 102. Grd, neprijeten, oduren. 105. Začiniti s kuhinjsko začimbo. ION. kratica za »blažen«. 109. Divja zver, pogosta v velikih gozdovih in ostrih zimah: tudi nadloga III. Lepo južno pesniško rlrevo. 112. Pihati, z vetrom čistiti žito. 113. Domača perutnina; pridevek domišljave in omejene »frajle«. Navpično: 1. Slovenski ameriški misijonar, škof. 2. Žito, ki ima zelo visoko steblo. 3. Rimski vojskovod ja, svetnik, lnučenik, patron lovcev, god ima 20. septembra. 4-. Domača po-vrtnina. kuhinjsko zelišče. 5. Mož, ki ima samo eno oko. je... b. Kuhinjska začimba; je umeten ali vinski... 7. Začetni črki imena in priimka slovenskega pisatelja (Podobe iz. sanj. Moje življenje, Kralj na BetajnOvi itd.). 8. Dvojina, dvojica, samec in samica. 9. Telesna poškodba. 10. Žuželka z. želom. 11. Del jedilnega priborja. 12. Južno drevo, simbol miru, Gregorčičeva pesem. 13. Oblika glagola biti, obstoja. 14. Družinski poglavar. 15. Kratice za »pošta, telegraf, telefon«. 17. Vzgib na vodni površini; ftidi radijska postaja ima svoj... IS. Domača močnata jed. 19. Pijača, ki jo kuhamo iz uvoženega sadeža in je zato dokaj dražja. 21. Ptica z neprijetnim glasom. 25.1). Oddaljenejši sorodnik. 25. Prebivališče čebelnega roja. 26. Politično-upravna oseba pri nas. 29. Manjše naselje. 30. Ljuba, mila; tudi ime za kraško kotlino, dolino. 31. Kar ni veliko. 32. Novo ljubljansko pokopališko poslopje, mrtvašnica. 33. Stvar, ki prinaša dnevne novice in ki jo noben izobražen človek ne more pogrešati. 34. Ploskovna mera. 35. Razkrajanje železa pod vplivom mokrote in zraka. 37. Rib je jajčece. 39. Težka stvar, stavbni material. 44. Vodna žival. 47. Priprava za pre-sejunje. 48. Domača vrtna cvetlica v raznih barvali. 49. Pesniški izraz za »spi, sanja«. 51. Najboljše žito. "52. Na skrivoma, potihem. 54. Pravi, reče. 55. Spomladi vsejano žito. 56. Žensko ime kot pri 43. vod. 5S. Božja kapljica, ki ima mnogo sovražnikov, a še več prijateljev. 59. Kraška reka ponikalnica, ki se pri Devinu izliva v morje. 62. Tanka kožica; sladkovodna riba. 6t>. Krmljenje živine na prostem, pašen je. 68. Vprašalnica po načinu. 70. Čigav? — Odgovori po ženskem spolu. 71. Ribje jajčece. 72. Slovanski vladarski naslov. 74. Manjše naselje. 79. Zapustiti prostor, iz|>razniti mesto, stran iti. 80. Neresnična pripovest, vrsta jiroze. 81. Velika lesena posoda s čepom. 82 Večja skupnost snovi, nakupičenje. S3. Ploskovna enota. 85. lanka vlakna za tkanje: znanstvena sestavina organizma. 91. Ima precejšnjo mero; vsota ali stvar, ki sem jo dolžan. 93 Ploskovna enota. 94. ščipajoča vodna žival. 96. Nasilen odvzem tu je imovine. 97. Vrsta maščobe. 99. Prebivališče blaženih. 100. Morska žival, ki živi v severnih morjih. 103. Stevnik. 104. Nikalnica. 106. Kratica moškega krstnega imena (Ivan). 107. Povratno osebni zaimek. 108. Pogojnik. 110. Del kolesa. Rešite v nedeljske križanke Vodoravno: 1 Mrk — 4. Som — 6. Vrt — 8. Bit — 9 Kapa — 10. Okop — 12. Srna — 13. Skat — 15. Lajna — 17. Slava — 18. Gal — 20. Baurok — 22. Natakar — 24. Jena — 25. Aden — 27. Ak — 28 Vi — 29 Zama — 32. Omiš — 34. Jug — 35. Mir — 36. Žarek — 37. Živ — 38. Lini — 40. Taka — 41. Očak — 43. Um — 44. Li — 45. Ječa — 48. Obet — 50. Taraboš — 52 Sinaj — 55 Jar — 58 Unija — 61 Atala — 64. Hera — 65. Isar — 66. Mira — 68. Učen — 69. Jež — 70. Pad — 71 Lak — 72. Rak. Navpično: 2, Rvanje — 3. Krpan — 4. Sikst — 5. Otokar — 7. Ta — S. Bo — 9. Kra — 11. Pav — 12. Sla — 14. Tak — 16 — Agata — 17. Sloka — 19. Ara — 20. Ban — 21. Kad — 22 Nekaj — 23 Revir — 24 Jaz — 26. N.š — 30. Mužik — 31. Agata — 32 Omelo — 33. Mikič — 37. Žamet — 39. Maleš — 40 Tuj — 42. Kit — 46. Čas — 47. Arija — 48 Obara — 49 Boj — 51. Ana — 53. Duh — 54. Sirija — 56 Zaseda — 57. Car — 59. Nem — 60. Jarek — 62. Tičar — 63. Lan — 67 A. ž. — 68. Ud. Zfogovnica Sestavek iz slogov; ca, dij, din. e, e, e, e gi, jo, ka. les, li, ljub, ma, me, mil, no, se. stven, ti, ve. zav — besede sledečega pomena: staroslovanski bog, mesto v Južni Srbiji, moško krstno ime, kraj v zgornji Savinjski dolini, svetopisemska oseba, biten del rastline, samoroden, poseben, na zunaj izražati žalost, staro moško ime, južina. Prve črke dobljenih besed povedo ljubljansko gospodarsko ustanovo, zadnje črke pa našo domovino. '».hmmttesc»t l-^iMiiS Ardigata! Vi prou gviš°n še na veste, kuku strašen sem jest jezen na tistga sitenga Sitarja, ke sem pa ke učaseh u »Jugosluve-narskem narutle«, ke ga tam nek u Knaflu ule ven dajeja, izpud sila sitnast predaja. Verjamete, de b ga jes še ta narrajš ud same jeze vsega z.gri-z.u. če b biu iz čuku-lade. Ke ma pa la mož tud kusti, koker jih maja mende tisi Ide. ga pa na morem, ke nimam zob. Negau mesu pa prou gvišen tud ni puseben apetitlih. Lepu vas prosem. al en tak člouk kej druzga zasluž, ke druzga na zna, koker Idi ubirat in pa zdrahe delat? Sej mende še pounete, kuku jo zdej en dan strašen zabaulu čez iblansk prah, ke ga mama tle pu ceslah. Al ta bimbo misel, de pu drugeh mesleh nimaja prahu, al pa, de je kej drgačen. koker je naš? Nej b se vender pred mal infur-miru, preden ježek slegtije. Sevede, nemu b blo lubši. če b pu našeh cestah ležal kašen sreberen kuvači. Še lubši b mu bli pa mende bnnkuri. Noja. nazadne ma ta Sitar tud prou. Še men b bli lubši kuvači al pa bankuci, koker pa prah, če prou m na more nubeden naprej metat, de sem pužrešen. Kene, kuvači al pa bankuci čluvek zmeri prou prldeja. Tud ubrajtaja te Ide bi. če maš kej targa pr rukah. Prah ustane pa zmeri prah, kamer ga rleneš. pa tud za nobena raba ni. Ampak pr le uručin s p žnlibog na da nč pumagat. Kar šp nipjčlfpn bo treba pučakat, pa bo use drgač. Koker bo enkat sneg mal zapadu, pa bo prah že izginil. Pol na bo na cest za najrlet nubenga prahu več, pa če b ga tud z lučja iskal. Člouk na sme bit tku nepu-trpežliu. Usaka reč ub sojem čas Mugoče, de nam boja kerkat tud še pečen gulobi u nafa letel. Sam tu na vem, če bova midva s Sitarjain kej tacga dučakala. Jest b se jih prou pvišen na branu. Silar pa tudi na verjamem, če b čez. pečene gu-lobe tku udrihu in se prtužvou, koker se zdej čez prah. Scer pa jest prou dober vem in pa tud drug ste mende že pugruntal, de Silari ni glih prou velik za tist prah na cestah, ampak gespuda župana ma ta čenča tku u želodce, de jih more sem-pake učeseh mal uašlenkat. de se mu kri uhladi. ■lest se kar čudem. de šp ni pršou na tu, de gespud župan še nekol nisa prahu rlelal. Če mama prah na cestah, je ia sam ta uručina uržah in pa suša, ke je letaš tku strašen huda, de na gre nekol tekat dež. keder b ga blu treba. Ta narrajš začne nagajat tkula preke večer, ke začne na kaz.inskem vrte muska špilat in b šli Ide rad tnal plesat. Tu sevede ni prou. Ampak Sitar nima zavle tega prou nubene škode. Škoda ma sam bi rt. Kene, on pr-prau pohane piske, ražniče, čevabčiče in še use-sorte druge take želodčne dobrote, ke jih Jugo-sluvenari že ud nekdej ubrajtaja. Dež pa use pu-frlič. Men se birt smil, ampak jest mu na morem pomagat. Lde ustaneja lioll duma. Namest de b na kaz.inskem vrte piške natepaval, morja pa duma douhčes predajat. Gespude župane je prou gvišen useglih, kuga tist ta silpn Sitar u »Jugosluvenarskem narude« žlebedra. Ke sa pa usmilenga srca, b vem de rad tku naredel. de b na mou kazinsk birl škode in rle b dež rajš prec zjutri, dokler je še naša čaršija ritima na perncah. začeti naše ceste škropit. Pol b čez dan tud prahu na blu in b tku turi Silari jezrk zavezal Ampak tu jp škoda, de gespud župan nimaja take ublast. Ublaki sa tku trmast, de ra^TEHNlKA Izdelava granat za protiletalske topove Pri izdelavi streliva, posebno kar tiče streliva za topove srednjega in malega kalibra, je važna produkcija » n.asah, posebno še, ker predstavlja toliko težie rešljiv problem, ker morajo biti posamezni naboji zelo točno (zdelani Lepo sliko, kakšne količine streliva se porabijo v resnih slučajih nam dajeio podatki, ki so jih objavili Američani, po katerih so postreljalr samo v bdki za St Michiel čez milijno artilerijskih nabojev Ta potrošnja pa zahteva tudi primerno hitro in kolikor mogoče poceni izdelavo nabojev. Države, kakor Angliia. btvša Francija in Združene države Amerike, so izdelavo poverile zasebni industriji. Pri tem so dale podjetnikom proste roke, po kakšnem nač'nu izdelujejo izstrelke, pridržali so si pa pravico, da s svojimi uradi (v Angliji ie poseben oddelek za industrijska podjetja, ki pripada vojnemu ministrstvu; v Franciji voino ministrstvo in v Angliji »Arsenal Frankford) vzdržujejo stalno kontrolo nad podjetji, ki izdeluiejo streljivo, skrbijo pa obenem tudi za to, da seznanijo podjetja z vsemi novostmi na tem področju. Decentralizacija v izdelovanju streljiva ima za posamezne države to veliko prednost, da v slučaiu spopada zračni napadi ali pa tudi napadi na zemlji ne uničijo naenkrat vseh tvornic za streljivo, ki so raztresene po vsej državi Iz istega razloga je treba tudi pri organizaciji dela v vsaki posamezni delavnici pazit na to. da v slučaju, če je eden stroi unčen, ne zastane delo v vsej delavnici, obenem pa morajo biti stroji takšni, da jim lahko strežejo tudi delavci, ki niso bili posebej izvežbani ravno v ta namen. Lep primer za izdelavo nabojev je izdela\a nabojev 9 4 ce/itmeterskega kalibra za angleške proti-avijonske topove z angleško označbo QF (quich fi-re = hitri ogeni) Pri tem streljivu so glavni sestavni del« naboia združeni v en sam komad, ker je samo na ta način mogoče doseči potrebno, dovolj velika brzino streljanja Glavni deli naboja so izstrelek, tulec, vžigalna glava v glavi in vžigalna kapica na dnu tulca Vsak od teh delov z.ase mora biti skrbno izdelan, tako da se točno sklada z drugim pripadajočimi deli, ki se izdelujejo na drugih stroih. Vžigalna kapica je tako izdelana, da ob eksploziji streliiva zapre posbena kroglica dolnji izhod. Tako so preprečene poškodbe na zaklopu topa. Tulec se polni lahko različno: »Polno polnjenje« ima naboj, ki je pripravlten za vojno uporabo, dočim imajo naboji, ki so določeni za vežbanje tako imenovano »reducirano polnjenje«. Vžigalne glave granat se izdelujejo velikokrat po starem načinu, namreč tako, da se regulira čas, i Celjski šahovski klub je v preteklem tednu uspešno zaključil proslavo svoje 20 letnice z amaterskim turnirjem, ki je dal jugoslov. šahu spet mladega mojstra. Pričakovati je sicer bilo, da bo dala poudarka tej proslavi zmaga slovenskega amaterja, toda tudi brez tega bo ostala proslava v lepem sjKiminu med našimi šahisti Posebno Celjski šahovski klub more biti zadovoljen, ker mu je turnir odkril v njihovem članu šmigovcu upanje, da bodo tudi Celjani dobili svojega mojstra. Od slovenskih amaterjev je pa dokazal, tudi Jože Šiška, da smemo pričakovati prej ali slej novega mladega slovenskega mojstra. Zmagovalec turnirja Berner je poleg lanskega zmagovalca Gligoriča nova zvezda jugoslovanskega šaha in bosta oba na naših mnj-sterskih turnirjih brez dvoma odlično zastopala jugoslovanski šah. Berner se odlikuje z zdravo pozicijsko igro in je podobno kot Gli-gorič zelo dober taktik in močnih živcev, tako da ima vse pogoje za uspehe v turnirski borbi. Nastop trli dveh igralcev bo največja privlačnost bodočih jugoslovanskih mo.jsterskih turnirjev. Iz turnirja v Celju prinašamo Bernerjevo partijo « šnbaričem, v kateri je Berner solidno odbil nasilne nasprotnikove poskuse in lepo zmagal. Partija je ena najboljših iz turnirja v Celju in je bila odločilna za končno Bernerjevo zmago. Šubarič — Berner 1. e2—e4, c7—c5; 2. b2—b4?! (lo je star gambit ki more biti v rokah spretnega napadalca nevarno orožje, toda po sodbi teorije ni korekten. Šubarič je s to otvoritvijo pokazal, da hoče zmagati za vsako ceno) c5Xb4 (črni gambita ne more odkloniti, ker potem ne pride kt preteče od strela pa do trenutka, ko krogla ek6-plodra, na ta način, da se poveča dolžina netiva, ki mora zgoreti, preden se zažge ra-zstreljivo v izstrelku samem Te vrste vžigalniki so preprosto izdelani in poceni, imajo pa to slabo lastnost, da so odvisni od klimatskih vplivov in vplivov različnega zračnega prtiska Zato se te vrste vžigalniki v novejšem času postopoma zamenjujejo z rnehr-nčnimi vžigalniki, pri katerih določa čas uri podoben mehanizem, ki je vgrajen v glavi granate Izstrelek sam je izdelan iz kovanega jekla. V Angliji rabilo za kovanie po večini stroje za k anje, dočim daiejo Američani prednost velikim stiskalkam. Potem, ko je zstrelek skovan, je potrebna še obdelava na stružn eah, da vrežejo vanj Uebna rebra, primerne izvrtinc in navoje za pritrditev vžigalne kape itd Vsa ta dela se opravljajo na avtomatičnih stružnican. ki so tako urejene, da se dajo prestaviti za obdelavo granat različnih kalibrov.. Po obdelavi p stružnico oskrbijo granato s posebnim bakrenim obročem, ki služi kot vodilo granate, kadar je izstreljena iz cevi Bakren obroč zaprešajo v poseben utor, ki se nahaja na valjastem telesu izstrel- a) vžigalna glava, b) izstrelek, c) tulec, d) vžigalna kapa ka, s posebno hidravlično stiskalko. Nato očistijo granate v oosebni kopeli, kjer iih očistijo maščobe, in prelakirajo znotraj s posebnim lakom, na kar jih sušijo pri 33b° C vročine. Šele na to sledi rezanje navoja za pritrditev glave. Zadnje delo na izstrelku pa je ostruženie bakrenega obroča, ki 6e vrši zopet na posebnih stružnicah. Predno nastopi granata pot iz delavnice, se mora še enkrat preizkusiti glede točnosti posameznih mer. Tako zmerijo celotno dolžino in premer. Posebej se meri premer bakrenega vodilnega obroča, debelina glave in debelna stene. Posebno važnosl polagajo na težo granate. Dopustna razlika gotovega izstrelka z bakrenim obročem vred znaša komaj 50 gramov. Da se lahko obdrži takšna natančnost v teži. so že stružnice same, na katerih se izedlujejo graflate, opramljene z inštrumenti. ki kažejo, kakšna ie teža predmeta, ki ga stružnica trenotno obdeluje. Tako lahko delavec že med delcOTi samim primerno naravna rezila, da doseže pravilno težo beli do boljše igre); 3. d2—d4 (občajnejše je a2—a3), d7—d5l (to je po teoriji dognani najboljši odgovor črnega, ki spravi belega v slabšo pozicijo); 4. e4—e5, Sb8—c-6; 5. Lcl—e3, Lc8—f5; 6. Sgl—e2, e7—e6; 7. Se2—g3, Sg8—e7; 8. Sb1—d2? (na ta način =i beli še poslabša pozicijo Potrebno je bilo Lfl—d3 in nato 0—0, ker bi tako beli otežil črnemu razbitje belega središča Beli bi |x>tem kljub kmetu manj še imel neke izglede) (f7—f6! 9. f>—f4 g7—g6: 10. e5Xf6? (tu je bila še prilika z Lfl—e2 in 0—0 obdržati nekaj izgledov) Se7—g8; 11. f6 -f7 + . Ke8Xf7: 12. Sg3Xf5, e6Xf5; 13. Sd2-f3. Sg8-f6; 14. Sf3-e5+, Sc6Xe5; 15. d4Xe5 (boljše bi bilo f4Xe5), Sf6—e4; 16. I.e3—d4. Kf7— e6: 17. Lfl-d3. Dd8-a5; 18. Ld3Xe4, d5Xe4: 19. c2—c3, 1)4—c3; 20. Ddl—b3 + , Da5—d5; 21. Db3Xc3, I.fS—e7 (črni ima kmeta več in boljšo pozicijo, tako rla beli nima nobenih izgledov več); 22. Tal—e2 + : 25. Kf2—g3. Dd5Xa2: 26. Tdl—al, Da2—c4; 27. Thl—cl, a7—a5: 28. h2— h3, Th8-d8; 29. TclXc2, Dc4Xc2; 30.' Kg3—h2, De2—d3 (hitreje bi odločilo Lb4—(12! :n nato Dd5); 31. De3—f2 (v obupu poskuša beli še z napadom na črnega kralja) Dd5Xd4: 32. Df2 —h4. Lf8—e7; 33 Dh4—el. Dd4—b4; 34. Del —cl, Db4—c5: 35. Del—b2, Ke6—f7; Db2 Xb7, Dc5—d5 iti beli se je po šestih brez-pomembnih potezah vdal. Rešitev nedelishe z'oftovn'ce Sirup — arlijo — vijak— inako — cesar — Azija. — Prve črke dado. Savica, zadnje črke: pokora. V življenju poglavitna zapoved je ena: odpoved. se še pulcajem. ke maja vender pendreke zmeri pr rukah, na pesteja kumanderat. Keder se jim lušta, pa mal ceste pušpricaja. Jest mislem, rle b Sitar bi pameten naredu, de b se na ublake skubacou, gespuda župana pa prgmah pustu, ke nisa prou nč uržah. Edin tu je še dober, de s znaja gespud župan tud še drgač pumagat. Ke sa sprevidel, de ublaki nečja Sitarja ubugat, de b usak juter mal ceste pušprical in prah udpraul, ke je Sitari tku napot, sa pustil pa en tak tramvaj naredit, de namest ublaku ceste dober pumoč in u vorenga dene! Zanesel sa se holt, de boja s tem Sitari ježek zavezal. Žalibog, de se jim tu ni tku pusrečel, koker sa prčakval. Sitari kar nisa mogel spraut ta sala-bolsk prah iz glave. Ke je blu gesjnide župane tud že prenaumen. de b tega sitenga Sitarja na ugnal, sa pa naročel tistmu tramvajari, ke ceste šprica, de more na usaka viža saj tiste ulee tam ukul uredništva »Jugosluvenarskega narudac. kul-ker le mugoče voreng pumočt. Ce bn Sitar u tisteh lužah utonu, nej s pa sam seb prpiše. Kuku je blu pol naprej, vam bom pa zdej puvedu. Jest že več na vem, ker dan je blu glih tu, ke sem mogu jit zjutri na glaun kuludvor ene moje žlahtenke čakat. Pisal sa m, de me boja ubtskal, ke b rad videl, kašna je zdej Iblana, ke sa slišal, de je tku strašen napredvala. Puseben ferbčen sa bli, kašen kuludvor in pa špetau mama zdej. Noja, jest sem jih šoti holt čakat in sa tud res pršli, koker so uhlebil. Kar šteri sa pršli: moj stric in pa negau brat, in pa moja teta in pa nena sestra. Ta jieru sa s ugledval kuludvor ud useh plati. Ke sa s enkat celga ugledal, sa pa rekel, de je še glih tak. koker je biu u stareh časeh. Sam tistga turenčka ni več, ke je stavit soje čase gor na streli, sa rekel, pa pubelen mende tud še ni biu udkar stu ji. Jest sem jim pujasnu. de je tist turenček še nn stuletje putres flol s strehe prekucnu. Če je biu že kerkal pubelen. pa sam na vem, ke mene takat mende še na svet ni blu. Moj stric me je začeu kar debel gledat, pol je pa reku, de se mu tu čuden zdi, ke dol na juge pa zidaja take nebuličenke, de se še du vrha na vid, pa b zidal še viši, ke gnarja maja zadost, ampak Sa jim mesec in sonce napot. Jest sem ralu kar rdeč, ke sem tu slišu. tku me je blu sram, zatu jim pol tud špetala nisem tou pukazat. Kar ke preke Tiršu cest sma ja zavil, de jim bom pukazu naš nebutičenk. Pa »Figabirt« jim bo tud prou gvišen impuniru. Dol na juge prou gvišen še nimaja take palače. Ke sma du ke pršli, sma ja kar not zavil, de b s mal duše prvezal. Vinček jim je biu prou ušeč, pa čez fruštek tud ni blu nč za rečt. Preči sa spet u dobra vola prših Na glaun kuludvor sa kar puzabil. Ke sma s enkat duše voreng prvezal, sma ja ubral pa ke preke glaun pošt mera banke »Sla vije« in pa našga nebuličenka. Ke sa tu videl, jim ja pa kar sape zmankal. Tud hutel »Slon« in pa zdej še zaplankana palača Bate. sa tud kar debel gledal Ke stna pršli ke du slaune pošte in tli jit u šelenbnrgova ulca. pa kar naenkat prruputa tist tramvaj, ke sa ga gespud župan skumenderal Iblančanein za ceste špricat, za nam. Ke sma 6e bal, de b tud nas ne zmoču. sma se pa hiter pr-tisnel h zide glaune pošte. Pa je blu use zastojn Kar naenkat sma bli usi du kože premočen. Mi sma se sevede čez tu gor držal in tistga, ke ma ta špricunca čez, začel zmerjat, zakua nas je tku zmoču? On pa ni druzga reku. koker de sa mu gespud župan nnrnčel. de more use ulce tam ukul »Jugosluvenarskega naroda« vorpng pušpricat. de na bo mogou tist ta siten Sitar zavle prahu zmeri jazika stegvat. M: sma bli tku jezen, de sma šli prec k enmu dohtari, de b za nas ena tožba uložu. Sam tu jp blu naroden, ke mi nisma vedel, dohtar pa tud ne, k^rga b tužit Eden je biu tega mnejna, de mori a tožpt tislga, ke nas je pušpricu. Drug je pa spet reku. de tistg!\. ke se je prtožvou čez prah in pugervu. dt se morja cesle bi voreng špricat Tk u de nazadne nisma vedel, al ?ma mandelc al babca. Pa sina pustil rajš use prgmah. F. G. Od nedelje Zunanji preglej Pretekli teden je bil živahen na vojaškem področju, na diplomatično-političnem pa spada med velike tedne velikega letošnjega leta. Na angleško-nemškem bojišču so se nadaljevali nemški letalski napadi na Anglijo. V četrtek je trajal napad na London celih 7 ur. V soboto je bilo 700 nemških leta! nad južno Anglijo. Zmetanih je bilo ogromno število bomb na pristanišča, tovarne, železniška križišfa. Angleški bombniki pa so vsak večer leteli nad Nemčijo in so v noči od četrtka na petek 3 ure napadali Berlin. Cilj angleških napadov so letališča, petrolejska skladišča in letalske tovarne. Nemške pomorske sile so nadaljevale borbo proti angleškim trgovskim ladjam in so dosegle, kakor trdijo uradna poročila, velike uspehe. Na angleško-italijanski fronti so boji v zraku trajali dalje. Italijansko letalstvo je obmetavalo z bombami angleške postojanke v Sredozemskem morju, Malto, Gibraltar, Aleksandrijo in Hajfo. Angleška letala so svoja delovanja omejila le na afriško področje. Na kopnem pa v preteklem tednu ni bilo bojev. Brali pa smo, da se Italijani pripravljajo na nov sunek, in sicer v angleški Sudan ter na angleške postojanke na egipt-ski sredozemski obali, to je na Suez in istoimeno-vani prekop. Na političnem polju je prišlo do i t ali j an-ako-nemške razsodbe v sporu med Madžarsko in Romunijo, ki se sami med seboj nista mogli sporazumeti in sta sprejeli posredovanje in razsodbo Italije in Nemčije. Razsodba je bila spregovorjena v petek v gradu »Belvedere« na Dunaju, ter določa, da Romunija odstopi Madžarski severni del svoje transilvanske pokrajine s 50.000 kv. km površine in s 2 in pol milijona prebivalci. Istočasno je bila podpisana tudi manjšinska pogodba Nemčije z Madžarsko in Romunijo, s katero dobivajo manjšine iste pravice, kot so bile določene predlanskim v Karlovih Varih v sporazumu med Nemci in češkoslovaško vlado. Italija in Nemčija sta prevzeli tudi jamstvo za nedotakljivost vseh meja Romunije. Pogajanja med Romunijo in Bolgarijo " so stvarno končana in izgubi Romunija južni del Dobrudže s približno četrt milijona prebivalci. Na romunsko-sovjetski meji je bilo y preteklem tednu več prask. Sovjetska Rusija je verjetno od svoje strani pripomogla, da je Romunija rajši sprejela ponudeno ji spravo z Madžari. Nemirna sovjetsko-romunska meja pa dokazuje, da se razmere na tem prostoru še niso ustalile. V razvoju napetih grško-italijanskih odnošajev v preteklem tednu ni bilo novih dogodkov. pač pa je bilo opaziti naraščanje nervoznosti med Turčijo in Sovjetsko Rusijo, ki čuti, da morda tudi tukaj prihaja čas in priložnost za nova osvajanja. do nedelje sedama Nemčijo in Italijo bistvena osnova zunanje politike, ki se ni rodila iz. mednorodno-političnih konjunkturnih ozirov, marveč sloni na stvarnem razumevanju koristi države in ljudstva. 2. Vlada je objavila uredbo, s katero hoče napraviti na krušnem trgu red Nastavila je najvišjo ceno za pšenico in sicer 3CO din za 100 kg, ter si dala tudi pravico, da s prisi.nim postopkom odvzame proizvodnikom pšenice tiste količine, ki jih dotični sam ne potrebuje za svoje gospodarstvo. Vlada upa, da bo na ta način prišla pšenica spet na trg in da bo v kratkem zadosti moke na razpolago, in sicer po primernih cenah. 3. Izvedena je tudi sprememba v vladi. Gradbeni minister dr. Miha Krek je prenehal biti minister gradbenega resora in je postal minister brez listnice, med tem ko je na njegovo mesto prišel kot gradbeni minister prof. Danilo Vulovič, Za banovino Hrvatsko je važno, da so bile pretekli teden vpeljane tudi okrajne samouprave, ki bodo zanimiv poskus na polju notranje uprave. V okvir vprašanja notranje preureditve države spada tudi izjava, ki jo je dal voditelj muslimanov minister za rudnike dr. Kulenovič, ki se je imenoval Hrvata, a smatra, da bi bilo v interesu hrvat-stva samega, ako bi se iz Bosne in Hercegovine ustanovila »četrta edinica«, poleg Hrvatske, ki že obstoja ter Srbije in Slovenije, ki šc čakate na ustavitve. Električno drevo m ^drevožer" V prašuinah Srednje Indije raste gotovo najzanimivejše drevo na svetu. To je »električno drevo. Listje tega drevesa je zelo občutljivo in je nabito z elektriko. Čin. se človek dotakne tega lista, začuti udarec električnega toka, ki je v njem. Da je ta .sila res elektrika, nam dokazuje poskus -z magnetno iglo. 7.o v razdalji 200 m od takega drevesa se magnetna igla odkloni, še večji je vpbv elektrike na magnetno iglo, fe se mu približaš. Udarci električnega toka v tem drevesu niso vedno enako močni. Najmočnejši so opoldne, najslabši zvečer. Vse ptice se ogibljejo tega drevesa; tudi mrčes se mu nikdar ne približa. Prav tako zanimivo je neko drugo drevo. To drevo je pravi . ljudožeiv med drevesi. Le po tem se razlikuje od ljudožrcev, da ne žre ljudi, ampak druga drevesa Imenuje se sajnial;. Raste v nepalskih gozdovih in ima krasno belo cvetje. Pa je le na zunaj tako lepo. V resnici jo to drevo pravi razbojnik. Kakor druga semena, prenašajo ptice tudi sajmalova semena na druga drevesa. Sajmal tam hitro vzklije. Najprej se napravi neka smola, nato nastanejo neke vrste lišuji, ki hitro prepredejo gostoljubno drevo. Vsiljivec so razvija vso močneje in začno požirati staro drevo. Po preteku določenega časa stoji na tem mestu lo novi sajmal, od starega drevesa ni več sledu... Notranji pregled Glavni dogodek preteklega tedna na polju no-ranje politike je bila slovesna proslava obletnice podpisa srbsko-hrvatskega sporazuma v Zagrebu. Slovesnosti so se udeležili vsi člani vlade. Oba slovenska ministra sta bila pri slovesnostih ter tako svedočila zadovoljnost Slovencev, da so Hrvati dosegli svoje težnje, tiste težnje, ki jih je slovenski narod zase in za Hrvate gojil v vsej svoji povojni politični zgodovini. Zagrebški prazniki so potekli lepo in so bili dokaz notranje utrditve naše države. Tako so jih razumeli ludj tuji gosti, ki so bili v Zagrebu in so potem poročali o pomenu teh dni v svojem časopisju. Pri tej priliki pa so se pripetili trije važni dogodki: 1. Kraljevska vlada je po seji objavila uradno poročilo, v katerem med drugim ugotavlja tvorne posledice nove reforipe ter glede zunanje politike naglaša, da je prijateljstvo z obema velikima so- Trojni pomen Dovera Dower je pod ognjem nemških težkih obalnih topov. Tako se glase zadnje tedne časopisna poročila. Nemci so postavili na francoski obali težke obrežne topove, s katerimi noč in dan obstreljujejo nasprotno angleško obalo. Najbolj obstreljujejo Dovver, ležeč na nasprotni strani Calaisa. Dower, stari rimski Portus Dubris, je imel že izza davna važno vlogo v zgodovini angleškega otočja. Leži na angleški strani najožjega dela Ro-kavskega preliva. Dower je kontrolna postaja za promet v Kanalu. Je tudi važna izvozna in uvozna luka, ker ima najkrajše zveze z lukami na evropski celini. Ze v najstarejših časih je bil Dovver važna trdnjava proti morebitnim napadom na angleško otočje. V mestu so še povsem ohranjeni zidovi stare trdnjave. Razumljivo je, da je dobilo mesto tudi moderne utrdbe. Vse višine okrog Do-wera so močno utrjene. V bližini Dovvera je dvor »kralja Leara«, nesrečnega Shakespearovega junaka. Prav tako je tudi Dickens postavil mnogo svojih romanov v Dovver in okolico. Na ta način vidimo, da ima Dower za Anglijo trojni pomen: vojaško-zgodovinski, prometno-trgovski in pesniški. Pregled na srednji del in na levo polovico strehe ogromne moderne galerije ob Tivoli|u. Desna polovica je v glavnem žc dograjena, na levi polovici pa bodo prihodnji teden zaceli betonirati želczo-betonske strope, s čemer bo stavba v surovem končana. Podjetje Kavka, ki gradi moderno galerijo, bo spravilo palačo še pred zimo pod streho. Japonska hečs osvo&cditi ženo Če sta dve osebi sklenili, skupno in svobodno vzeti si življenje, se preživeči del kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 7 let, ako se mu je posrečilo odkup drugemu dane obljube. Tako se glasi neka določba v predlogu novega japonskega kazenskega zakonika. Za naše zapad njaško pravno -----^ in rpiU'! pojme pravna določba. Na niovanje je to kaj čudna in redka Japonskem je pa le še odsev prejšnjega mnogo strožjega ljudskega mišljenja. Skupni samomor je bil na Japonskem zelo pogost in japonska čast zahteva, da se oba dela svoje objube držita. Prej si enostranskega preloma take obljube sploh ni bilo mogoče zamisliti, sedaj pa je čut za čast že popustil in zlasti moški danes često prelomijo besedo. Novi predlog japonskega kazenskega zakonika revolucionarno posega v številna področja japonskega življenja. Najgloblje posega v rodbinsko pravo, ki se ga od velikih relorm konec 19. stol. ni upal nihče več dotakniti. Še vedno ima mož pravice, žena dolžnosti. Rodbinski poglavar je odgovoren za gospodarsko blagostanje vsega sorodstva. Zaradi teh dolžnosti ima tudi dalekosežue pravice, ki pa niso več prav nič v skladu s sodobnim družbenim naziranjem. Izbira ženina oziroma neveste, določitev poklica so pravice družinskega sveta, ki mu je glava družinski poglavar. Iz tega se rode mnogokrat velike nesreče. Mladina in ženske, ki so se v filmih in knjigah seznanili s svoboščinami, vladajočimi v tem pogledu v drugih deželah, zahtevajo razveljavitev sedanjega rodbinskega prava. Novi zakonski predlog hoče utreči tej želji. Najpomembnejše so določbe novega rodbinskega prava v tisti točki, ki prepoveduje prodajo ličera. Na Japonskem zelo široko razširjena prostitucija živi v prvi vrsti od tega, da prodajajo starši svoje 10 do 16 let stare hčere v zabavišča in za gejše v posebno, za lo določene hiše. Siarši zgube s tem vse pravice nad otrokom, ki lahko zapusti hišo, kateri je prodan šele takrat, ko odsluži kupnino. To pa se dejansko nikdar ne zgodi. Take popodbe je država ščitila. Če je gejša ušla, jo je policija ujela in vrnila kupcu. Mnogi ministri so skušali te določbe odpraviti, a ni šlo. Le oni so bili strmoglavljeni. Sedanji predlog za kazenski zakonik je ugriznil tudi v to jabolko. Verjetno bo uspel. Prodaja ličera bo po novih določbah kaz-njiva. Tudi ločitveno pravo bo spremenjeno. Zakono-lomstvo je bilo do sedaj le ženi zabranjeno, odslej pa tudi možu ne bo tako zlepa dopuščeno. Zakonski mož ima lahko po starem pravu poleg zakonske še druge žene. Ona ga zaradi tega ne more tožiti tako dolgo, dokler je popolnoma ne prepusti gladovanju. Odslej bo grozila kazen dveletnega zapora vsakemu možu in ženi, ki bi hotela imeti poleg zakonskega moža še koga drugega, pa tudi taki ženski, ki bi živela v nedovoljeni skupnosti z moškim, za katerega bi vedela, da ima zakonsko ženo. Hcd življenjem in smrtjo jo obvlsel ta avlomolullst Iz Fila.lcllije, ki je na čudežen način obvisel ' na jekleni vrvi ob vodi Graditev vseučiliške knjižnice se zaključuje. Slikarska in pleskarska d«la so že vsa končana. V višjih nadstropjih že čistijo sobe in skladišča, drugi teden pa bodo začeli polagati tudi parkete. V veliki knjižnični dvorani je tudi že končan lep lesen strop. Največ dela d* še oblaganje mogočnega stopnišča in velike avle z brušenim podpečanom. Na sliki vidimo, lt^ko brusijo delavci mogočne stebre v avli knjižnice. Vročina v Sahari Trdili so. da /doseže letna vročina v Sahari 70 stopinj. Švedski vremenoslovec O. Olufesn, ki je potoval jk) SaKari in jo znanstveno raziskoval, je dognal, da so,ti podatki sicer pretirani, vendar pa se pripeti, da se dvigne toplomer do 00 stopinj Celsija. Olj sam je celo v zimi doživel dvig lopiote do 40 /topinj. Tla so bila tako vroča, da nisi mogel sta/i nu njih. Ta vročina je tako neznosna, da se vojaki raje Izpostavijo sovražnikovim kroglam, kakor bi se vlegli na tla. da bi se tako zavarovali. Studenci,, ki privro iz globine 30 do 50 metrov, imajo celo lelo 20—30 stopnej toplote. Drug« saharska značilnost je mraz in srež, ki večkrat nastopita v hladnem letnem času. Prehod iz dn«vnr- vročine v večerni mraz je v tem času velikanski, saj pade toplota večkrat v nekaj min/lah za 40 stopinj. Zaradi pomanjkanja vlage v fraku se zemeljska površina tako ohladi, da popolnoma nirzne voda, ki se nahaja v skodelici, do polovice zakopane v pesek, čeprav je še toplota v zraku 10 stopinj nad ničlo. Preko dneva se raigreje le tanka plast peska V Sahari so kraji/ki po cela leta ne vidijo dežja. V splošnem pa j« najnižja meja padavin v Sahari 100 mm. Ma &o£ji favi Sveti evangelist Luka nam je opisni dva do-godka, v kalnih sr Kristus obrata k žalostnim materam ter jih tolaži. Prvikrat pravi vdovi t: Naima: »/Ve jokajU Drugikrat govori jeruzalemskim tenam: »Ne jokajte nad menoj, I r m vet jokajte n ii d s e b o j in nad s f o -j i mi otroki!* Kdo ne tuli ie v besedah samih razlike? Ako ta drn dogodka in opomina primerjamo med seboj, vidimo, tla gre Iu ta dvojno smrt: telesno in duhovno .'mrl. — Kolika je med njima razlika, zlasli v očeh boijih. Materi, ki objokuje smrt svojega sina. četudi edinca, pravi: »Ne jokaj! Prav tako reče tudi ženam, četudi objokujejo njegovo nedolžno smrt: »Ne jokajte nad menoj!* Nasprotno pa, ko misli Kristus na duhovno smrl mnogih izraelskih olrok. veleva njih materam: >■.teknile nad svojimi otroki.* Prvikrat odsvetuje, drugikrat naroča jok. Sv. Avguštin se v tem smislu spominja dogodka v Naimu, obujenja mrtvega mladeniča, in obenem ludi svojega lastnega obujenja iz duhovne smrti: »Oni je bil sicer mrtev telesno, drugi pa duhovno.-: Za god sv. Monika, Avgušlinove matere, bere sv. Cerkev evangelij o vdovi iz Naima in r breviru se listi dan bero Avgušlinove opombe k temu evangeliju, tako kakor smo zgoraj razločili. Matere! Cc ram je umrl olrok, ne bodite ne-utolažene, saj pride dan. ko vam Ciospod življenja in vstajenja otroka zopet obudi. Matere! Ako pa je vaš otrok duhovno mrtev, jokajte nad njim! Ne mirujte, molile, jirosite in storile vse, kakor Monika svojemu sinu Avguštinu, da vam vstane olrok k novemu življenju. Matere, čujle! Kristus je nn križevem potu dejal materam še posebno grenko besedo: >Jokajte nad seboj! Jokajte nad seboj, če sle tudi ve krive duhovne smrti svojega otroka. Jokajte nnd seboj, če sle tudi ve krive telesne smrti svojega rojenega ali še nerojenega otroka; zakaj v tem drugem pogledu je vaš otrok mrtev sicer le telesno, ve pn ste mrl ve duhovno. »V stani,* jiiše sr. Avguštin, ki spiš. prebudi se od mrtvih in Kristus le bo razsvetlil.« Na angelsko nedeljo, ki je poleg bele nedelje, fe izvzamemo velikonočno in bin-koštno nedeljo, ena izmed najveselejših nedelj, se spomnimo, kaj je zapisano: »Svojim angelo m sem za te zapoved al,..* Angeli so božji poslanci. Angeli nam posredujejo vnanje in splošne boije dobrote, pa tudi notranje in posebne milosti. Na svoj neviden in neslišen način nam navdihujejo svete misli, čiste ielje in nas navajajo k dobremu ter odvračajo od hudega. Angeli čuvajo nad nami, gledajo na nas in nam nudijo svojo pomoč. To je njih sveta naloga in služba: kakor sončni žarele in tiha rosa z neba, ki naj posamezno cvetico dviguje in oživlja. Pa v tej podobi je izrečena tudi naša dolžnost. Katera je naša dolžnost do angelov? Tri glavne dolžnosti moremo našteti. Prva zadeva naš spomin, druga naš duhovni pogled, tretja naše duhovno ulio. Naš spomin? To je naša pobožna misel, ki sc rada obrača k angelu varuhu in s tem kaže, kako draga nam je njegova pomoč. Več dobrega bomo storili, če bomo delali z njihovo pomočjo. Naši načrti in nameni bodo čistejši. Lažje se bomo oteli vsem nevarnostim, ki se včasih vsiljujejo tudi v sveta opravila. Naš duhovni pogled? To je živa vera, ki, nam živo predstavlja angela ob naši strani. Ta predstava bi mogla prenarediti vse naše vedenje, ravnanje in življenje. Strah pred ljudmi bi se umaknil od nas in ne bi nas toliko stalo, da smo vneti za dobro. V molitvi in pri delu bi se čutili varne; bili bi srečni in pogumni. Naše duhovno uho? To je notranja pripravljenost, ki vdano sprejema in spolnjuje vse opomine in navdihe našega angela varuha, ki nam jih posreduje v imenu najvišjega ospoda. Ta poslušnost, nam odstranja iz srca vsa neredna nagnjenja in daje vsem našim mislim in željam nekak nebeški pečat. Vesel mir in tiho zaupanje, ki spremlja naše delo in življenje, nam more biti le v znamenje, da sveti angel odobrava naše dejanje, tudi če ga nam ne bi navdal on sam. tmMmmmmm^mmummmmmmmtmmmmBama Usoda francoskih katedral Čeprav so nemške čete pri svojem naglem prodiranju po Franciji pazile na zgradbe zgodo-vinsko-umetniške vrednosti in so inorale po naročilu vrhovne komande tudi letalske sile pri obmetavanju z bombami paziti, da ne poškodujejo cerkva in drugih zgodovinskih zgradb, je vendar tu in tam nastala velika škoda. Francija je polna zgodovinskih spomenikov. Tudi majhna mesta imajo ali kako katedralo ali kak dvorec velike umetniške in zgodovinske vrednosti, ali kak drug spomenik nekdanje slave. V vsaki vojni je bila težko poškodovana katedrala v Reimsti, ki slovi kot ena najlepših gotskih katedral na Francoskem. V tej vojni je ostala popolnoma nedotaknjena. Nepoškodovane so ostale tudi stolnice v Soissonsu, Chartresu, Orleansu in Ami-ensu. Katedrala v Amiensu sc dviga nepoškodovana sredi samih razvalin okoliških zgradb kot pravo čudo, Znano je, da je bil Amiens v tej vojni zelo poškodovan, ker so sc vprav okoli Ami-cnsa vodile najhujše borbe. Le malo nepoškodovanih hiš najdeš v mestu. Katedrale ni zadela niti ena topovska krogla. Največjo škodo je pretrpela katedrala v Rou-enu. Ta cerkev je čisto razrušena. Enaka nesreča je zadela ccrkev Saint Maclu v Rouenu. V Beau-vaisu je ostala nepoškodovana sicer stolnica, raz-streljena pa je cerkcv Saint Etienne. Uničena je tudi cerkev Saint Jacques v Compiegnu in samostan sv. Kornelija. V področju Loire jc porušenih več zgradb v Toursu, kjer so se zavezniki Nemcem žilavo upirali. V Ambroiscti ie poškodovana cerkcv in lep srednjeveški dvorec. V Bloisu, nekdanji prestolnici Gastona, brata l.udovika XIV.. je ostal nepoškodovan njegov dvor, mesto pa je zelo razbito. Vse druge zgodovinske zgradbe v tem mestu so poškodovane. Veliko škode so trpele zgodovinsko in umetniško dragocene zgradbe v Sanunumi. Francoska vlada še nima iz vseh krajev podatkov Kako ležiš? Večidel ljudi spi v vodoravni legi, nekateri v višji, drugi v nižji. Ta ti nakopiči blazin za doneb-nik, oni pa sc z glavo zarije v borno kotanjo. Gospod A. je navdušen pristaš trdega spanja: najrajši bi ležal na opekah. Gospod B je gorečnik mehkobe. Za nekaj metrov se mora kakor v dvigalu pogrezati, preden pristane na »dnu«. Ta jt predstavlja blazino kot desko z žeblji, drugi bi svoje blazine podložil z mezgo liki princesa z grahom. Ta tako, oni tako. Nekateri so celo zmožni spati stoje. Morfej, bog spanja, jih sluša na migljaj. Treba jim je le zažvižgati, pa se jim že zapro trepalnice. Poznal sem gospoda, ki je moral vso noč jemati prašue za spanje, da je zaprl oko — ne vem, ali je bilo to oko levo ali desno. Čim se jc pa v pisarni U6ede! na stol, je koj zaspal. Spal je tako trdno in globoko kakor po maratonskem teku. Le besede o kakem povišanju plače bi ga bile mogle prebuditi... V postelji so vsi ljudje enaki, čeprav se še tako različno vedejo. Lega, ki se zanjo odločijo, je v zvezi z njihovim značajem in temperamentom. Z obleko si človek sleče tudi svojo vsakdanjo dušo. Ves dan hodiš okoli, obložen s svinčenimi utežmi. Prav tako na kratko si bil čez dan nasajen, kot ie bila zavezana tvoja ovratnica. Spotoma si si priž- gal smotko, ki si jo bil dobil od svojega predstojnika. Minii je dan s telefonskimi pogovori, sitnostmi in dobrinami. S smehljajem te vabijo ljubke rjuhe. Začneš s ceremonijami slačenja. Tisti, ki s slastjo uživajo pri tem, ko 6e odpravljajo v posteljo, se prav sekundo z a sekundo natančno potapljajo v vse ceremonije. Poedine sekunde srkajo vase ko kako staro vino in za časek obstanejo vprav pobožno pred snežnobelimi rjuhami. Potem se počasi spravijo v posteljo. Čudno jc, pa resnično: šele v postelji zapazijo, da imajo — telo. In zdaj ti ležijo in spočetka ne vedo ne kod ne kam. V sklepih poka, vse brenči, prasketa in straši pod kožo. Tak občutek imajo, kakor bi bili postrani zrasli. Ali nisi zamenjal noge? Tako so li tuje, ko da bi pripadale komu drugemu! Najrajši bi si jih snel in obesil v omaro. Prime te, da bi snel tudi svojo glavo in jo položi na nočno omarico. Celo prsti na nogah se začno oglašati. Kdaj se je človek sploh brigal za prste na nogah? Zdaj pa živijo svoje zagonetno življenje. Prilezejo izpod odeje na dan in migotajo. Odtod tisti nagon, da se hočeš veS zaviti. Začne se grozotna borba za pravo lego, in po vsej koži si buden. Straš-na je bitka z lastnimi nogami. Po tisočkrat zastokaš, preden spraviš svoje telo v pravo lego . .. V kateri legi ste v postelji, gospoda moja? Kar brez skrbi mi povejte na uho, molčeč sem kakor grob. Saj veste: kakor si postelješ, tako ležiš. Kar se mene tiče: jaz spim vsako noč v drugačni legi. Časih na desni strani, časih na levi; časih na trebuhu, časih na hrbtu; časih se zvijera kakor kača, časih sem raztegnjen ko testo za potico — Pomene k o prijetnem spanju kakršno je pač moje duševno nastrojenje. Vrtim «e kakor vetrnica krog svoje oei, dokler ne najdem primerne lege. Zdaj pa zdaj si svoje podplate ohlajam na steni. Le enega ne morem prenesti: ležanja brez fantazije. Ne verjamem, da bi bil kje kak človek,, ki bi mogel na eni nogi stoječ zaspati. Večidel jih leži postrani in so iztegnjeni. Toda o teh ne bom govori!. Ali ste pa kdaj opazovali kakega človeka, ki ima navado ležati na hrbtu? Roke in noge mu visijo kakor veje vrbe žalujke brez moči na obeh 6traneh postelje nizdol — pravo pravcato vpoko-jeno orodje za hojo. Usta čakajo, da bodo pečeni golobčki naglo prileteli vanje. Glava je umetna zverižena. obraz ima milobno-zamišljen izraz. Drugi ležijo na trebuhu, kakor bi bili nehote ugriznili v travo Dozdeva se, ko da bi jih bil kdo krepko sunil v hrbet. Ali pa da se jim je spodrsnilo in so kar tam zaspali. Nekateri imajo konček blazine med zobmi, kakor kak psiček, ki noče dati Več svoje »igračke« iz gobca. Nu vem, zakaj da jim je lega na trebuhu všeč? Nemara hočejo s tem povedati, kako ves svet zaničujejo? Nikar ne recite, da je najbolj udobna lega zares najudobnejša! Udobnost je širok pojem. Kar se dozdeva temu udobno, je drugemu neznansko neudobno. Poznam nekoga, ki spi čepe. Glava mu binglja naprej kakor buča, ki grozi, da bo izgubila ravnotežje. Neki drugi pa je ves nesrečen, če 6e z nogami ne more opreti na steno. Tretji se mora z roko dotikati tal. Brez tega »spojka« mu je nemogoče zaspati. Pri tem mu štrli leva noga kakor signalno jarbolo čez posteljo, desna pa je ostrokotno sključena Jako svojski so tudi tisti, ki jim glava visi nizdol, to so »viseglavci«. Ti ne položijo glave na blazino, marveč pustijo, da jim visi ob strani navzdol, kakor da bi se bili pripravili, da bi pogledali pod po«teljo. So pač med blazino in tlemi stvari, ki se nam o njih še ne sanja ne! Jako razširjeni so »skolačkanci«. Skolačkajo se skupaj in se s čelom dotikajo kolen, medtem ko se z rokami krčevito oklepajo nog. Celo resnobni možje spijo radi v obliki skolačkanja. Hotenje po tem, da se med spanjem skolačkajo, je tako rekoč razširjeno med v6emi ljudskimi sloji. Človek v obliki krogle je jako češča pojava. Tu se zgodi, da ustreza minimumu prostominskega zavzemanja — maksimum udobja. Preden končam, bi rad svojemu stricu postavil spomenik. Mislim, da bi glede na lego zaslužil naj- dobroohranjenih potezah medel smehljaj. Z vrvico od zavese v rokah začuti, da je na varnem in dobro spravljen, Znanstvenikom m dušeslovcem dajem to v pretres, mogoče bodo znali tako zagonetko po-jasnitil Eno je pribito: zaradi vodoravne lege postanemo po notranje dojenčki. Ležimo, ko da bi imeli cucclj v ustih Nekakšna nevidna babica sedi pri postelji in nam pripoveduje pravljice. Polagoma usahne občutek, da si odrasel človek. Čim zdrkne osebnost na sveže preoblečeno zglavje, izgubi ravnovesje in aromo svoje ča6tilljivosti. Le poskusite se kdaj pričkati, ko ležite v postelji! Stavim, da se vam bo to le stežka posrečilo. Sleherna huda in trda beseda, ki je izgovorjena v vodoravni legi, izgubi moč udarnosti in bodico žalitve. Zato imata zafsonca navado, da se v postelji usedeta, če se 6porečeta Ležeči človek tudi ne more biti ugleden. Ležati bi moral pač v polni oprecni, v oklepu in ščitu. Kurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite * ekarnah, drogerijah ali naravnost ii tvornice in glavnega skladišča M. Hrnj«u, lekarnar, Sisak Varujte sa potvorbi ZaS6Hni sn&k Mimo tega bi se moral bridko resno držati. A to bi zaradi nasprotja 6pričo spokojnega ležanja le še bolj smešno vplivalo Postelja je tako nekaj brezčasno nečastitljivega Privede nas na rob zibelke. Zatorej je uraz našega obraza tako negodno — pobožen, kadar je naša vrhovna zavest nakopičena in je naš »jaz« na sprehodu Tista namestitev, ki jo človek zavzema v spanju, je edina, ki je zare6 na varnem v življenju ... (T. Rigler.) Prevoz ranjencev skozi Švico višje odlikovanje. Stric leži na skrajnem robu postelje, ko da bi ležal na noževi klini, Na ta način se pribinglja v spanec, a ves čas tvega, da bo zdaj, zdaj zdrsnil in teleboil na tla. A to še ni vse! Stric nc more zaspati, če ne drži v rokah vrvice od zavese. Čim prime v roko vrvico, zaigra po njegovih V prvih predpoldanskih urah je počasi pri-vozil vlak s težko ranjenimi na švicarsko mejo. Sanitetni oficirji švicarske vojske so jih prevzeli od nemških vojaških oblasti. Vsa okna na vlaku so bila polna. Moti se, kdor pričakuje samo potrtost. Pri vsakem oknu vidiš sniejoče se obraze, ki živahno pomigujejo. Prijetno so bili vrnjeni pozdravi članom Rdečega križa, ki so se zbrali na meji, ne praznih rok, ampak s košarami, polnimi darov, cigaret, čokolade, sadja, slaščic. Pri pogledu na te darove so zagnali vojaki glasne izraze hvaležnosti. Vlak ni velik. Ima le tri vagone prvega in dva vagona drugega razreda za oficirje, za sanitetsko osebje in za tiste ranjence, ki lahko sedijo. Ostalo so vagoni tretjega razreda, iz katerih so odstranili klopi, namesto njih pa postavili v vsak vagon po 60 postelj, vedno po dve in dve skupaj. V zadnjem vagonu je prtljaga, obveze in majhna kuhinja. Sem so spravili tudi darove, v kolikor jih je mogoče spraviti, da se ne pokvarijo. Te bodo ranjencem šele v Franciji razdelili. Švicarsko zdravniško osebje je prevzelo skrb za ranjence, čeprav so mnogi težko ranjeni, so vendar zelo dobro razpoloženi. Vsem žare obrazi od veselja nad povratkom v domovino. Vojaki kar trepetajo od vznemirjenja, ko pripovedujejo o srčnih sprejemih, ki so jim bili prirejeni ponekod v Švici. Veselijo se vožnje skozi Švico, veselijo se poti v domovino. Mnogi so bili že skoraj celo leto v ujetništvu. V prvih septembrskih dneh lanskega leta jih je zadela krogla, košček granate, ko so bili na patroli na ničji ali sovražni zemlji in so prišli v ujetništvo. Od tistih dni nimajo nobenih poročil od doma. Edino, za kar vedo, je zlom Francije, zlom njihove armade. To je za njih najtežji udarec. Težje ga prenašajo kot lastno usodo. Večinoma še nosijo svoje vojaške uniforme, nekateri imajo bele bolniške jopiče. Skoraj vsi so podoficirji in vojaki, ki so bili ranjeni v bojih ob Loiri, pa so prišli v ujetništvo. Med njimi je tudi nekaj oficirjev in tri francoske bolniške sestre. Ranjeni vojaki so dobre volje in nič redkobesedni. Nasprotno. Vsak hoče govoriti, vsak je srečen, da zopet lahko govori s civilnim ljudstvom, ki ga v ujetništvu, kjer je bil pod vojaškim nadzorstvom, ni videl. Čudovito je, s kako ravnodušno-stjo nekateri prenašajo težko pohabljenost. Temu manjka roka, temu noga, temu je granata pol obraza raznega, onemu zopet je granata pokvarila hrbtenico. Pogled od postelje do postelje ti stiska grlo, trga srce, pa moraš vendar občudovati le ljudi, ki so se tako mirno sprijaznili s svojo usodo. Tam v kotu leži letalski poročnik, rahlo na zglavnik naslonjen. Velika črna očala mu ščitijo oči, obraz mu je pohabljen, ožgan. Bil je eden izmed mnogih, o katerih se je glasilo vojno poročilo: Eno letalo pogrešamo. Dne 16. oktobra 1939 je napadel neko nemško postojanko kot strmogla-vec, odvrgel svoje bombe, obrnil krmilo, pa je bil 50 m nad zemljo zadet. Bencinski tank se je vnel. Mogočni plamen je zažarel proti nebu. Z zadnjimi silami je pristal. Letalo je razpadlo, on pa se je z velikimi mukami težko rešil iz gorečih ruševin, ves ožgan. Radiotelegrafist je ostal v plamenih, drugi oficir pa je obležal nezavesten 20 m od letala. Cez dva dni je umrl zaradi težkih poškodb na lobanji. V drugem vagonu vidimo reveža, ki se vlači po dveh bergljah. Granata mu je raztrgala hrbtenico in ga na pol ohromila. Sedaj si pomaga z bergljami, hodi od postelje do postelje, šaleč se s sotrpini. Toda predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli popisati vse zanimivosti, saj bi se morali ustaviti pri vseh. Vsi so ranjenci, vse je na ta ali oni način zadela nesreča. V Weinfelednu se je vlak za nekaj trenutkov ustavil. Tudi tu so prihiteli ljudje na postajo, tudi tu je bilo veselo pozdravljanje in mahanje pri oknih. Prišli so zopet polnih rok, košare z darovi so se pomnožile. Pot nas je vedla naprej proti Ziirichu. Pri glavi nekega ranjenca, visoko podloženega z zglavniki, je stal švicarski bolničar in mu opisoval kraje, mimo katerih je vozil vlak. »Vem,« je rekel ranjenec, »to je Švica, otok miru.« V Ziirichu so ranjence prevzeli in nahranili. Dohod na postajo je bil zaprt. Vlak je kmalu od-drdral proti francoski meji. Ranjenci so se vrnili v domovino. Domovina ni bila več isto. kar je bila, tudi oni so zgubili zdravje, pa so bili le veseli, da so prišli domov. Jeraša je prišel na obisk k svojemu prijatelju, pri katerem je našel vse polno knjig, razmetanih sem in tja, a brez stojala. »Vidim, da imaš lepo zbirko knjig, toda, vse je nekako v neredu, treba ti bo več stojal.« Prijatelj nato: »Tlm, vem, toda. še stojala za knjige mi pa najbrže ne bo nihče posodil.« NAJMODERNEJE UREJEN GRAFIČNI ZAVOD I K N JI o troboja, ki bi bil neprimerno bolj zanimiv in pri katerem bi se pokazalo, kdo je najmočnejši v lahki atletiki: Srbi, Hrvati ali Slovenci. Celjsko srečanje bo ena najelitnejših letošnjih lahkoatielskih prireditev, saj bo tam zbrana skoraj vsa slovenska in hrvatska elila. To zanimivo in napeto tekmovanje se bo res izplačalo pogledati. Začetek tekmovanja v Slovenski ligi SK Ljubljana : ISSK Maribor Po daljšem odmoru se nam predstavi Maribor či 1 i to ])<)t v borbi za »liguške« točke. I o preorganiz.aciii bivšega J. N. S. smo tudi nu Slovenci prišli do svoje lige. Žreb je odločil, da se takoj v prvem srečanju spoprimeta dva najresnejša rivala za zveznega prvaku, Maribor je šele v tretji tekmi podlegel s lesnim rezultatom sedanjemu prvaku Železničarju. Skorajda lahko, da spada Maribor v tako ' imenovani gornji razred slovenskega nogometa. Ob priliki zadnjega prijateljskega srečanja v Mariboru je morala Ljubljana položiti svoje orožje pred odločnejšimi in spretnejsimi Štajerci, zdaj je red na njej. du popravi ta rezultat. M'i smo trdno prepričani, da nas bodo to pot naši fantje pn daljšem presledku ugodno presenetili. Pričetck tekme ob 16. uri s prcd-tekmo ob I4.."M), k jer nastopi II. garnitura Ljubljane proti prvorazredni Grafiki. Poslednji in odločilni boj v plavanju Viktorija : Ilirija • 3. septembra ob 20 na kopališču Ilirije. In sedaj odločitev! Kdo bo prvak v plavanju. Ilirija ali Victoria? Prva nas je lelos vec ko presenetila. Z visokima dvojnima zmagama liad ZPK-eni in splitskim Jadranom si je nabrala toliko pik, da je teoretično že zatrdno prvak. — Po številu doseženih točk sicer vodi .lug v/. Hu-hrovnika s 490 točkami — toda svojo vlogo v le-lošnji plavalni ligi je za lelos opravil. Ilirija, ki je s 440 točkami na drugem mestu, ima pa se eno borbo in potrebuje le 51 točk za prvaka, .le pa veliko vprašanje, če bo lanski prvak Victoria to kar tako dovolil. Tekmeca sla zelo izenačena. Danes so se nadaljevale tekme v tenisu za prvenstvo dravske banovine, za katere je vladalo še večje zanimanje kakor včeraj. Jutri se tekme nada- Ijujeioi'r'., , „ 7 ' J ". ' !' ' ., ,. Reaultatii ... ■■ . Gospodje posamezno: Smerdu:Kodrič 6:1, 6:0; Škapin:Zajc 6:0, 6:1; dr. Smerdu:Fabjan 6:2, 6:0; Pcrle:Tončič 6:4, 6:4; AlbanežciJuvan 6:0, 6:1; Sivk :Cepuder 6:1, 6:2; Korenčan-.Janez 9:7, 64; Blan-ke:M:lavec 6:1, 6:2; Smerdu :Škapin 6:0, 6::1; Sivic: Albaneže 1:6, 7:5, 7:5; Blanke-.Korenčan 6:26:3: 5ivic:Blanke 7:5, 4:6. Pri stanju 3:2 je 1*1 tretji set prekinjen vslcd krča, ki je napadel Blankeja. Dame posamezno: Mieleisen-.Truden 6:1, 6:4; VoglariDacar 6j2, 6:1; inž. §za Sernec-Maire; Miel-eisen 6:1, 6:2; Parin:Voglar 6:3, 6:2. Juniorji posamezno: Luckmano:Slana 6:1, 4:o, 6:2; Blanke:Urbanc 6:0, 6:1; KofeURazboršek 8:6, y:5; Mila , Dober plen domžalskih orožnikov ,ti Zdravnik g. dr. Krertžar v Domžalah je naznanil orožnikom, da je bilo v nedeljo, dne 25. avgusta med 15. in 19. uro, ko ni bilo nikogar doma, vlomljeno v njegovo stanovanje. Vlomilec je odnesel okrog 10.000 dinarjev gotovine in nekaj perila. Služkinja Marija Pintar 'Se je vrnila ob 19 domov lit opazila vlom. Orožniki sd šli takoj na delo. Pre-Iskavali se vsepovsod v Domžalah in okoliških krajih, celo v Ljubljani. Štiri dni so se trudili, ne da bi "mogli ugotoviti vlomilca. Končno pa je padel sum na služkinjo Marijo Pintar. Pri ljubljanski policiji so orožniki zvedeli, da Pintarjeva nima prav nič lepe preteklosti za seboj. Ze kot 16-letno dekle je pobegnila od doma in se klatila po Ljubljani, kjer je bila zaradi vlačugarstva io prostitucije žc šestkrat kaznovana. Končno je bila oddana v zavod v Begunje, kjer je bila od leta 1934 do 1936, skupaj 32 mesecev. — Dne 28. avgusta je Pintarjeva po-rtoči izginila in pustila vso obleko, svoj denar in druge predmete. Ker je zvečer govorila, da bo pila iizpl-aii šla v vodo, so res mislili na samomor. Orožniki "so- jo zasledovali in ugotovili, da je bila v Ljub-Cesti prt svojem fantu, pa je zopet odšla, preden so prišli orožniki. Popoldne se je pa sama eglasila na orožniški postaji in vprašala, če je res ona dolžtlf povrniti dr. Kremžarju, denar, ki mu je bil ukraden: Rekla je, da je bila na dan vloma na sprehodu: z Ivanko Podbevšek z Rodice. Kb so Podbevškovo zaslišali, je povedala, da sta prišli 9 Pintarjevo okrog 5 popoldne k dr. Krem-.jftttju in: je. . šla Pintarjeva v svojo sobo. Ko je prišla ven,- fe šla čez dvprišče za drvarnico, odkoder se je pa takoj vrinila. Orožniški komandir g. narednik Skok je nato preiskal vse okrog drvar-rile*'m končno našel v gredici za jagode zakopano škatljo, V kateri je bilo nekaj čez osem tisoč dinarjev in sicer 8 bankovcev po 1000 dinarjev, drugo pa kovani drobiž. Kljub tej najdbi pa je Pintarjeva še vedno tajila, končno se je pa udala in povedala, :d« je 16 bankovcev po 100 dinarjev tisti dan, ko jc šla v Ljubljano, vzela iz škatle in jih zavite v robec vrgla z. mosta na Črnučah v Savo. To je zelo neverjetno, vendar pa Pintarjeva vztraja pri tej izpovedi. Orožniki so Pinterjevo aretirali in izročili sodišču v Kamniku. * Rakitna t, melioracijskimi deli na naši planoti je prir čel tehnični oddelek banske uprave pretekli teden. Kako potrebna so bila ta dela, je bilo jasno posebno še ob .zadnjih nalivih, ko je voda odnašala snppje e. njiv, in olavo s travnikov. Delo se je začelo po načrtu s čiščenjem požiralnikov v Ponikvah, Pb teh začetnih delih se bo zgradil velik odvodni jarek, da se omogoči hitro odvajanje vode. Gotovo je, da sc bo tako mnogo pridobilo na rodovitnosti zemlje. Prenovitev oltarjev in križanega pota v naši cerkvi je dokončana v splošno zadovoljnost. Nedeljskega Slovenca dobite vsako nedeljo . po maši ob desetih, pri..kolpolterju Ivanu Grumu. škofja Loka Naknadno vpisovanje v I. razred osnovne šole se vrši danes 1. septembra od 10—12 doj-ioldne v šolskem poslopju. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov in naj prinesejo potrdilo o cepljenju koz. Vpisovanje vajenk in vajencev za vse razrede strokovne nadaljevalne šole bo v torek 3. septembra od 17—19 v šolskem poslopju. Vajenci in vajenko prinesejo s seboj s|)i ičevalo o dovršeni osnovni ali višji ljudski šoli, registrirano učno pogodbo ter morajo že pri vpisu plačati ukovino v znesku 00 din. Kdor pride, brez listin uli denarja, ne bo vpisan. Redni pouk se prične v sredo 4. septembra ob 16. Iz Francije je prišel na krajši dopust naš rojak g. Stanko Griins, ki že več let deluje med našimi izseljenci. Želimo mu, da bi sc v domovini dobro počutil. Preureditev društvenih prostorov Se je pričela koncem tfjga tedna. Čeprav se bliža jesen, vendar je upanja, da bo prosvetni dom do zime preurejen po načrtu vsaj v jirvi etapi. Predvsem bo še treba veliko požrtvovalnosti in dela vseh, ki jim je količkaj pri srcu katoliška prosveta. »Luč z gora«, odlično igro z dijaškega življenja, bodo igrali naši študentje v soboto 7. Septembra ob 8 zvečer in v nedeljo 8. septembra ob 4 popoldne. Kot vedno, tako bo tudi sedaj občinstvo z obilno udeležbo podprlo delo mladih študentov, ki bodo rešili svoje vlogo v največje zadovoljstvo gledalcev. »Šimkovi«, meščansko komedijo v treh dejanjih, bodo danes jiopoldne ob pol 4 uprizorile študentke v starološkem domu. Vsi vabljeni! Kino Društveni dom bo igral danes popoldne o"b 4 in zvečer ob pol 9 znamenit amerikanski film »Revolucija na vzhodu . Jesenice Gospem in gospodičnam, ki želijo obiskovali državni telovadni tečaj na Jesenicah, javljamo, da je vpisovanje v ponedeljek od 9 do 11 v II. nadstropju osnovne šole. Hrušica pri Ljubljani F. O. v llrušici ima danes pojioldne ob 4 v Našem domu letni redni občni zbor. ki sc ga morajo udeležiti vsi redni člani. Vabljeni so tudi starešine in podporni člani. Posebno so pa vabljeni vsi fantje in možje, ki želijo pristopiti k F. O. kot redni in podjjorni člani. — Predsednik. škocjan pri Mokronogu Naše Prosvetno društvo bo v nedeljo, 15. sept. ob 2 popoldne v Skocjanu priredilo veliko tombolo. Glavni dobitek bo novo motorno kolo znamke NSU. Zoleg tega bo še mnogo tombol in nad 300 drugih dobitkov. Tombolske karte prodajamo po 2 din. Bližnjo in daljnjo okolico vabimo za ta dan v Škocjan. Tudi Angleži zbirajo staro železo Iščoč čim večje količine železa za vojno industrijo, je tudi Anglija odredila zbiranje starega železa, kakor je Nemčija že pred enim letom. Najprej bodo pobrali z zidov vse poštne nabiralnike in jih zamenjali z lesenimi. Poštnih nabiralnikov je na Angleškem mnogo; vsi so železni. Računajo, da bo ta zbirka vrgla več. sto ton starega železa. 13.000 ton železa so že nabrali iz vrtnih ograj, 10.000 ton pa iz starih tračnic. V šaro med staro železo bo šlo tudi 17.000 avtomobilov. Paradiž na severu Risor se imenuje listo mestece — dobro si bomo morali zapomniti njegovo ime. Če se bo kdaj zopet jx>javi!o staro vprašanje, kje je bil paradiž, botno lahko odgovorili: kje je bil svetopisemski paradiž, ne vem; lahko pa poven* kje je že danes košček paradiža: v mestecu Risor na Norveškem. Risor ni zato paradiž, ker na letošnjo jvmilad ni nič trpel v vojni, ampak zaradi zanimivega oglasa, ki je bil objavljen, da bo s 1. avg. nastopil mestni žandar svoj vsakoletni tritedenski doptist. Z oziroin na težke čase bi občinski očelje radi prihranili stroške za novo moč, ki bi žandacja za časa njegove odsotnosti nadomestovala, in zato prosijo prebivalstvo, naj se v teh treh lednih mirno zadrži, naj ne bo nobenih prepirov, vlomov in tatvin, naj zaradi ljubega miru zmerno pijejo jk> go-slilnah. da bo kljub odsotnosti mestnega žandarja vladal mir in red v mestu... Najprijetnejše najzanimivejše letošnjo petdnevno romarsko-iz-lctno potovanje 27. septembra: 500 din! Avto-vožnja preko Karlovca: Plltvice, Blhač, Slnj in Split (ladja na livar) -Troglr, šibenik, Skradln, preko Velebita, Senj, Su-šak, Kočevje, Ljubljana. Sončna Dalmacija - najlepša jeseni! - Vročina mineva, morska kopel -blagodejna; grozdja in smokev obilo ! Morje, otoki. znameniti kraji, vabijo ! Brezplačne podrobnosti pošilja : »Po božjem svetu«, Ljubljana« - Sv. Petru nasip. I T t Vi . • v « r> tfuzbeiscejo Samostojna gospodinja Išče službo. Naslov pove uprava »Slov.« v Trbovljah. Hišnica srednjih let, brez otrole, vajena vseh del — išče mesto takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12713. 1C00 din ali več dobi tisti, ki mi preskrbi stalno službo v tovarni ali službo sluge, vratarja, kjerkoli ali kot dnevničar na sodišču ali tudi cestarja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12j08. Trgovski pomočnik mlad, izučen v trgovini z deželnimi pridelki - želi premestitev. Lahko nastopi takoj, ee je treba. -Položi garuntno pismo do 10.000 din. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 12402. V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 dia — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Pečarskega vajenca I 200.000 din posojila Ključavn. pomočnike takoj sprejme za stalno delo Fodržaj Ciril, Ig 117 2 čevljarska pomočnika takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.017. (b 2 čevljarska pomočnika takoj sprejme Joško Ca-dež, čevljarstvo, škofju Loka. Samostojno gospodinjo pošteno, ki je dobra kuharica in vešča pospravljanja, sprejmemo takoj za gospoda, ki jo večji del meseca odsoten. Ponudbe na Rudnik Mežica. Pekovskega pomočnika mladega, s svojim kolesom imajo prednost — sprejmem. Predstaviti se osebno Prester, Radovljica. Kleparskega pomočnika dobrega, že izvežbanega, takoj sprejme za daljši čas Kajtna Martin, splošno Uleparstvo in vodo-instalater, LHija. Kmečkega fanta ln kmečko dekle, sprejmem za keramično obrt. Franc Ivonjedlč, keramik, Stražišče pri Kranju. Samostojna kuharica dobi mesto v tovarniški menzl. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 12GS9. Mlajšega mlinarja sprejme Grmek, valjčni mlin, Fužine, p. Dobru-nje prt Ljubljani. Manufakturist zmožen prodajalce, s prakso, želi namestitev. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Izurjen - pošten« št. 12760. Snažno dekle "ki samostojno kuha, išče boljša, manjša družina. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12975. (b Mlad zakonski par brez otrok, išče takoj stalno službo kravarja. Dolgoletna spričevala. — Zena razume kuhati. Naslov : Feliks Mir, št. Peter Savinjska dolina. Urarskega pomočnika zanesljivega, samostojnega in preciznega delavca, ki je vešč velikemu in malemu delu, sprejmem takoj. Ponudbe s plačilnimi pogoji na : Hauslin-ger, urar, Osijek. |, Služkinja vajena samostojne kuhe in vseh gospodinjskih del Išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« 13.011. (a Kuharica samostojna gospodinja -srednjih let, vešča vseh del, išče službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vestna - poštena« 13.00(i 40 leten mož inteligenten, išče mesto hotelskega sluge. Gre tudi k boljši družini.. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 12.912. (a Prodajalka meš. stroke simpatična, voljna pomagati tudi pri gospodinjstvu, želi službo, najraje v Ljubljani ali na Go renjskem. Ponudbe upr »Slovenca« pod »Poštena« št. 13083. (a Nemščine perfekten Industrijski uradnik, trgovsko izobražen, kavcije zmožen, želi poldnevno ali priložnostno zaposle-nje. Dopise upravi »SI.« pod »Upokojen« št. 13108. -m ■ * g Zaslužek Za 10 dirr Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko izdelovali doma. Stalen zaslužek za vsakogar tudi v teh kritičnih časih! — Llndlč, Ljubljana, predal 243-c. Organist-cerkovnik se sprejme s 1. decembrom. — župnijski urad štanga pri Litiji. Mlinar samski, mlajša dobra moč za kmečki mlin, dobi mesto. Mešlč, Križe pri Tržiču. 2 čevljarska pomočnika za moška šivana in zbita dela sprejmem takoj za stalno. - Franc Rozman, Zg. Duplje št. ti, Gorenjsko. Ključavničarja za izdelavo železnih rolet, sprejme takoj Bernik, Ljubljana, Linhartova 8 Mojstra za. stroje za motanje, su-kanje ali predenje, z dobrim spričevalom, sprej mem. Ponudbe na Anton Pinter, Maribor, Cankarjeva 10. Hlapca ki zna po nlestu voziti, sprejmem k enemu konju. Marija Cižman, Pred konjušnico 5. (b Dekle VODNE TURBINE VENECI3 ANKE . MLINI . DVIGALA . STROJI STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNAR, l,UBl,ANA JERNEJEVA C. 18 Dobrega pomočnika za velike kose sprejme takoj damski in moški krojač Jožef Bregant — Javornik. (b Oskrbnico išče Alpin. športni klub »Gorenje« za smučarsko postojanko v Črnem vrhu nad Jesenicami. Kavcija 2000 din. Nastop 15. sept. Ponudbe na Alp. športni klub »Gorenje«, Jesenice, Krekov dom. (b Vež dobrih zidarjev in štiri tesarje opažarje, dalje 50 izvežbanih betonskih delavcev sprejmem za dela izven Slovenije. Vsi morajo biti jugoslovanski državljani. Oglasiti se: Ivan Bricelj pooblaščeni graditelj — Ljubljana, Slomškova 19. Plača po dogovoru. (b Šivilja sprejme pomočnico takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 130.4-1. Mehanika ki se razume tudi nrt vulkanlzlranje gume — sprejmem. Ponudbe z navedbo pogojev poslati na llija Toholj, mehunička radnja, Mostar. (b Radijske tehnike le prvovrstne moči, vzamemo v služilo. Ponudbe poslati na: »Radio , dr. z o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. (b Samostojno moč k enemu otroku sprejmem tu kuj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Colju pod št. 12988. (i) Krojaškega vajenca takoj sprejmem. Tomšič Tone, Ljubljana, Slomškova ulica li. (v) Treznega hlapca poštenega, z dežele, takoj sprejmem v bližino Ljubljane. Plača 400 din mesečno in vsa oskrba. Ljubljane. Plača 400 din pod št. 13.020. (b) Kleparskega vajenca takoj sprejmem. - Prednost imajo sinovi železničarjev. Kajtna Martin, splošno kleparstvo in vo-doinštalater, Litija. Pekovskega vajenca in raznašalca, po možnosti z lastnini kolesom — sprejme takoj pekarna v šenčurjU. pošteno in resno, za \ hišna dola, z znanjem malo kuhe in daljšimi spričevali, takoj sprejme B. Kolb, Vlžmarje, št. Vkl nad Ljubljano. (b Dekle srednjih let ki zna nekoliko kuhati in ima veselje do gostilne, dobi takoj stalno službo. Karlovšek, šmarjeta pri Novem mestu. (b Rudarski paznik z rudarsko šolo in večletno prakso na premogu, dober jamomerec — se sprejme za rudnik »Be-lokrajina« v Črnomlju. Plača ob prostem stanovanju, kurjavi in razsvetljavi po dogovoru. Ponudbe s spričevali In opisom prakse je poslati na: Rudnik »Šentjanž«, Krmclj, Dolenjsko. Na velesejmu ne razstavljamo, vendar Vam dobavimo automobil po Vaši želji in okusu takoj iz skladišča v Ljubljani !@D0 - E. Rosa Ljubljana, Poljanska 69 - Tel. 25-41 Postrežnico za trikrat na teden takoj sprejmem. Ob Ljubljanici 10. (b Iščem sadjarja-vrtnarja sposobnega. Stalna služba. Obširne ponudbe na Schvviekert, Begunje pri Lescah. (b 0 sprejme dobra krščanska družina na Gorenjskem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13120. (b Izurjenega fotografa za amaterska deta sprejmem takoj v stalno name-ščcn.ie. Drogerijn Gregorič v Ljubljani, Prešernova 5. Strojnega ključavničarja samostojnega ali avto-mehanika sprejme takoj večje podjetje za dela izven Slovenije. - Istotam oddamo prevoz večje količino gradbenega materiala s tovornimi avtomobili. V poštev pridejo tovorni avtomobili od 3 do 5-tonski. Interesent.te naj se zglasijo pri tvrdki Ivan Bricelj, pooblaščeni graditelj, Ljubljana — Slomškova ul. 19. Plača po dogovoru- ,(b Služkinjo pridno, pošteno, ljubiteljico otrok, zmožno vseli gospodinjskih del, išče štiričlanska družina. Ponudbe na podružnico -Slovenca« v Celju pod »Zanesljiva , št. 12989. (b Kuharica stara 44 let, brez premoženja, čiste preteklosti, se želi poročiti. — Samo resne ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mll-en zakon« 13.034. (b Adjusterko za desertne bonbone In fine bonbonjere, prvovrstno, samostojno in sku-šeno moč, sprejmemo. — Ponudbe na: Oglasni zavod Medved, Zagreb — Preradovlčeva 28. (b Dobro službo dobi, kdor vloži večjo kavcijo, ev. sprejmemo družabnika s ca. 70.000 din. Sodelovanje v vodstvu podjetja - pogoj. Milijonski promet letno. - Prednost ima, kdor se razume na mizarsko, pleskarsko tapetniško aH pisarniško delo. Ponudbe upr. »SI.« pod »Brezskrbna eksistenca« št. 13075, .tb Mesarskega vajenca poštenega, močnega, oskrbo in stanovanjem v hiši, sprejme Anton Novak, Poljanska cesta 54, Ljubljana. (v sprejme Stanko Bertoncelj, Radovljica. (v Dekle pridna in poštena, se želi Izučiti v trgovini v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12755. Vajenca za trgovino z mešanim blagom, s primerno šolsko izobrazbo - sprejme takoj Z. Vedlin, Domžale. Vajenko pridno in pošteno, sprejme v učenje v trg. z meš. blagom A. Jeglič, Lesce pri Bledu. Trgovskega vajenca močno razvitega, sprejmem takoj. — Ponudbe osebno ali poslati sliko. Kramžar Frane, trgovina, Teharje pri Celju. Vajenec zdrav, močan, s 3 razredi gimnazije, išče mestu v Ir-govini z mešanim blagom. Ponudbe upravi Klnvimra« pod »Pošten in priden št. 13094, - (v Kleparskega vajenca sprejmem. Tržaška eesta št. 88. (v Vajenca (vajenko) sprejme trgovina usnja. Naslov v upravi »Slov.- Vajenko za trgovino s čevlji — sprejme »Triurni«, Miklošičeva 12. (v Vajenko za prešivanje gornjih delov čevljev sprejme »Trl-umf« Miklošičeva 12. (v Dekle 7. meščansko šolo se želi izučiti v trgovini, tudi na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nerazva-jena« št. 13052. (v) Mizarskega vajenca na hrano in stanovanje In pomočnika sprejme mizarstvo Pečnik, Vodnikova 309, poleg mitnice v št. Vidu nad Ljubljano. Višješolka uspešno poučuje vse predmete nižje šole. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Sigurnost« št. 12777. Moderno nemščino in angleščino - poučuje najbolje in zelo poceni doktor pedagog. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Hitra metoda« 13.00S. u Abiturient Išče instrukcije za vse predmete klasične gimnazije. Ponudbe upravi »Slovenca« pud »Uspeh« 13.002, - .. . . (u Oblastv. konceslonirana šoferska šola za poklicne Šoferje ln amaterje I. Gaberšček bivši komisar za Šoferske izpite Kolodvorska ulica gt. 43 Telefon 28-28 Nemščino poučujem posamezno in v skupinah ter dnevnih in večernih tečajih. Prva ura brezplačna. Llndlč, Ljubljana, Dalmatinova 5 Nemščina začetniški, nadaljevalni in konverzacijski tečaji, dnevni in večerni. Beethovnova ulica 9/1. (u Vpisovanje v gosp. šolo na Jesenicah bo 2. in 3. septembra v pisarni gospodinjske šole na ljudski šoli. Natančnejša pojasnila se dobe istotam. Družabnica z veseljem do samostojnega vodstva tovarne in z gotovino 350.000 din -naj javi svoj naslov pod »Podjetna« št. 12629 v upravo »Slovenca«. Kupuje: Prodaja: HRANILNE KNJI21CE bank tn hranilnic ter VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR Ureditev premoženja Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskihl) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh t s e trgovsko-obrlniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni ZAJC LOJZE Ljubljana, Gledališka uLT! iščem. 8'/«, vknjižba na I. mesto, vrednost 800.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Resne ponudbe« 12.S70. (d Vse zaupa zaradi hitre in solidne postrežbe posredovalnici nepremičnin »Realiteta«, Ljubljana, Prešernova ul. 54/1. Teleit. 4-1-20. Pridite in prepričajte se! (d Posojila kratkoročna zopet daje Splošno kreditno društvo, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5. (d) Vodovodni instalaterji kupijo ver. vodno-inštala-cljski material najceneje pri : P. Majdič, »Merkur« v Kranju. Razstavlja na velesejmu pred paviljonom »E«. (d) Iščem 35.000 din posojila vknjižba na prvo mesto vrnem mesečno 1000 din poleg dobrih obresti dam brezplačno sobo. Ponudbe pod »Varno naloženo« tš. 130G2 upravi .»Slovenca«, (d) Hranilne knjižice vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12 Hranilno knjižico Kmetski hranilni in posojilni dom, do 10.000 din, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« z navedbo cene pod »Takoj plačam« št. 12754. Družabnico (-ka) sprejmem za trgovino. — Zelo lep zaslužek. Garancija dana. - Sodelovanje zaželjenti. Ugodni pogoji. Poiludbe' v upravo »SI.« pod ""sžltata jamas -12830. II Pohištvo i Vsakovrstno pohištvo dobavlja Se vedno po starih cenah v moderni ln solidni Izdelavi tvrdka »OPRAVA« Celovška cesta 50. Sprejemajo ee naročila- Mreže za postelje Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica St. 5 (pri Gradišču). Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Pohištvo kompletna spalnica lz trdega lesa ln štedilnik-mlza, vse v dobrem stanju poceni naprodaj. — Predovičeva ulica 9/1. (š Naprodaj garnitura Bidermayer slog: zofa, miza, šest stolov. Naslov v upravi »Slovenca« pod st. 13070. (1) \usrn Bika čistokrvnega montafonca, 18 mesecev starega, prodani. Milan Vehovec, Žužemberk. (j) Lep bernardinec poldrugo leto star, čistokrven, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12642. Nemški ovčarji čistokrvni, s la. rodovnikom, tri mesece stari, se takoj oddajo. - Psarna Stor/.ič, Heogradska 4-1., zraven lesne industrije Kavnikar, Vabilo Cenj. občinstvu sporočam, da se v preurejeni gostilni pri »Menihu« dobe razna gorka ln mrzla jedila, pristna vina, pivo, žganje po nizki ceni. Se priporoča gostilna pri »Menihu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica tf. Staroznana slaščičarna vabi cenjeno občinstvo na različno vsakdanje sveže pecivo, Izvrstni sladoled, kavo, čaj, čokolado, kakor več vrst pristnega vina kot okrepčilo za slabost, po zmerni ceni. Obenem se zahvaljujem mojim dolgoletnim odjemalcem In se priporočam za nadaljnji obisk. Terezija Novotny. Automofor i 8 cilinderski »Ford« 3Vi tonski, generalno popravljen, poceni prodam. Franc Šušteršič, Vrhnika. Tovorni avto »Ford« dvetonski, ugodno prodam. N. Turk, Slomškova št. 27, Ljubljana. Motorno kolo s prikolico za prevažanje blaga, zn. »Ardie« 200, prodam za 0800 din. Tovarniška 13. Poceni prodam avto znamke »Ford Eifel«, v zelo dobrem stanju. Pečnik Avgust, Stožlce 47, Ježlca, Ljubljana. (f Dobavni avto zaprt, novejše tipe, malo rabljen, kot nov, nosilnost «00 kg, zelo ekonomičen, takoj ugodno prodam. Kovaoič, Cigaletova št. 11. " (t) »Ford« 8 cyl. Iri in pol tonski, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Informacije daje vratar hotela Metropol v Ljubljani. (f) Prodam tovorni avto skoraj nov, »Opel Btitz*, preurejen na metan. Ponudbe upravi »Slovenca: v Mariboru pod »Ugodna prilika 1049«. (f Ugodna prilika za mesarje in druge male prevoznike! - Dva pol-tovorna avtomobila (zaprt in odprt), v prav dobrem stanju - poceni naprodaj. Ogled v nedeljo dopoldne v gasilskem domu v Mostah, Zaloška c. Avto Opel-Olimpia limuzina, 4 vrata, vožen 28.000 km, dobro' ohranjen, z bencinsko karto 501 tedensko, in avto »Ford« najnovejšega A tipa, limuzina, 4 vrata, dobro ohranjen, z bencinsko karto 70 1 tedensko -naprodaj pri Brata Pepel, Laško. I Glasba trupla (en pouk r lgrcry\if\ t1eriEL»HER0LD^f MARIBOR i. 102 Nov harmonij proda Tramte, Medvede. Dobro ohranjen glasovir Beyer, prodam. Bleiwei-sova 16. Gramofonske plošče in gramofone najceneje kupite pri Banjai, LJubljana, Miklošičeva cesta 20 Čitajte »Slovenca« Trgovska hiša v Celju dvonadstropna, naprodaj. Ponudbe poslati v upravo »Slovenca« v Celju pod »Kapital«. Parcelo 4000 m", pripravno za manjšo Industrijo ln letovišče, bližina LJubljane, ugodno prodam. Zakraj-šek, Miklošičeva 34. Kupim v Ljubljani ali najbližji okolici eno-ali dvodružlnsko hišo. — Ponudbe upravi »Slov.« pod 12.935. (P Hišo z mlinom na prometnem kraju, z nekaj zemlje in gozda, pri glavni cesti, električna luč, prodam ali pa zamenjam za manjhno posestvo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12680. Gozd velik 4 orale, zaraščen z bukovino, deloma za posek, in njiva 4000 m', pripravna za stavbišče, naprodaj. Ponudbe v upr »Slov.« pod šifro »Gozd — njiva 1940« št. 12681. Majhno posestvo na katerem se nahaja stanovanjsko poslopje gostilno ln trgovino vsem pripadajočim inventarjem, naprodaj. - Primerno tudi za upokojenca. Naslov v upravi »SI.« pod št. 12509. Tik Kranja ali Domžal kupim novejšo dvostano-vanjsko hišico z vrtom. Ponudbe v upravo »Slov « pod »Ob cesti« št. 12682 »REALITETA« posredovalnica nepremičnin v Ljubljani, Prešernova 54/1., telefon 44-20, nasproti glavne pošto — Ima svoje odjemalce povsod v Jugoslaviji. Ne prenaglite se z nakupom ali prodajo nepremičnin, predno se niste posvetovali z nami. Vse Informacije brezplačno I (p Stavbne parcele In hiše naprodaj. — Viž-marje 46. Hišo v Dev. Mar. v Polju novo, enonadstropno — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12751. Stavbno ali gozdno parcelo v okolici Ljub ljane kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Parcela« št. 130S1. (p Prodam večjo hišo šiškl, z dvoriščem in pritlklinami. Letni donos 44.000 din. Pojasnila daje lz prijaznosti Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v LJubljani. (p Vnajem IŠČEJO: Mlin kupim, vzamem v najem aH grem za družabnika v lepem prometnem kraju. Tonudbe v upr. »Slov.« pod »Dober mlinar« 12753 ODDAJO: Hlev za dva konja oddam. Krakovska ul. 21. Lokal v promotnl ulici, oddam Vprašati v trgovini Hla-din v Celju. Majhno skladišče aH delavnico oddam. — Ljubljana, Tržaška cesta št. 17. (n) Obrtniško hišo z velikimi delavnicami ln dvoriščem, v centru, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Najboljša točka« št. 13077. (p Trgovski lokal velik, lep, z vsem Inventarjem, za trgovino i mešanim blagom, z veli kiml skladišči, kletjo in stanovanjem, oddam na Jesenicah. Ponudbo upr »Slovenca« pod »Na prometu« 12.998. (n Enodružinsko hišico z velikim vrtom ugodno prodam. Ljubljana-VIč št. 128, Cesta dveh cesarjev. Posestvo naprodaj: 16 oralov zemlje z gospodarskim posl. obstoji iz njiv, travnikov, gozda, kjer se redi štiri glave živine in iz sadnega vrta. Reflektantl naj se zglase pri Henriku Kuharju, p. Dol pri Hrast-(P Kupim hišo nll vilo od 500 do 800.000 [ nlku, Sv. Štefan 27. din s hipoteko, na Mirju ali okoli Sv. Jožefa Pla-j ZeillljiŠŽfe čam takoj. Ponuditi čim- J m v bli. brej v upravo »Slovenca« I „ x j^is -oacs ž ni Rakovnika - prodam nod »Srečen dedič« lJaoi,. i ______,, , p I za 80.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod (P Odda se takoj v najem trgovina z mešanim blagom, ki poseduje še vso opremo. Lahko se pre vzame tudi obrt. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Dobro vpeljana« 13050 IŠČEJO: Enosobno stanovanje lahko tudi s kabinetom, v bližini tramvaja, proga št. Vid — Iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Solidna stranka« 13067. ODDAJO: Dvosobno stanovanje s kuhinjo oddam. Bezen-škova 36. (č Večje gozdno posestvo j žt, 13121. e poljem, nad 400 joh veliko ter tri hotelska poslopja, zaradi starosti ln bolezni naprodaj. Posredovalci Izključeni. - Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru" pod »Zlata sreča« št. 1039. Visokopritlična hiša dvostanovanjska, z vodovo dom, naprodaj. Ounclje 38 St. Vid nad Ljubljano, (p Kupim hišo v Ljubljani — . I najraje z lokalom aH pri Prodam I merno parcelo. Ponudbe v krasno, 8 oralov obsega-1 upravo »Slovenca« pod St. Joče arondlrano posestvo | »200—400«, 13091, z vsem inventarjem, v neposredni bližini Ptuja. | Pa.rCC!0 Posestvo obstoja iz več-1 Jega sadonosnika, vino na lepi legi, 500 kv. metrov _I ob Zaloški cesti bližini grada, gozda ln njiv. Ponudbe je poslati podr,- cerkve sv. Družine pr »Slovenca« v Ptuju pod Pravno za trgovino ali vi »Ugodno« št. 12S06. lo. Prodam. Naslov v upr ■ »Slovenca« pod št. 13105. (p V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK IN VZORCI ZAST0N1 NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI m SUKNO, KAMGARN, VOLNENO, FLANEL, BARHENT, PLATNO, SVILA, DELENI IHilžU IŠČEJO: Prazno sobo ev. sobo s kuhinjo Išče državna uradnica. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna in solidna« tš. 13046. (s) Dijaka sprejmem v vso oskrbo. Hišnik, Čopova 19. Dijaka sprejmem na stanovanje. Cerkvena ulica 19-11. (D Večjo sobo išče | oblastno priznano društvo za svoj lokal. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Reklama« 12.928. (s Nižješolka Dvosobno stanovanje poceni oddam g. duhovniku. Naslov v upr. »SI.« pod št. 12842. dobi stanovanje in pomoč pri učenju: Itesljevu cesta št. 3, pritličje. (I) Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam. Obrežna cesta 15, Studenci pri Mariboru. (č Iščem čisto, prazno sobo s štedilnikom ali pečko za kuhati. Cena 100—150 din. Sem mirna in točna plačnica. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.010. (s ODDAJO: Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu. Jegllčeva 9. (i Sobo s štedilnikom takoj oddam. Nove Jarše št. 46. (s Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo. Perma, UosposveUska cesta št. 10.' (D Enega ali dva dijaka boljše družino sprejmem nn stanovanje s hrano ali brez. Tri minute od I. drž. gimnazije, univerze in srednje tehnične šole. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 12974. (D (P Dvosobno stanovanje s kabinetom, komfortno, v novi hiši, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13.027. (č Dvosobno stanovanje mansardno, ugodno oddam. Dobravec, Janševa št. 1. (č) Enodružinsko hišo 10 min. od postaje Dev. 1 UOStlln& Mar. v Polju, prodam za I n(l zej0 prometni točki na 36.000 din. Istotam na-1 deželi zaradi selitve takoj prodaj parcela. - Naslov I naprodaj. Cena 120.000 din. v upravi »Slovenca« pod I Naslov v upravi »Slovenca« št. 12830. I v Mariboru pod št. 1047. (p Petsobno stanovanje g kabinetom, kopalnico in vsemi pritlklinami, oddam z novembrom, v strogi sredini mesta. Naslov v upra i »Slovenca« pod 13099. (č Hišico I Stavbne parcele v Šiški enostanovanjsko, v Ljub-1 prodam takoj le proti go ljani ali bližnji okolici -1 toviui. Mlškec, Medvedova do 80.000 din, kupim. —| cesta 38. (p Ponudbe v upravo »SI.« pod »Hišica so« št. 12849. j stavbna parcela _ j ob Tyrševl cesti napro zemljišče I aaj. — Naslov v upravi primerno za stavbo, 101 »Slovenca« pod 12.996. p minut od postaje Sevnica Trisobno stanovanje lepo, s kopalnico, za Be žigradom, oddam s 1. novembrom. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12892. naprodaj. Vprašati: Ma-1 ParCClO tevž Komljanc, železni-1 čar, Sevnica. (ph=a Bežisradom ugodno prodam. Plačila zmožni reflektanti dobe naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.995. (P Najbolje prodaste hišo, vilo, posestvo, par-1 celo, gozdove itd. pri po-1 sredovalnicl »Realiteta«, Ljubljana, Prešernova ul. Enodružinsko hišo 54/1. nasproti glavne po-[s prostori za malo kme šte. Telefon 44-20. (p|tljstvo, ob glavni cesti v Kamovcih, Prekmurje — oddam v najem. K hiši spada tudi vrt ln dve lepi njivi. Posebno ugodno za j upokojenca. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodno« 12.992. (P Najbolje kupite hišo, vilo, posestvo, parcelo, gozdove itd. pri posredovalnici »Realiteta«, Ljubljana, Prešernova ul. 54/1., nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. (k) | ... . . . . . .v Štiristanovanjsko hišo Prodam nilVO-UOZd I s trgovskim lokalom pro v št. Vidu ob glavni ce- ^m v sredini LJubljane Iti 1200 m-, po 14 din. Ogledati 11-12 dopoldne Prodam oral zaraščenega Naslov v upravi »Slov.« gozda, lViure od Kranja. | Pod 13.011. Ponudbe upravi »Slov.« I —— pod »iščem posojilo« št. Ugoden nakup! 13-026. (P Kraeno posestvo v Sa J vlnjskl dolini, tik banov HlSO Z vrtom ceste, 40 oralov, prvo prodam na Igu ob glavni vrstni hmeljskl nasadi cesti. V hiši se nahaja »adonosnikl, travniki, do ključavničarska delavni- raščenl in mladi gozdovi ca. Pripravno Je tudi zal vse spojeno s hišo in go druge obrti. Interesenti spodar. poslopji, se takoj naj se Javijo pri tvrdki proda po ugodnih plačil Vcnccslav Breznik, trgo- nlh pogojih. - Pojasnila vina z železnlno, Ljub-1 Anton Vidovič, Sv. Peter VJana, Stritarjeva ulica 7. |v Savinjski dolini. .tP Dvosobno stanovanje oddam 1. oktobra manjši odrasli družini. Kavško-va 13. Vprašati: priti., desno. (č Brezplačno stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje- in shrambe, dobi, kdor prevzame varuštvo hiše. Hiša leži ob železniški postaji, v kraju 10 km od Ljubljane. Jako ugodna prilika za upokojenca. Vselitev takoj. Ponudbe z navedbo poklica na upravo »Slov.« pod »Poštena človeka« 13.024. (C Sostanovalko sprejmem, — Polzve se: Poljanska c. '61, trafika. Dva dijaka sprejme krščanska dru žina v sončno stanovanj sredi mesta. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. pod št. 12968. (D Dijakinjo nižješolko sprejmem oskrbo v sredini mesta Stroga krščanska vzgoja Pomoč pri učenju. Nem ška ln italijanska kon verzaclja. Naslov v upr »Slovenca« pod 13.004. (D Dijaka-srednješolca sprejmem na stanovanje in hrano. Soba sončna, uporaba kopalnice, nadzorstvo strogo. - Naslov' iz trgovske hiše. - Po in Trgovec in gostilničar z lepim obratom na de želi, želi resnega znanja s primerno gospodično svrho ženltve. Prednos Lepa, čista soba se odda boljši starejši I osebi. Poseben vhod. — Groharjeva ulica 16. (s | Gizela. Graščinski gozdar 0 let star, vdovec, brez otrok, išče poznanstvo s 35—45 let staro vdovo ali gospodično, najraje iz kmečke rodbine - zaradi ženltve. Samo resno ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Jesen« št. 12776. Mlad trgovec želi poročiti podjetno 20 do 25 letno gospodično brez premoženja. Resno ponudbo s sliko poslati v upravo »Slov.« v Celju pod »Sreča«. Vdovec 60 letnik, lastnik manjše lepe kmetije, nezadolžen, poroči ženo primerne starosti, veščo vseh kmetijskih del, zdravo, verno, varčno, s srčno kulturo. Ponudbe v upravo »SI« v Mariboru pod »Tiha sreča« št. 1013. Gospod čedne zunanjosti, čiste preteklosti, s trgovsko in gostilničarsko obrtjo ter z lepim posestvom, želi zaradi ženltve spoznati dobro sltuirano gospodično aH vdovo. Dopise na upravo »Slovenca« -pod »Pošteno misleč« št. 13123. (ž Naročajte in širite »Slovenca« ! Otroški kotiček Opremljeno sobo veliko, s posebnim vhodom, oddam. - Poljanska | cesta 25. (s Miftževe {udovite dogodivščine 2 lepi prazni sobi v strogi sredini mesta, oddam za pisorno. Naslov v Komtortno stanovanje obstoječe iz 2 sob, 1 kabineta, kuhinje, kopalnice Itd., v novi hiši, sončno, popolnoma suho, severni del LJubljane, za Tyrše-vo cesto, oddam boljši stranki. Takojšnja vselitev. Naslov v upravi »SI.« pod št. 12827. Štirisobno stanovanje z veliko predsobo (vile), moderno ln komfortno, s centralno kurjavo, velika terasa, z garažo ali brez, se odda v Levstikovi ul. št. 4-1, s 1. oktobrom (neposredna bližina Tivolija). Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »Slovencu«! (17) Mihec, kf* je komaj čakal prilike za kaka velika dejanja, je upravi »Slovenca« 13102. (si bil takoj pri volji nuditi svojo pomoč, Brez nepotrebnega govoričenja je kralj dal Mihcu vodnika, palčka Stezosledca, ki naj bi ga vodil skozi gozd do meje sovražnega plemena. Pot je bila precej dolga in palček je imel priliko natančno popisati Mihcu vse grozote, poštenemu, solidnemu go-1 ki jih počenjajo sovražni sosedje, spodu. Naslov v upravi I »Slovenca« pod št. 12976. (s I Sobico oddam solidni osebi. Ponudbe nu upravo »Slovenca« pod »Sobica« št. 13093. (s Lepo opremljeno sobo (brez perila) oddam takoj | Opremljeno sobo zračno, svetlo, s poseb-1 nim vhodom, za eno ose-1 bo, takoj oddam. Vpra-1 šatl v gostilni na Poljan-1 ski cesti 54. (s) f Sončno sobo oddam dvema dijakoma z I vso oskrbo. Naslov: Beo-I grajska ulica 6, poleg I III. realne gimnazije, (s) [ Za učenko trgovske akademije Iščem [ v bližini te stanovanje s I posebno sobo in popolno | oskrbo. Ponudbe upravi [ »Slovenca« pod »Posebna I t*vba« iZ.SGi. \s (18) Tako sta prišla do mefe ter postala opreznejša. Skrita za debelim drevesom sta pravkar opazila nekega roparja, ki jj smuknil v votlino nekega drevesa. »Sedaj boš moral pa sam naprej,« je rekel Stezosledec Mihcu in mu podal roko. »Prav! Ti pa kar lepo hitro pojdi naravnost domov, da te ne ujamejo!« je odvrnil Mihec. \ IG335B Mlekarna naprodaj. Izve ae v Maistrovi ul. 10, Več voz žaganja bukovega, suhega, proda Kržič, Šiška, Frankopan-ska 8. (1 Prešo za vino in sadje (100 1) prodam. Frane Kristan, TyrSova eeata 54, (1 Najboljša češka kolesa ES-KA in Diamant ilol>itc pri znani tvrdki Ivan .!ax in sin, Tyrševa eeata 36. (1 Šivalni stroji »JAX« •o najboljši. Rabljeni si roji od 400 din naprej dobite pri znani tvrdki Ivan Jax in sili, Tyrševa 36. (i Kolesa, motorji! Za časa velesejma veliko znižane eenc. Remec, Dolenjska cesta D. (1) Kopalne kadi, umivalnike, stranišča, vodovodne cevi Itd. dobite najceneje pri P. Majdič, »Merkur« Kranju. — Razstavlja na velesejmu pred paviljonom »E«. (1) Moško kolo novo, kompletno, ugodno prodam. Oerblčeva ulita st. 10, Ljubljana. (1) Mizo za manufakturo 4 nielre dolgo, prodam. — iRadiovul , Ljubljana, Dalmatinova 13. (J Koroške brusnice dnevno sveže, razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Libeliče, želez postaja Dravograd-Moža. Dokler traja stara zaloga po starih conah. Rabljena kolesa vzamemo v račun. Globok otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj Mencingerjeva 17, DuSu. Gostiliičarji! Pristna rdeča ln bela vina — dobite pri Ivanu Vehovar, Koprivnica pri liajhenburgu. Kislo zelje! Prvovrstno hlslo zelje imam vsako množino v zalogi po najnižji dnevni ceni. J. Oražent, Moste. Bukov les stoječ, večja količina naprodaj. Uporabljiv za Nova trgovina«, Tyrševa hlode, furnir in za drva. cesta 36 (nasproti Gospo- Janez fsega, Ravnldol, p. darske zveze). (1 Sodražica. Mali pisalni stroj v kovčeku, skoraj nov -poceni prodam. - Matelič Josip, Ljubljana, Groharjeva 3. (1 Stiskalnica na vreteno nova (nerabljena), debelina vretena 00 mm, pritisk 40.000 kg, teža 1000 kg, poceni naprodaj. — Ostoje Paiija, Dos. Du-blca. (1) »Kreko« perilo moške in fantovske srajce, spodnje hlače itd. dobite še vedno po izredno liizkih cenah. »Kreko«, Tavčarjeva 3, Tyrševa' 31 Avtomatično tehtnico ln drugo opremo za špecerijsko trgovino ugodno prodam. Poizve se - Delavski dom, Jesenice-Fu-ilne. (1 »Anker« šivalni stroji za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entianje, z dvema iglama. Malo rabljene krojaške, čevljarske in z dolgim čolničkom od 300 din naprej. »Triglav«, Resljeva 16. (1) Kolesa vsakovrstna, najnovejšo izdelave, v krasnih barvah, po nizkih cenah pri »Triglav«, Resljeva 16. Usnjeni dres In usnjeni kratek plašč za motoriste, poceni prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 12.093. (1 Prodam: stroj za krpanje vreč, sedlarski in čevljarski stroj in voziček na štiri kolesa (potujoči buffet) v dobrem sta,nju — po zelo ugodni ccni. Alojz Grebene, Pražakova ulica 2. Kislo zelje, repo sarmo, novo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni, dobavljam vsako množino. lloman, Ljubljana • Sv. Petra cesta 81, tel. št. 85-39. ' (1 Šolske torbice kovčege in nahrbtnike ter stalno zalogo vseh vrst usnja — nudi po nizkih cenah Franc Erjavec Ljubljana, Stari trg 18. za vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON ŠTEV. 25-73 NAUMANN dobre znamke in vsi nadomestni deli S. na voialu Miklošičeve in Tavčarjeve Pozor gasilske žete! Na zalogi najboljše in najcenejše motorne brizgalne »Knaust spojke«, prehodne komade, ročnike z ustnikom, razdelilce. Franc Ogrinc, Izdelovalec motornih brlzgaln, Ljubljana, JertVe^va ulica 47, <1 Razprodaja moških in ženskih koles, odličnih znamk, po znižanih cenah pri Franc Podobnik trg., Rudnik št. 123 Ljubljana (polog gasilskega doma) 6T33C3 Zl fi\jive postelje do ite na Velesejmu, k i so p r i z n a no najbolj rn-žne in vsestransko po abne izdeluje in do-av |a izključno samo lastnik patenta Frane KreSj, Kranj Stara cesta 9. Lepo otavo za pokositi takoj prodam. Poizve se: Mivka št. 4, Ljubljana. (1 Moške obleke za manjšo osebo, dobro ohranjene, proda Velka-vrh, Sv. Petra cesta 60. Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1 Tank za olje ali vodo (rezervoar) iz močne železne pločevine proda -Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. — Pojasnila so na razpolago v zavodu med uradnimi urami v sobi št. 221. (i MA1CHINCNFABRIK AUBIOURG - NURNBERO-A-C- DIESEL MOTORJI stabilni in ladijski PLINSKI MOTORJI (SAUGGAS) na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika MAG ZAGREB Varšavska ul. 11 Lepe kamnite bangerje 4 moderna okna in črpalko za vodnjak 12 m — ugodno prodani. Celovška cesta 153. Vodno moč v bližini Ljubljune kupim. Prodam v LJubljani ugodno stanovat)j^Jco , Ji-tSo in parcelo. Mohorlc,, pošt- ni predal 173. m (d ZA JESENSKO SETEV vam nudi tvrdka A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 21, prvovrsten semenski ječmen Skrbno očiščeno in zajamčeno blago (1 Ovčja kožuliovina jagenčkovih, ovčjih kož, za preproge, plaščke in podloge, katere Imam na zalogi vedno v veliki izberi, črne in bele, kupite najceneje pri Ivanu Bab-niku, trgovina s kožami, Dobrunje pri Ljubljani. Chronomcter zlata ura IS kar., krasna, z astronom. koledarjem ter bije, repetira, ugodno naprodaj. Na ogled pri urarju Somnitzu, Sv. Petine. Zobozdravniki-specialisti! Zaradi bolezni se proda vpeljana zobna praksa, brez konkurence, z dvema boln. blagajnama, v provinci. - Potreben lt^pital 15.000 din. Ponudbe poslati do S. septembra v upravo »Slov.« pod »Bosna« št. 12813. Dobro ohranjeno kočijo poceni prodam. Vprašati : Alojzij Zavašnik, Gllnca, p. št. Vid nad Ljubljano. Najugodnejši nakup m o « k t b oblek oudt Presker, 8v. Petra a 14. Ljubljana. Poseka manjšega gozda, blizu postaje Zalog, naprodaj. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Jagnjetov in vrbov les« št. 12690. Javna dražba najdenih predmetov bo 4. septembra ob 9 dop. na železn. postaji Ljubljana. (o Kislo zelje novo, prvovrstno v sodčkih, dobavlja po naročilu in najnižji ceni G u-stav Er klavec, LJubljana, Kodeljevo, Povše-tova 47. Tel. 25-91. (1 Jelšcve hlode od IS—28 cm premera,' od 2 m naprej, lepe, brez vrhov, takojšnje podira-nje-dobava. Nakupovalcl dobijo provizijo. Ponudbo v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Črna jelša« št. 1011. Rekord samonavijalce in Esilngerrolete dobavlja I. Detiček, Velenje. Mecesnove skobeljnike prvovrstne (šlnkelne) — clrka 11.000 komadov — naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 12739. Otroški voziček dobro ohranjen, globok, še malo rabljen, prodam. M. Vojska — LJubljana, Gajova ulica 3-11. (1) Prodamo Honfach peč za toplovodno kurjavo. Vrtnarija Bajec, Tržaška cesta 34, tramvajska postaja Stan ln dom. (1 Ves gradbeni material ter pribor za vodovodno inštalacijo dobite najceneje pri: P. Majdič, »Merkur«, trg z železnino in sanit. potrebščinami v Kranju. Oglejte si razstavo na velesejmu pred paviljonom »15«. (1) Za šivilje in pletilje izdelujemo gumbe, ttttubu-riruino in kosmatimo vsakovrstno blago, »Mela< — Ljubljana, Tyršovu cesta St. 20. (t Šivilje, vezilje! Pozor! Specialni (ontel) stroj, kateri ustreza vsem zahtevam. Oglejte si pravočasno v »Novi trgovini*, Tyr-ševa cesta 36 (nasproti Gospodarsko zveze). (t Čitajte in širite »Slovenca« I Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 24-1., proda na javni dražbi dne 30. IX. 1910 2860 plm buk. tehničnega lesa na panju iz svojih gozdov v Straži pri Novem mestu. — Pojasnila, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri gornji upravi In pri Sum-ski upravi v Straži. IA G E original Dominicus Remscheid »Jeklo« - Stari trg Mizarske stroje vseh vrst, priznano prvovrstnih znamk .Teichert«, »Festo« itd., kakor tudi kakovostno strojno orodje, skobeljne nože, krožne in gaterske liste — naročite najbolj ugodno na velesejmu. Specialna trgovina Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska ulica 4. Telefon 45-42. iilin Še vedno samo za 10 din tri navadile legitimacijske slike. Foto Pavlovčič, Poljanska 12. (r) Iščem domačo hrano opoldne, v okraju trg, Breg, Krakovo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Cisto 13.028. (r Vso oskrbo za starejšo žensko Iščem pri krščanski družini s 1. oktobrom. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prvi oktober« št. 12794. Pozor pletilci Prodamo razne plosko ple-tilne in specialne šivalne stroje za pletenine. »Mela< Ljubljana, Tyrševa 20. (1 Ne premišljujte, kam s predmeti, ki jih želite prodati. Ponudite jih čim prej tvrdki ABC v LJubljani, Medvedova cesta 8, poleg kolodvora Šiška. (h) PLETENIMI TELOVNIKI PULOVERJI JOPICE ITD. IZ LISTE VOLNE ZA DAME, GOSPODE IN DECO »> ; ' t ft Modno in šporfno blago za srajce po meri v najnovejših vzorcih. Damsko perilo, kravate, nogavice, rokavice, žepni robci, brisače in vse ostalo modno blago v največji izbiri nudi najugodneje spec trgovina ALOJZIJ POTRATO PREJ Kunc&Co. Ljubljana, Miklošičeva 32, te»- ao-« Ne zamenjajte naših domačih izdelkov z drugimi manj vrednim 1 Kroji so brezhibni, kakovost blaga pa odlična! Strugarske stroje 210 x 1500 mm in 180 x 1000 mm - prodaja iz skladišča inž. Ivo Herman, Zagreb, Račkega 7. Rabljen bencinski motor 0—6 KS, tipa . »Lorenz« ali »Rax« - kupim. Vinko Vrezner, Jurski vrh, p. Zg. Sv. Kungota. Važno za vsakega!' Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko, jogurt, smetanco. Zajtrk, večerja, mlečna hrana. Se priporoča mlekarna »Drama«, Erjavčo-va cesta 2. Foto-amaterjem razvija, kopira ln povečava Foto atelje Mancinl * Ljubljana-Vit. Prvovrstna kolesa po najnižjih cenah, dobite prt .Tehnik. Banjal, Ljubljana, Miklošičeva 20 Razstava preprog Banovinska tkalnica preprog iz Sarajeva razstavlja svoje preproge ln per-zijance na Ljubljanskem velesejmu. - Prevzemamo naročila na dolgoročna odplačila. Turbino rabljeno, v dobrem stanju. za pogon kmečkega mlina, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Turbina« 1042. Vodno turbino staro, stoječo, od 18—24 PS, kupim. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Turbina« 12.910. (k ■ ■ ■ Transformatorje '4%a*ftlektrK-n, sc jc nenadoma spremenilo. Zdaj je bil dež, zmrzovalo je, celo sneg je šel a vmes je pomlad skušala zbrati svoje izgubljene žarke To ga jc zelo skrbelo, Parkrat se jc nebo slučajno razjasnilo, sicer je pu stalno pihal veter in prinašal nevihte « sodro, tako. da so »mali divjački« ki so spali pod svojo šklepetajočo in žvenketajočo stekleno streho in je čez nje pihal veter od zunaj, ki jc majal to slabotno ;tav|x>. da jc kur vpila in trepetala, lahko sanjali o" daljnjih morskih potovanjih in dobili spet občutke du so na sisokem in nevarno razburkanem morju < f v Ca s je zlato 1 pa tudi dobra | rpktama v \SLomcu• i Glavna kolektura Drž. razr. loterije ESHS3 m o Ovsene otepe »ti ječmenove, kupim. Čer-ne, Dalmatinova 15. (k Smrekove storže kupim. Prosim ponudbe. Saša Stare, Mengeš. (k Otroško kolo za 6 letnega, kupim. Jer-ko, Tyrševa 168, Ljubljana. Tricikelj nov ali rabljen, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12667. Vsakovrstno z! ato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir. Ljubljana Wolfova ulica št. 3 VRELEC SREČE ALOJZIJ PLANINŠEK; Ljubljana. Beethovnova ulica 14 javlja izid žrebanja z dne 31. avgusta V. razreda 40. kola _ «1 šolsko torbice, na-Lu SOlOa hrblnike, aktovke, peresnice v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVOS Maribor. Aleksandrova 13 ■J I Vsakovrstne odpadke železja. kovi- I OZOl ■ ne- cun'> 'Bine. papirja, kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin (Justinčič. Maribor. Kneza Koclja 14 in podružnica na vogalu Ptujske in Tržaške ceste. Telefon 21-30. — Kupujem tudi gumo in steklo! Prešite odeje od vate in puha dajt) tbnivltl Ctz poletje. » poletnem času napravim takoj In p« znlZanlh cenah. — Sevar, Marijin trg 2 Smrekove - hojeve hlode od 12 cm premera dalje ln od 2 m dolžine dalje, kupuje stalno Gumzej J., Celje, Medlog. ' Ržene rožičke kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Salus d. d., Ljubljana, Ctsaletova ul. B ali Mengeš. Kupim mlinski dvojni valj, šrot ln iglat. Mauko, Zagorska Sela. Dva fotela flobro ohranjena, kupim Ponudbe v upravo »SI.« pod »Fotel« št. 12863. 80.000 (<0.000 20.000 16.000 12.000 10.000 59.357, 8.000 57.537 6.000 51.880. 5.000 51.222, 4000 19.005, 42.879 65.800, 93.372, din št. din št. din št. diii št. din št. din št. 60.909, din št. 63.260, din št. 56.837, din št. 66.444, din št. 26.203, 43.446, 66.682, 95.864, 2.116. 32.307. 4.973, 72.493. 2.129, 2.113, 81.870. 2.823, 64.221, 4.839, 73.976, 20.017, 69.401, 4.999, 29.780, 46.950, 75.996, 95.939, 57.201» 20.288, 57.585, 71.201. 7.391, 17.482, 24.207. 48.721, 7.815, 67.073. 6.299, 75.292. 28.851, 72.923, 7.068. 31.944, 50.613, 77.148, 97.320 12.564, 19.249, 69.495, 75.791, 28.273, 32.719, 52.288, 85.842. 34.936, 29.251 37.078, 46.848, 74.591', 90.438. 9.916, 10.117 12.259, 35.147, 36.873, 39.658, 52.573, 54.302, 55.696, 81.987, 82.976, 86.646, 98.539, 98.913. Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javljeni telefonično, even-tuelna pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo v ponedeljek, 2. t. m. Vsi oni. ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče«. naj srečke takoj predložijo v izplačilo. i-t.;.- domačih pletenin, vse vrste VeUKa IZDIla toplega perila, šolskih klo-tastih plaščkov, nahrbtnikov, nogavic in tako dalje po starih cenah pri „VIDA", Maribor, "°rožl'a "»" 10 SCHNEIDER ZAGBEB. N1KOUCSVA 10 ZAHTEVAJTE BRESPLACNI CENIK Pisalno mizo belo, dobro ohranjeno — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Miza« 6t. 13.015. (k Srebro, drage kamne In vsakovrstno iZlatO kupuje po najvišjih cenah Dos. Bbarla« LJubljana tTyrševa 2 (palafla Hotel* J31on"> Prcšo ea vezanje lesenih obrez-kov v kolobarje in sko-belnlk za okrogle palice I kupi Skala, žaga, Brežice. (k | Cunje krojaške odrezke, star I papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — k u p l | vsako množino Arbelter, Maribor — Dravska 15 staro Hafo, zlato zobovje In srebrne Krone Itapujem po najvišjih senat) A. KAJFEZ trgovina s urami in zlatnini precizna delavnica za popravila vsakovrstnih lir Ljubljana. Miklošičeva 14 Trgovsko opremo ea špecerijo kupim. Pogoj : zdrav les. Ponudbe I v upravo »Slovenca« pod »Popis«. 12.866. (k Plinsko pež ea kopalnico (avtomat) kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plinska peč« št. 12952. (k) Kupim žico ea električni vod ln di-1 namo, novo ali staro — dobro ohranjeno. J. Vider, Solčava. (h | Kino projektorje starejše tipe, rabljene, kupimo. Ponudbe je poslati I upravi »Slovenca« poil »Dobro ohranjen« št. 13113. (k | Železna okna sa industrijsko stnvlio, kupim. Podrobne oferte nn I Vavpetič A., Šmarea pri Kamniku. (k | Stare moške obleke Čevlje, perilo .modroce I Itd. kupujem - Alojzija I Drame, Ljubljana, Gallu-1 bovo nabrežje 29. (k | Drva raznih vrst cepantce, va-gonske pošiljke kupujemo. Obširne ponudbe z najnižjimi cenami na: Frajdlnger, Sombor, poštni predal 20 (k) Tovarniško poslopje žago s polnojarmenikom in vcnecijanko v Zbelovem pri Poljčanah, prodamo. Poleg tovarne, se nahaja enonadstropna stanovanjska hiša in 3 orali zemlje. Poslopja ležijo tik ob železnici Poljčane—Konjice. Vprašati na podružnico »Slovenca« v Celju pod št. 12.386. Valjlnl mlin Pntcnt prijavljen pri Upravi za Zaštitn industrijske Svojine v Beogradu. Kapaciteta 5(1 kg razne moke na uro. - Pogonska sila 5 in pol k. s. - Cena Din 20.000 -. Pravico izdelave in prodaje samo J. Kramer. stroj, delavnica, Ljubljana šelenburgova 4. Telefon 43-31 Precizna mehanična delavnica Stanko Puklavec Celje, Kapucinska 1 popravlja: pisalne in računske in šivalne stroje, foto-aparate, avtomatične tehtnice itd. izdelujem in imam OUIE33 VOZOVe v zalogi tovorne in luksuzne. Razstavljeni so tudi na velesejmu. Porenta. Mengeš 58 izdelovanje gumi vozov Šolske potrebščine pri tvrdki Anton Škof, Ljubljana. Pred Škofijo 16 Vodovode, kleparska dela, strelovode Vam napravi solidno in po konkurenčni ceni ter izvršuje tudi vsa popravila. - Zahtevajte ponudbe in proračune! Dolžan Franjo Za Kresijo 4 CELJE Telefon 245 Oroiarna PASTUOVIČ Zagreb, luriikeva ul.1 Orožje za tov, Spnrt in obrambo, lovsko-športnr potrebščine iti razne uuvosti. Katalog 4 z novim cenikom it. <1 pošljemo priporočeno vsakomur, ki nam pošlje d ni. katere pa pri nfeVoČllu ,0<1 povrnemo. Za sam eenik št. h je treba poslati :i din v poštnih znamkah. Po povzetju kntaloga ue pošljemo. Občina Skoffa Loka opozarja na razpis pragmatičnega službenega mesta obč. tajnika-praktikanta za občino Škofja Loka, ki je bil priobčen v Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine dne 29 julija 1940 kos 61/40 pod št. 1075/1-40. Rok za vložitev prošenj sc podaljša do 15. septembra 1940, kar naj blagovolijo interesentje vzeti na znanje. Gospode duhovnike vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici ]ugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija. Zahvala Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so našo predobro sestro, teto, svakinjo, gospo arijo Češnik trgovko in hišno posestnico pokropili in spremili na njeni poslednji poti. Predvsem iskrena zahvala prečastiti duhovščini, e-astitim Marijinim sestram, vsem zastopnikom raznih korporacij, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šoji ko v. — Bog povrnil Žalujoči. SPREJEMNIKI 1940/41 SO DOSPELI! Oglejte si lih pri tvrdki H.SUTTNER, LJUBLJANA MIHAEL DOBRAVC . Slikarsko, pleskar-CELJE, Glavni trg lo 8ko In črkoslikarsko podjetje Najnovelši vzore', solidna Izdelava, cene konkurenčne Velemesarija in restavracija Vam v času velesejma nudi doma in na velesejmu najbogatejšo izbiro mesnin in delikates ter izvrstno pijačo ZAHVALA. 7n vse dokaze sočutja in sožalja, kntoro sem bil deležen ob |>riliki težke izgube moje, nepozabne soproge, gospe Ane Pavlinič se najlepše zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam preč. duhovščini ter pevcem iz Dola pri Hrastniku za ganljive žalostinke. vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so nepozabno pokojnico spremili na zadnji poti ter zanjo molili. Dol pri Hrastniku, dne jO. avgusta 1940. Žalujoči soprog Avgust I' a v 1 i n i č. Zahvala. Zn premnoge dokaze iskrenega sočutja ob preraui izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, gospoda Ivana Bizanta trgovca, gostilničarja in posestnika se tem potom najiskrenejc zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo preč duhovščini, cenj. g. zdravniku dr. Justinu, pevskemu društvu »Zarja« iz Tacna, gasilskemu društvu Gameljne, kakor tudi vsem, ki so ga prišli od blizu in daleč spremljati na njegovi zadnji poti. Gameljne, dne 1. septembra 1940. Žalujoča rodbina B i z a n t. Umrla je moja ljubljena murna, stara mama, prababica, sestra in teta, gospa Matilda Kokalj vdova po učitelju v 87. letu slarosti. previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 2. septembra 1940 ob 3 popoldne z Zal (kapela sv. Marije) k Sv. Križu. L j u b 1 j a n a , "dne 31. avgusta 1940. Žalujoči: Rudolf, sin, z ženo in hčerkami ter ostalo sorodstvo. Vse kuhinjske dobrote, dobro vino dobife Pri Rozi Zamparutti Lep senčnat vrt — Deiikatesa CEUE • Ulica dr. Gregorja Žerjava Posetniki Velesejma obiščite renomirano restavracijo PRI SESTICI Prekrasen vrt — Udobni notranji prostori — Pristna v na — Prvovrstna kutiinja — Cene zmerne — Postrežba solidna. Ana in Albin Izlakar, DARIVAR mineralno-blatno kopališče. (Jugoslovanski Franzensbad) Radioaktivni termalni vrelci 38°—52" C. Zdravijo izredno uspešno KbVMATIZEM, ISH1AS in ŽENSKE BOLEZNI. Glavna sejona od 15. junija do konca avgusta. Izven glavne sezone znatni popusti. Vsa pojasnila uslužno daje Uprava kopali3 SlOG RAD SLOVENSKA GRADBENA IN INDUSTRIJSKA D. D. Tvrdha Uradi: stanovanjsko hiše trgovinska poslopja, modjerrie ■ inihijjtruske stavbe, betonsko in železobotoni^^onRlrnkcije, vso vrsle vorlnih napravj moslovo in silo, železo-beto^nske tlačne cevi za vodne naprave, vodovode itd. Izdel u|e: vsakovrstne tehnične projekte in statične proračune ■ V VI ■>■ Ilill TEHNIČNA PISARNA: LJ1)DLJANA vrtača šicv.9 Brzojavke: Slograd Ljubljana — Telefon int. 21-80 msk i m<|i njinijij i ifi 11 r i r. jjj. ijfei'|t i »'Biiji j ji" *" t'11."' J"!• nadaljuje nemoteno svoj program I *). "".V* DOBAVLJA: Celotne električne centrale in njih dele. Celotne industrijske naprave — Posamezne dele in pomožne naprave — Železne koj^trukcije in transportne naprave vseh vrst — Gradbene siroj^>- Vozila — Obdelovalne stroje. Precizno orodje — fetelh jkovane dele v vseh velikostih itd. ■ — ' - • -j;1'' '•' ; Serijski izdelki so v Jugoslaviji vedno v zalogi Obiščite nas na liubtižnskem veleseimu v pavilionu „G ali pa na zagrebškem veleseimu v češkem paviljonu ..i Generalno zastopstvo II01111 SI A Za9reb Škodovih zavodoy: IU\IUJI\UUn U.U. Beograd ' i - ..' . Prodaja elektromotorjev v Ljubljani: LPaulic • Prodaja avtomobilov v Ljubljani: L Rosa > zmuumsa gospodarska banka d. a v ljubljani r__..--.j pi„j v___: vr . c . „ ... _ .... ■ ^ ^^ ^^ ^ ■ m ■ w ■ ^zžzt7%:^t^ž^S Dovo,iu,ckralkorožn-ekredUc-meniCe Vrši vse bančne P0S,e na,uu,antn Nove vloge znaiajo Din 67,000.000-— e i e DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000"- Mamice! Veselje za Vas in družino prinesejo naši vozički najnovejših modelov Prodaja tudi na obroke! I^j^ffi Velika izbera koles MIKLOŠIČEVA CESTA 20 Stilno in moderno pohištvo v najboljšiv izdelavi samo pri ANDREJ KREGAR in sinovi, St. Vid n. LJubljano Tel. 7-12 (nasproti kolodvora) Špedicija . v ■ j*'' •i': V*' .•».tj, ' i • v ■ : v 3MA Ljubljana, Masarykova (.14/1 Brzojavni naslov: »Grom«. — Telefon int. 24-54 Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu DINAME | in elektromotorji ■ vpili yseh velikosti na zalogi Elektro a. VERBAJS Ljubljana, Gosposvetska c. 10 (poleg Slamiča) FERDO (MOLA SV. JURIJ OB J. Z. POLJEDELSKI STROJI IN PLUGI • Slamoreznice • Mlatilnice • Vitli • Elektromotorji • Čistilnice • Sadni mlini • Reporeznice • Plugi • Okopalniki, i. t. d. Garancija Konkurenčne cene Razstava pohištva VC| lf|f||| fv lastnih prostorih) Val IfflUU tikzadnjetramvcjskepostaje Velika izbira: JEDILNIC, SPALNIC, KUHINJ Stilske sobe — narodni slog — moderne oblike Po lastnih načrtih Ugoden nakup. Kvalitetno blago. Ogled brezplalen ■"< t Mestni tesarski mojster in lesni trgovec Vinko Kukovec nasl. Izvršuje vsakovrstna tesarska in stavbna dela Celje, Lava št. 7 Tel. 242 ADOLF OKROZNIK Celje, Bezenškova 10 Telefon St. 217 Specialno podjetje za vodovodne in toplovodne naprave ter sanitarne opreme. - Proračuni in strokovni nasveti brezobvezno na razpolago J. T R G. DRUŽBA i T. KORN LJUBLJANA Centralne kurjave . Prezračevalni' in klimatizijske naprave . Vodovodne instalacije » Sanitarne opreme . Kleparstvo » K rovstvo » S'relovodi . Kritja, s strešno lepenko, opeko škriljem in lesnim cementom TELEFON INTERURBAN ŠT. 20-1 BRZOJAVKE : KORN / USTANOVLJENO 1852 AVGUST ŠTOK, Celje, Aškerčeva ulica 8 Splošno k'eparstvo O Vodovodne instalacije O Sanitarne, toplovodne in strelovodne naprave O Kritje streh, zvonikov itd. O Telefon št. 218 MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe. Za vse vloge in obveze hranilnice jamči MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA. (novo! PRISTNA LJUTOMERSKA VINA naročajte le pri VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU Električne hladilne omare, ventilatorje vrtalne stroje, kompresorje, električne štedilnike, električne črpalke, elektromotorje, polirne in brusilne stroje, električne kable in žice kakor tudi ves ostali elektro-materijal, Vam nudi najugodneje ELEKTROINDUSTRIJA S LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 13 - Tel. 23-14 TVRDKA F. I. GORICAH LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA Razstavlja na velesejmu svoj špecijalni oddelek za stanovanjske opreme, tako na pr.: prešite odeje v klotu in svili lastnega izdelka, pernice, blazine, puhaste plim oje, posteljno perilo v krasni izdelavi, namizno perilo, zastore, pregrinjala, tekače itd. Sprejemajo se naročila za nevestine opreme, opreme hotelov, zavodov itd. Cene najnižje! Izdelava prvovrstna! Torej ne pozabite si ogledati naše razstave na velesejmu Y paviljonu E. Anton Pinter, maribor • tezho TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSEH VRST SUKANCA IZDELUJE 1. lanene sukance: a) šivalne sukance vseh vrst za vse vrste strojev, b| sedlarske sukance vseh vrst, pletene in sukane, c) čevljarske sukance vseh vrst, pletene in sukane, d) knjigovezne sukance vseh vrst, pletene in sukane, e) ribolovne sukance vseh vrst. pletene in sukane. f) žakardske sukance vseh vrst (za Jacquard-stroje), g) beljene sukance za čipke, 2. bombažne sukance: a) efektne sukance vseh vrst, b) večnitne sukance vseh vrst (*a šivanje cementnih vreč, za obuvalne in druge svrhe) cl ribolovne sukance vseh vrst, d) mercerizirane, gazirane sukence iz maco in sacel za izdelovanje nogavic, e) pletene vrvice za vretena, roletne itd. 3. volnene sukance: a) efektne sukance, b) večnitne sukance iz česane in mikane volne. Vsi sukanci v surovem stanju, beljenem atanju in v vseh barvah. a* Telefon 25-53 Ustanovljeno 1.1879 Ključavničarstvo Avgust Martincic Ljubljana, Cesta 29. oktobra 14 (prej Rimska cesta) Najstarejše podjetje v Sloveniji za napravo novih jeklenih valj In i h zastorov in popravo starih Vse blago, spadajoče k temu, ima stalno v zalogi Izdeluje sončne plahte, vsakovrstna okrižja od preoroste do najrazkošnejše izvedbe, škarjasta omrežja, železje za štedilnike, ventilacije vseh vrst, razno okovje, železna vrata, okna in okrogla stopnišča, železne in bakrene predpečnike itd. Za naročila se toplo priporoča Avtogensko in električno varjenje in rezanje Stalna zaloga štedilnikov, Izdelanih priznano vestno ln solidno Splošna stavbeno družba naribor-Tczno Telefon interurban 20-57 Brzojavi: SPLOSTAD Delavnica za železne konstrukcije, mostove in rezervoarje - Oddelek za električno in avtogeno varjenje - Tvorniea vijakov, zakovic in drobne železne robe ZA ŠOLO iv■■•;>',-i-i' t | W :v > ft;--• ., .v, , V ' J V V-'--/ v- •iVi :'■*'«>{*? "V mm li'..;, •';. ' .ms > 'i',.V.' Jh . •.'<•' •?.• t,- >:> %-m. r'trV ' V. IZDELUJE IN DOBAVLJA: UMETNA GNOJILA: apneni dušik oljen in neoljen nitrotoskal-I z 8% dušika, 6 % fos. kisline, 8 % kalija nitrofoskal-Z z 8% dušika, 12% fos. kisline, od katere je 6% toplpve v 2% cit. kislini in 8% katiia nitrofoskal-Il z 4°/o dušika, 8% fos. kisline, 8% kalija 40% sečnine KARBID za autogeno varenje in rezanje kovin FEROKROM FEROSILICIJ ELEKTRO—KORUND AMONJAK AMONJAČNA VODA Ruše pri Mariboru Telefon : Maribor št. 2248. - Brzojav : Azot Maribor ZAVAROVANJA: F HT II ZAVAROVANJA: Požar, vlom, šipe nezgode, transport, MA -C^L W M. Zakonita odgovornost, razne kombi- razna avtomobilska zavarovanja, ^ jugoslovanska zavarovalna ba"nka naci>e življenskih zavarovanj itd. Spreiema zastoonike. jugosu. .anska zavarovalna banka PRFV7FMA ™ ____-___ Telefon 21-75, 21-76, 21-77. V LJUBLJANI, Ga|eva ul. 2 PRETefefoA 2T-75f 2".76P2^7 Največje zaupanje uživa Spodnještajerska ljudska posojilnica Izplačuje stare in nove vloge. — Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri registrovana zadruga z neomejenim jamstvom v Mariboru, Gosposka ulica it. 23--- Ulica X. oktobra St. 2 Rudnik ln Železarno store: Brz. naslov: Železarna Store. Inlerurban telefon Store 1. Ust a n o v I j e 11 o leta 1845. Izdelki vaKarne: Trgovsko palično železo. Izdelhl livarne: Strojna litina in special. litina, posebno za kemično, usnjarsko in steklarsko industrijo, vodovodne in plinske cevi. Izdelki mehanične delavnice: Vsakovrstni stroji po naročilu. Lastni industrijski tir, lastna tehnična pisarna in mizama za modele, 35.000 vsakovrstnih modelov. Točna in prvovrstna popravila vseh vrst strojev. mestna E elektrarna CELJE, KREKOVA CESTA 12 Velika izbira elektrotehničnega mate-rijala najboljše kakovosti. — Izvršitev instalacij jakega in šibkega toka. — Dobava in popravila vseh vrst električnih in radio aparatov. Vse solidno, strokovnjaško in točno po predpisih. Priporoča se MESTNA PLINARNA KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO, LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50 Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Podružnica Beograd, llzun Mirkova ulica 10 Telefon: 29-154 Brzoiavni naslov; Kredit Beograd * Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna poročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd. 9 (epih nagrad: Tvrdka Golob & comp. (tvornica mila, kreme za čevlje, sveč, parketne pasto itd.). Ljubljana, Vič — je dala lepe nagrade za reševalce sobotne reklamne križanke. | Vabimo tudi druge tvrdke, da se poslužijo lepega in uspešnega načina reklame po križankah. VEHOVAR FRANJO, CELJE stavbeno in umetno mizarstvo izdeluje v svojem moderno urejenem stroj" nem obratu najmodernejše pohištvo po najnižjih cenah. — Moderna sušilnica za les. — Za vsako dobavo jamstvo. — Tudi na obroke. Vsevrstne ŠOiske in pisarniške potrebščine prodaja Mladinska založba Stari trg 30 Šolske in razne mladinske knjige, velika izbira enodinarskih »Knjižic« Vse vrste mlinskih stroje* . —--r—r,-- ., umetne mlinske kamne in domaČe mline dobite pri Prvo jugoslov. mlinosfavno podjetje S. Forstneršt, Maribor, Melje Sveže in žive razna divjačina ,RIBA' J .Ogrinc LJUBLJANA — TEL. 25-84 STROJNO POLETJE (R. Wlmann, £jubljana Slomškova ulica št. 3, i e le tort št. 20-55 Beneški jarmeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji. — Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. Transmisijski deli, kakor osovine. ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. — Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. — Elektro-tovorna in jamska . dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave, — Projektiranje in oprema žagin mlinov ter drugih indu- __ atrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. — ■ Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk. Vodovodni instalacijski pribor, kopalne kadi, kopalne peči, umivalnike itd. si nabavite najceneje pri P. MAJDIC - »MERKUR« trgovina z žele^nino in sanitarno opremo KRANJ Predilnica Prva domača tvornica klotov in silkov Tvornica hlačevine Prva domača tvornica konca za šivanje iitter in dru MARIBOR Železniško carinski, špediciiski m transportni zavod za trgovino in industrijo EKSPOZITUR?: Jesenice, Rakek, Maribor, Sufak. — Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih tu-in inozemstva JOSIPi.ŠSLIH Brzojav. naslov : SLOVENIA-TRANSPORT. Telefon 27-18, 37-18, carin, pisarna 37-19, stanovanje 24-19 Špedicija - Mednarodni transporti - Odprema robe po kopnem in po morju preko raznih tu- in inozemskih pristanišč. Zbirni promet za tu- in inozemstvo - Reekspedicije - Strojni transporti - Carinska špedicija-Oskrba uvoznega, izvoznega tranzitnega ocarinjenja ter raznih dovoljeni za carine svobodni in znižani uvoz. — Skladišča - Prevozi - Avtotrans-porti - Preselitve s pohištvenimi vozovi - Inkaso faktur in povzetij — Železniško-carinski, tarifni in revizijski biro. Kontrola tovor, listov in carinskih deklaracij - Reklamacije. Rekurzi - Transportni proračuni - Železniško-tovornimke in carinsko-tarifne informacije - Oskrba transportnih zavarovanj - Izvrševanje vseh v trans, stroko spadajočih poslov Transportna organizacija za blagovni promet z Bližnjim vzhodom, Turčijo, Ferzijo, Iranom, Irakom, Egiptom preko lastnih šped. zvez v Istambulu, Solunu in Bassori__Odprema po kopnem ali po vodi. — Vse informacije brezplačne I ljubljana •miklošičeva cesta • jugoslavija Tip 430 Mali »SUPER« Tip 431 Mali »SUPER« Tip 530 »SUPER« ^sif „SU PER je najnovejše veliko PhilIp§OVO delo! Zopet napredek na polju tehnike, zvoka, prihranka struje in stila! Odlični sprejem kratkih valov, novi, zelo občutljivi „Ticonala-zvočniki, ekonomsko spajanje, moderna elegantna zunanjost omarice, grajene iz dragocenih vrst lesa. S temi aparati prinaša Pllllip S serijo pravih iznenadenj. Zahtevajte, da se Vam pokažejo nove serije ^Super 4" Se danesf Tip 655 »SUPER« Tip 815 »SUPER« Tip 915 »SUPER« Ljubljanski veleseiem Vas vabi! Ob glavnem vhodu razstavljam strole in orodie za poljedelstvo odličnega izdelka: mlatilnice, slamoreznice, čistilke za žilo, reporeznice, pluge, brane ild. 2eleinina FR. STUPICA Ljubljana Oosposvetska cesta 1 Karel Golob strojno mizarstvo Celje - Gaberje Specialna izdelovalnica vseh vrst štedilnikom' iz nerjavečega jekla, kakor tudi raznih obešal za mesnice in delikatese. Prevzamem vsa stavbno-ključavničarska dela ter jamčim za solidno izvršitev. Cene zmerne KLINAR MILOŠ. kljulavnRarstvo CEIJE - Gregorčičeva ulica 4 Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca« Anton Lečnik urar Zlato, srebro lastna delavnica Celje - Glavni trg KONRAD GOLOGfH mestni stavbenih v Celju Mariborska cesta 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Franc Belak Celje ZA KRESIJO 12a Telefon št. 243 Instalacijsko podjetje za elektriko, vodovod in centralne kurjave. Specialna delavnica za previjanje motorjev, transformatorjev in dinam. Prvi krnili starci šolska ircata v čevljih 2 •104-61000 Elastični kot pero lahki telovadni čevlji. Narejeni iz tenke fine kože. Otroški . . . din 29,— Ženski .... din 39.— Moški . , . . din 49,—> 5461-44801 Otroški čevlji iz rjave mehke kože, široke in udobne oblike. Podplati so iz usnja. 8222-48002 Glej, dobri čevlji za dečke, ki innogo hodijo. Narejeni so iz močnega boksa s trpežnimi podplati. Od štev. 2? do 30 din 49.— Od štev. 30.5 do 34 din 59.— Od štev. 34.5 do 39 din 69,— 6922-44609 Trajni otroški čevlji iz finega boksa, z usnjenimi podplati in usnjenimi petami. Od štev. 2? do 30 din 79.— Od štev. 30.5 do 34 din 99.— Od štev. 34.5 do 39 din 129.— 3762-64600 Visoki otroški čevlji iz močne kravi-ne z močnimi usnjenimi podplati. Za šolarje najboljša obutev. Od štev. 27 do 30 din 69.— Od štev. 30.5 do 34 din 79.— Od štev. 34.5 do 39 din 99.— 6962-44621 Trpežni in močni čevlji iz boksa za dečke, z usnjenimi podplati in petami. Od štev. 27 do 30 din 79,— Od štev. 30.5 do 34 din 99.— Od štev. 34.5 do 39 din 129 — 4425-6543 Okusni ženski čevlji iz rdečega dif-tina, ki so okrašeni v ristu z lakom. 1934-44646 Zelo močni deški čevlji iz boksa s širokimi petami in šivanimi usnjenimi podplati. Od štev. 34.5 do 39 din 149,— NESTAŠKO« Din 7.—, 8.—, 9.— in 10.—, Zelo močne bombažne nogavice za šolarje. Nemščino, italijanščino in esperanto poučuje pismenim potom ezikovna dopisna šola Št. Vid 72 nad LJubljano Učnina nizka. — Uspeh zagotovljen. — Zahtevajte prospekt! Priložite znamko za odgovor. Razglas licitacije Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo imel dne 25. septembra 1940 ob 11 prvo javno ponudbeno licitacijo za oddajo skupnih gradbenih in obrtniških del pri adaptaciji medicinske terapije Okrožnega urada za zavar. delav. v Zagrebu. Licitirajo in oddajajo se vsa gradbena in obrtniška dela skupno ali posamič. Vsa ostala navodila in podloge za sestavljanje ponudb se lahko dobe dnevno pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Zagreb Mihanovičeva ul. 3, soba 418, med uradnimi urami. V Zagrebu, dne 28. avgusta 1940 Štev.: 7.526-1940 Osrednji urad za zav. delavcev Lesene lit ieKlene rolete, lalnzžfe ln medokenshe zavese poceni in solidno izvršuje tvrdka Ogled rolet na vele- Ivan Bernik sejmu paviljon U Ljubljana, Linhartova 8 Pouh na harmoniki v šoli Rudolfa Pilih-a se prične prihodnje dni. — Prijave v torek 3. septembra dopoldne od 10.—12. in popoldne od 15.—17. ure, od 10. septembra naprej vsak torek, sredo in četrtek v hotelu Metropol. Pouk pri edino priznanem strokovnjaku, državnem prvaku Rudolfu Pilih-u Vam zajamči siguren uspehi Poslušajte nastop gojencev v Radiu Ljubljana v nedeljo, dne 15. septembra ob 11-30 uri] 0921-64658 Okusno izdelani dekliški čevlji iz boksa z usnjenimi podplati. Pripravni za vsako hojo. 0904-44759 Zelo lepi dekliški čevlji iz boksa z okraskom in pasom. 0635-44775 športni čevlji, modernega kroja iz telečjega boksa z jezikom na ristu. Pripravni za šolo in sprehod. 9237-64625 Udobni trpežni moški čevlji iz črnega boksa z usnjenimi kovanimi podplati in petami. 9929-64629 Elegantni moški čevlji iz finega črnega ali rjavega boksa, z usnjenimi na rob šivanimi podplati in usnjenimi petami. KAVKA KAREL pooblaščeni graditelj in tesarski mojster LJUBLJANA, Žibertova U Telefon 20-50 Gradi vsa v graditeljsko in tesarsko stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih solidno in poceni! Kotle za kuhanje sadne marmelade (povi-del ali pekmez) najnovejše z mešalnikom // aparate za izdelovanje sadnega soka »Sladosok« za gospodinjsko ali obrtno izdelovanje // brzoparilnike, bakrene ali pocinkane // pralne kotle // bakrene kotle za žganjekuho raznih vrst in velikosti // vakuum kotle za vkuhavanje raznih snovi in ekstraktov // specijalne aparate za proizvajanje destilirane vode /f patentne aluminij lonce, s katerimi se kuha na paro, veliki prihranki na času in kurjavi, ohranitev vseh re-dilnih snovi Izdeluje tvrdka: Josip Otorepec . izdelovanje aparatov in kovinastih izdelkov S Ljubljana - Za Gradom 9 j Telefon 42-84 ^g&SSšJ h Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenili